Izhaja vsak četrtek. (Esce ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom; 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50 V soboto dne 7. XI. obl20-30 in v nedeljo dne 8. XI. ob 15 30 se vrši v Trgovskem domu otvoritvena predstava s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda" | [Leto IV. Zbor ministrov 'premišljuje, to prav resne so skrbi, svet.se samo krega. tepe, kdo naj mir nam naredi. t Posamezna številka žl cm i. eoa 1* posta. vi GORICA, četrtek dne 5. novembra 1925 - 60RIZIA, giovedi li 5 novembre 1925. »J Poltao frfc r,enH. __ coato corrento RESNE SKRBI Kesno se gubanči čelo, križem se vrte oči. kaj bo z našimi denarci, če le puška govori. Usta se tiišče grdo jim, skrb zavleče jim obraz, ni mogoče niti spati, to prav res je resen čas. Zbor ministrov premišljuje in ugiba še sedaj, poleg tega podpihuje, kdor se tepe: »Tega daj!« k so to najlepši izgledi za takojšnji mir v Evropi in na svetu sploh. Če pomislimo, da so da* ti še perzijskefnu šahu »lauf* pas« na isti način kot nekdaj njegovemu očetu, smo prepričani o notranjem in v nun jem miru med narodi. Čuk na palci. Tako je z lovcem Gorica, 5. nov. 1925. Čuk na pal'ci je vedno tr* dil, da so diplomati smešni ljudje. S tem pa nikakor noče vsiliti čitateljem mnenja, da ni vse prav, kar diplomati de* lajo. Bog obvari, oni vedno delajo tako, da se ljudje na svetu preveč ne razmnožijo, oziroma, da se preveč razmnoženi ljudje s primernimi sredstvi iztrebijo s površja.' Za fo iztrebljanje, ki mu po modernem slovarju pravimo vojna, je tudi vedno vzroka več nego dosti. Radi tega se nikoli ne razburjajmo, ampak da so diplomati smešni, je pa vendar več nego pribito. Čuk je bil na seji sveta zveze narodov, ki se ie zbral v naj. boljšem razpoloženju, da spor med Bolgarijo in Grčijo reši na ta način, da ostane volk sit in koza cela. Bolgar je trdil, da so Grki vdrli na bolgarsko ozemlje, streljali s kanoni. morili in ranili in napravili škodo in be* gunce, ki jih je na tisoče be* žalo. Grk temu sicer ni ugovarjal Res, je dejal, je šlo nekaj na* ših vojakov na izpfehod v Bolgarijo in zasedlo par stotin kvadratnih kilometrov bolgarske zemlje. A to nič ni v primeri z Bolgari, ki so prišli na naše ozemlje za celih 50 metrov, ali kaj pravim, za 50 me* /rov, ampak za celih 500 me* trov. Če Čuka šolski spomin ne zapušča, se mu zdi, da je da* Ijava 500 metrov toliko kot pol kilometra. Ta prostor bi navadni zemljan pretekel v teku petih minut. Čuk pa še prer je. Iz tega je razvidno, da se je Grčiji zgodila krivica v tem, ker Bolgari niso zasedli več nego 500 metrov . zemlje, ker bi imeti Grki v tem sluča* ju pravico in dolžnost zasesti vsaj celo Bolgarijo in še kos Rumunije po vrhu. V dnu te smešnosti je samo eno, da bi namreč Grki, ki so bili tepeni od Turkov, radi poizkusili svojo junaštvo dru* gje. da se jim zopet povrne ime junakov, dasi so znani kot ljudje, ki radi kažejo pete. Drugače pa vlada po vsem svetu najlepši mir. To se pravi, da se v Siriji koljejo Druži in Francozi in da je mesto Damask v razvalinah. Seveda ki brezfpuške se na lov napravlja, slednja ga žival lepo pozdravlja, pes in zajec sta prijatelja celo — ne vzemimo tega mu preveč za zlo. Glavni preglednik. (Po Roda Rodi Spisal Karlo.) Nekega dne sem sedel na topu bolgrajske trdnjave in zri tja čez Savo in Donavo v neskončno daljavo. Tedaj je pristopil k meni prti jate j Mi« lan in mi rekel: »No, kako je kali, jebenb" sunce žarko, otroček, ki se držiš še maminega krila? Kam pa! si se zagledal?« »Ah! Mislim na svojo bodočnost in se ne morem odločiti, ali bi šel za krotilca Le* vov, ali za plesnega učitelja...«, »Izberi si srednjo pot bra* te in postani glavni preglednik! Nikar me ne glej tako čudno — resno mislim! Vedi, da seta jaz neke vrste zavarovalni kralj srbski v ' službi: »La Terra -— Zemlja — die Erde — največje mednarodne zavarovalnice proti toči. ognju in življenju?« In zato ra= bim kakih dvanajst glavnih preglednikov«. »Kako... in 'ti ... me hočeš sprejeti?« Srce v prsih m'i je preneha* lo biti od samega veselja«. »Kaj to kaj tako čudnega!? ČVsto naravno, čisto pri prosto! Pritisnil bom svoj sultanski pečat in ti boš glavni pregled* nik.--A® si razumel?« »Seveda! Z največjim vese- »Pojdi torej z menoj, ti bom Vse razložil!« Šla sva v Kalilegdan park in se sprehajala dol in gor. Milan mi je razlagal moje dolžnosti — in kako moram po* stopati, da prisilim1 ljudi do tega, da se zavarujejo. »Veš to ne gre kar tako hi* tro!« je pripovedoval. »Mar* sikaterega je treba pregovarjati kot bojnega in škctlove-ga« konja. Najprej ga moraš vprašati po sorodnikih v Nišu in če stric še sedi v Požarevaš-ki ječi * seveda po nedolžnem. Nato moraš preiti počasi, čisto počasi na politiko. Če je mož radikali!, moraš zmerjata čez Nemce, sicer pa čez Ru* se ... ali vedno le zmerno in brez.srda. Če pride beseda na vlado, potem povesi pomem* bno glavo in zmajaj z njo ter reči: »Boste videli, iz tega re* žima ne bo prišlo nič dobrega!« — in že s! pri netvihti. O tem pa lahko mnogo, mnogo govoriš. Tu pa tam obrni o-prezno. skoraj mimo- grede pogovor na blisk, strelo in točo — in nato seveda, kako je praktično dandanes, da se lah* ko zavaruješ. Igraš se z roko v žepu — in nenadoma imaš — slučajno seveda, reklamni oglasek med prsti. Tega sii či* sto slučajno dobil — pri svojem prijatelju in tako dalje.... beseda da besedo ih ... Če pa hočeš biti glavni preglednik, mi moraš še danes pridobiti Jožo Bojaiiča, ki stanuje pri Starem Studencu. Obišči ga, brate! Srečno pot!« Še me je potrepljal po rami — in je šel! »Oh! Dobrodošel! Kar naprej, kar naprej! Dober dan!« je rekel Jeza Bojanič nenavadno sladko. ' Veselil sem se tako dobrih znamenj prvega službenega obiska. »Izvolite se vsesti! Anica! • Prinesi slivovke za gospoda!« »Hvala lepa. res!« sem odvrnil smehljaje. »Čemu taka čast?!« »Ah kaka čast! Oprostite, da ne morem več ..., gospod«. »Roda...« sem dokončal. »Da, da, gospod Rodla! Ško* da, da niste prišli včeraj — smo imeli tako imenitne štrli* kije. Toda vseeno zelo me ve* seli tudi danes. Moja nečakinja v Nišu ...« »Kako? — Vi imate nečakinjo v Nišu?« sem ga vprašal, naravnost prestrašen od veselja, da Milanov recept tako sijajno deluje. »Da! Ali imate morda tudi vi kako nečakinjo v Nišu? Prosim, gospod Roda, kar po njemu, suj nima kosti! Le stisnite ga še en kozarček .... Da, da! Krasna kuha, to žga* nje! Kako- pa tudi ne, saj je lasten pridelek. To se pravi: pravzaprav noben lasten pri* delek, kajti je še od mojega deda; moj ded ga pa žalibog ne more piti!« »Oh, ali je mrtev vaš ded?« »Kaj mrtev! Še hujše kot mrtev! ... V Polžairevaou je zaprt... Kaj pa vam je, go* šnod Roda? Čemu se tako čudite?« »Ah nič!... Samo »prosim • vas. povejte ml ali ima vsaka bel graj ska družina svojega dčda v Požarevški ječi?« »Kako se šalite, gospod Roda! Da seveda, gospod je ino-zemec. Ti pač prinašajo nazi* ran j a sveta s seboj! Čisto dru* gačno življenje je tam zunaj, čisto drugačno kot tu na Bali* kanu... No pa mislim, da bo tudi pri ias kmalu čisto diru-gače! Kajti, vzemimo na primer: Bukareški mir se bo nekega dne revidirali...« »Za božjo voljo, samo ne preveč o politiki!« sem vsklik* nil, Spomnivši se na Milanovo svarilo. »Prav pravite! Je nehvalež* na stvar politika dandanes. Kar te ne peče, tega ne pihaj! Vi ste Avstrijec, kaj ne?... Da, da — navsezadnje zavisi usoda naše domovine edinofe od Avstrije... Rusija, kaj Rusija!? ...« Joža Bojanič je pričel zmajati z glavo »Anica, pravim vedno svoji ženi, Ani ca...« »... ničesar dobrega ne bo prišlo iz tega režima!« sem do* končal stavek in pričel še jaz zmajati z glavo. £ >o Joža ie pogledal kvišku, vesel, da sem pogodil njegove misli. »Brate«,, ie rekel. »Zelo mi ugajate! Kako je to, dia znate tako hitro presoditi stvari in razmere?« »Moj Bog, ko sem pa že toliko časa tu ...«, »Ah, že več časa tu? Tem bolj! Bistvo stvari se mora kazati zunaj, kot kaže zunaj srajco seljak. Potem se, človek .hitro spozna. In Vam ugaja kaj pri nas?« »Zelo. Podnebje—« »Gospod!« je vskliknil ves vesel. »Vi ste pravi uganjalec. Ravno o- podnebju hočem go* voriti z vami. Pozlatil bi vaše besede! Da, vražje ie to vre; me! Ali ste mor dia poljede--lec?« »Ne ... Jaz...« »Torej hišni posestnik, kaj ne?« »Ne ... Jaz...« »Da. strašansko to vreme. Če greste po Beogradu in opazujete lepe l judi, si mislite, da mora biti Bog ve .kako zdravo tukaj živeti. Vsi izgledajo, kot bi nekoč svoj krtih z enim zobom žvečili. Še en kozarček, gospod Rodla. Na vaše zdravje!« Veselo sem trčnil. Tako lahke si jaz stvairi nisem pred« stavi jal, ko mi je Millan zjiu* traj govoril o dolžnostih glav* nega preglednika. Kakor da bi bil privezan na ustih, se je igral tam smehljaje. Nato sem postavil koizarček na stran in segel v žep. Bil ji© že čas, da privlečeni iz žepa svoj reklamni oglaseik, oziroma vpis-nico. »Taki so ljudje! ... Resnico ste govorili, gospold Boja* nič. Še od danes dio jutri žive in nič ne pomislijo naprej, — kaj bo ž njihovimi otroci in domačimi, če se njim pripeti kaka nesreča, če morajo u* mre,ti!« ____ »Izvrstno, mladi mož! Ho« čem vam ... imam hčer... Vam bi jo dal...'« »Če pa vidi. kako marsikdo živi v nesreči in obupu!...« »Ali ni res? In vse zapravi... tako, da morajo žena in otroci pozneje beračiti, ker jim družinska glava, ni ničesar zapustila. ... Gospod, jel vskliknil Bojanič »če bi imel jaz, kaj ukazati, takoj bi moral vsak človek...« » ... četrti del svojega do* hodka za zavarovalnino dati«. »Kaj pravite — četrti del? Tretjino najmanj — da, eno tretjino!« Sedaj pa le iz žepa s papirčkom! Ali kje ga imam za vraga? In Bojanič je pričel "začel srčno: »Čujte, tu imam čisto slu* čajno pri sebi... bil sem pri prijatelju in mi ga je vtaknil v žep... reklamlni oglasek od »Ocean mednarodne zavarovalne družbe«, ki je ena izmed najboljših. »Toda ...« Molil sem mu brezuspešno pod nos svoj res klamni ogjasek od družbe »la Terra«. »Nič, toda, mladi mož! Izključno morate vzeti en iz* vod. Povem Vam samo; za 400.000. dinarjev«. »Toda...« »Nič toda! Hočete reči, da niste poročen? Ali potem ne mislite nič na uboge vstariše, sestre in brate? Ali naj umro od lakote, če čez toliko in to* liko dni umrete?« »Toda...« »Smešno ! Štiristo tisoč di* narjev — pomislite samo! Greste po cesti, s strehe vam pade slučajno korec na glavo in vas ubije. Jokaje vas 6b-jemlje vaša nevesta. Toda štiristo tisoč dinarjev je tu!« »Toda...« »Podpišite se. mladi mož, — svetujem vam! Take družbe kot je »Ocean« ne dobite z lepa. Še brcate z rokami in z nogama, a družba vam) že plača. Poleg tega plačate smešno nizki znesek: kaj pa je to 3210 dinarjev na vsakega če* trtletja Anica, hitro še eno stekleničko žganega. — Pod* pišite, mladi mož, jutri ob de* vetih dopoldne pride Zdravnik k vam — no še en »šnops«, še enega zvrnite... Tako, sedaj pa napravite še datum pod imenom! Tako! Na zdravje, gospod Roda!« Vničen in potrt sem se vrnil k topovom in trdnjavi. Ne pomaga nič! Nimam ta* lenta za zavarovalstvo! Nova železnica Ajdovščina • Postojna. soasjEMEDES. || V glavi že je dolgo proga ta,J J v sanjah že vlak vam ropota, f žvižga, piska, hrope, se ustavlja, ** ljudi nalaga, se naprej odpravlja A vfresnici malo je drugače, s korjero vozi Ribi, a drtigače je hlapon podoben kakor kaže slika, pa se popeljite, če vas ravno mika. V S frflami ste nas nazvaili, lep pozdrav je to od Vas. Tud sestre Vaše so med njimi, to si lahko misli vsak, prej robec si na usta držal, datj ga rajši še sedal, da preširoko ne boš zeval; ko požreti nimaš kaj. Se požvižgaš na Budanjke, mi požvižgamo na Vas. radi fantov v Piacenzi bomo vedno me same. Ošabne pa me —< »dragi« nismo, ošaben morda si le Ti. malo drobnine v žepu čutiš, pa si misliš, kdo da si. Da lepe so Italjanke, vemo in vemo da ste grdi Vi, kar blo je glav v Budanjah s slamo, te vse so v Piacenzi. Enkrat bil si Štipko — tiček zdaj na laškem si o...ček. Takrat pel sii po Budanjsko, zdaj pa kruliš po taljansko. Da sam sebe ne razumeš. kakšno »špralio« imenuješ. In naš Janko Jankigaj če hočeš Ti povem še kai kar pa Ti ne slišiš rad. To povem Ti drugikrat! ______Prizadete. MODROVANJE. Zouta: Moj razumi je moje — premoženje! Cizara: No, uboštvo ni ni» kaka sramota! KDO BI VEDNO PAZIL1 NA RAZLIKO »ŠE« in »ŽE« Panuncij: »Kolko je pravzaprav stara vaša hčer?« Januncij: »Šestindvajset jih ima!« Panuncij: »Že poročena?« Januncij: »Sevedia, V oktobru bo šest let«. Panuncij: i»Tone)j: še poro* čena!« MALI MIRKO Mirko dobi od stare mate* re petdeset stotlimk, pa se po* zabi zahvaliti. Mamica ga o* pomni: »No, kako boš rekel, Mirko?« i : Mirko molči. »No, ali te nJ sram?! Kako pa mama reče. kadar ji aita da denar?« »Ali je to vse?« odgovori Mirko. V, ZAKONSKIH NEBESIH. Ona: »Vidiš, tu v časopisu čitam, da moški radi klobukov tako zgodaj osi Ve!« On: »Da, radi ženskih!« NA POŠTI. Mož (na pošti): »Gospodič* na, ali mi lahko poveste, če moram od tu do Beograda te* legrafirati in koliko me bi sta* la vsaka beseda, ter koliko časa bi brzojavka hodila?« Gospodična ie nejevoljno zagodrnjala: »Jaz nisem zato tu! Brzoja-vite, pa boste že Videli, kako je!« Toda, kako se je začudila in prestrašila, ko je sprejela od gospoda brzojavko: »Srečno došel. Gospodične so tu zelo surove in hudobne!« POGOVOR. »Kako je to. da niste nič Of črneli, ko ste bil vendar v primorskem letovišču?« »O, da, saj sem močno zagorel. Toda. ko sem prebral hotelski račun, sem zopet po- . SEVEDA. ČE BI »Zob, praviš, da te bol:? Jaz bi ga kratkomalo dal izdreti če bi bil moj«. »Jaz bi ga tudi, če b! bil tvoj!« ■ II ..v - ;_L*__■ ■--.....-,-..... .- ...-,- .... ..... , -.,..,.__- Angel miru, ki se je rodsl v Locarno. Diplomati so se zbrali, da bi botri bili, ko bodo gospa Evropa malo dete porodili. Baje bodo zdaj mu dali, prvo še zveneče ime, ker je deček pa „Mir" bodi, naj tako imenuje se! Če bo rastel in bo priden, še v veselje mami bo, če po botrrh se ne vrže, mislimo, da bo že šlo, Če bo tak.... kakor botri, še na svetu ni miru, to za uho si zapiš'te in bodite brez strahu. Sovi na SkaPci! Iz tvoje sladke pelsrnS vidim, da po meni hr epeniš. tudi da se ti dOp -dem ter me za moža želiš. Ko do konca sem prečita!, tresle so se mi noge, so lasje se na ježi j i, mrzla pot oblilla me. Kajti tvojim pridnim rokam svoje ude ne zaupam, ker suftijive se mi zde. bilo bi mi pač gorje. Moji udje, tako nežni, ne bi bih ti hvaležni. če bi z metlo jih zravnala, meni lase izruvala. Boljš' je, če me ubije strela kakor da b' me tj objela. Od strahu še dans boleham. Ne snubim več. od zdaj pre« neham, Očarala si Sova menie. zato naj strela te zadene. Nova uganka. Križanka. Črke: a, b, d, e, g, i, m, o, r se naj v prazne kotnike tako postavijo, da se vodoravno in navpično imenuje dvoje važnih mest v državi S. H §. Kdor uganko pravilno reši in pošlje na upravo Čuka na palici v zaprti kuverti za L. 3.— znamk (Jugoslovani Diin. 7.—, a ne znamk), mu pošljemo poštnine prosto knjigo Franceta Bevka »Rablji«, ki se prodaja v knjigarnah po L. 6- . 'Obenem bo -njegovo ime obj<" ijeno v prihodnji številki > Čuka« POD NANOSOM. V Ljublje ie študirat šla, v serženta se zaljubila, čeprav je deklica še mlada, fante i juga ima rada. da le zna obljubo dat. Naj ie reven a!l bogat, in prav dobro se ii zdi, da Čuk o nji ne govori. Zdaj pa Čuk je priletel, ob potoku se je vsel, poslušal zvesto, gledal je, kak serženta ljubi se. Punčka tale res ie fletna, nje lepota neverjetna. Če bi Čuk prej vedel zanjo, bi se on zaljubil vanjo! IZ HRUŠEVJA. Ti si N-ježica, trdna mrežica, Jerneja vlovila, in T. .zapustila. Bi dobro živela. b'la zmeraj vesela, b'la bala nar'jena, in prav preskrbljena, sedaj boš trpela, pa slabo živela. Si obrekovala, se zapeljala. Tako se zgodi, kdor prav ne živi. Pa tudi ti T-čunčika. trdega kljunčeka, čez druge vse veš, a nase ne zreš, si drugam se podala, a kaj si iskala? Ko nisi dobila, nazaj se vrnila. Še bi kaj deli, a bod'mo veseli, da pesnii je konec, pa drugič kaj v lonec. ZAUPEN POGOVOR. Gospod Štik: »Štok. kaj ne, da je tvoja žena levičarka?« Gospod Štok: Res je. Po' čem na poznaš?« Gospod Štik: »Ker je tvoje desno lice vedno tako ru« deče!« OH TE ŽENSKE! Gospod Prilizo valček: »Gospodična Verica, kako da ste danes tako bledi?« Gospodična Verica: »Res, bleda sem? Ah, pripovedujte mi hitro kalj pikantnega, da bom zarudela!« PREBRISANI ZDRAVNIK. Nek znamenit zello \iz« vežban zdravnik je dajal o« biske prvič po dvajset Lir, drugič po deset Lir. NekS zvitež si je hotel pri« hraniti deset Lir in je prišel k zdravniku rekoč: »Dober .dan, gospod zdravnik, zapet sem tu!« Zdravnik ga nekaj časa ogleduje, potem malo posluša na hrbtu in reče: »No, glejte — je že nekoliko boljše! Vzemite še od tistih zdravil, ki sem vam jih pri prvem obisku predpisal!« Književna zadruga ,.Goriška Matica" v Gorici naznanja, da so knjige za I. 1926 dotiskane in so se začele razpošiljati že te dneve po abecednem redu. Tekom 14 dni dobe vsi naročniki knjige na dom. Knjige se dobč tudi v,.Narodni Knjigarni" v Gorici. Cena štirim knjigam je L. 5.-. Kdor želi kolekcijo vseh pet knjig (1. koledar, 2« roman Evfemija, 3. Don Bosco. 4. roman „Smrt pred hišo" in 5. Otroci stepe), doplača še L. 2.-. Za ceno L. 7.- dobi 5 knjig. Ker le število natisnjenih knjig omejeno, naj se oni, ki žele knjige dobiti po-3urijo. Celoten književni dar ie krasen. Rešena uganka Vseh vojakov pride 39 vrst In 2 ostaneta, po 4 v vrsti pride 29 vrst in ostanejo 3, po 5 vrsti je 23 vrst in ostanejo 4, po 6 v vrsti pride 19 vrst in ostane 5 vojakov in po sedem vojakov v vrsti pride 17 vrst. Prav so rešili: Angela Sepin, Trst; Marija 2enko, Trst; Jamnik Ivan, Pusta!; Ivanka Zigon, Dol. Branica; Čermič Rafael, Št. Peter ari Gorici; Anton Grosar, Čepovan; Angela Kožuh, Trst; Ivan Oaberšnik, Jelšane; St. Vižin, Solkan; Gino Vascon, Trst; M. Štrekelj; Kastelic Josip, Trst; Ivan Jereb, Rakovnik; M. Lavrenčič, Tolmin; Golob Franc, Planina; .Franc Laharnar, Slap; Milan Rebec. Dolenja Košana; Friderik Kovačič, Mons falcone; Tomažič Ivain. Bitinje; Vin-cenc Froelich, Idršek; Zavrtanik Milena, Lesce; Pavla Vilhar, Postojna; Plesničar Nidmar. Gorica; Stanislav Tavčar, Ivanjigrad; Jožef Cudel, Predil; Franc Črešnjik, Moškanjci; Malalan Kari. II. Bistrica. Malalan Kari, II. Bistrica; Franc Tinde, Primokovo 39; Lušek Alojzij, Lajtersberg; Vladimir Puntar, Pro-sek; Wigele Miroslav, Mojšperk. I. Kukovec, Maribor; Ilvanka Štrukelj, Logaro (prov. Bologna); Fr. Eržen, Zabuknje pri Kranju; Avg. Kobe, Unec pri Rakeku; Vinko Ku-šar, Vič pri Ljubljani; Vincenc Fre-lih, Idršek pri Idriji; Rezi Magajne, Židanimost; A. Miklavčič, Loke pri Trbovljah. ŽAVSAK SLUČAJ. Gospod (služkinji): »Ana, ravnokar sem se prepriral s svojo ženo; zaprite hitro kla« vir in dajte mi sem ključ«. NA POŠTI;, Nek mož rride na pošto in vpraša po poštno ležeči denarni nakaznici. »Da!« pravi uradbik »ali se lahko legitimirate? Denar je tu!« ', »Takoj!« pravi mlož jn izvleče iz žepa srečno najdeno sliko ter jo ponudi pošt. uradniku. Ta jo dolgo časa ogleduje, pogleduje zdaj njega, zdaj njo in reče končno: »Se vjema! To ste vil! Tu i« mate denar!« ŠE NI ZA GOTOVO VEDEL. »Kakšno vint> je bilo tisto, ki so Vam ga nocoj po noči ukradli?« »Ah, veijo. gospod komisar, nisem dal še nobene etikete na, sod, moralo bi pa biti briš* ko Vino!« OZNAČBA. »Ali lahko govorim z go* spodom Skopcem?« je vprašal tujca. Služkinja je vprašala zopet. »Katerega mislite, sta dva brata Skopca v tej hiši!« Tujec je za trenotek pomislil nato veselo rekel:- »Ah, tistega, ki ima sestro poročeno v Budanjah pri »Treh čadah«. UKLENJEN. Gospod Brze je prisostoval predavanj u. Debel gospod mu je stopil že takoi začetkoma na nogo in stali tako ves čas. Po preteku pol ure je nastala kratka pauza in gospod Brze se je vljudno obrnil do debelega gospoda: »Dovolite, gospod, da grem na kozarček pive! Samo za trenutek. Pridem takoj mi- za'k : J.-i iM NA POTI ROMANJA V RIM. ie prišla tudi gosp^t Vipav-sfcaja do Vesufa. kjer so opazovali razni popotniki strašni izbruh. »Oh, how wonderful!« je vskliknil v bljižini nek Ameri* kanec »ali ni to kakor v Ha? du?« (Had je veljal za nekak pekel pri starih Grkih). Na to se je začudila gospa Vipavska ja: »Kje še vendar niso bili ti Amerikanci!« NAIVNA MIMICA. Mimica: »Glej, mama, tista le opica je pa tako podobna stricu Mirkatu!« Mama: »Toda Mimica! Kaj ti pa prihaja n(a misel!« Mimica: »Kaj misliš, da me je slišala opica?« PONOSNI OČE. Gospod Cigara: Gospod Cigara, okregaitc vašega sin* čka, ravnokar je bičal za menoj kamenje. Gospod Dr. (Fižol: Pa vas je zadel? Gospod Cigara: Ne! Gospod Dr. Fižol: No, po« tem pa'ni bil moj sin! PETERČEK. Sestra: Peter, nocoj smo dobili sestrico! Peter: Ali res? Pa si povedala tudi tatu! Ali ne veš, ka« ko je bil hud zadnjič; ko sem prinesel domov mkidega psa? SMRT PRED HIŠO i / se imenuje ena izmed knjig, ki jih je izdala letos ^Goriška Matica" za svoje ude. Ta roman je spisal FRANCE BEVK, in opisuje trdo življenje male vasi v pol preteklosti. Veseli in žalostni dogodki se vrstijo, resničen kos življenja ti stopi pred oči. Slika kaže prizor, ko pripelje trdi Brdar svojo deklo k njenim starišem in p ačuje zato, ker jo j i njegov sin zapeljal, a se protivi poroki, odškodnino z besedami : „To za sramoto in bolečino!" To knjigo in še Koledar 35£fc 1. in Evfemšjo ter „Don Bosco" za L. 5 — kdor doplača L. 2.— dobi še knjigo Otroci stepe. Sezite po Matičnih knjigah! V ODGOVOR NA TRETJI PRAVIJO IZ KOBARIDA. V Kobaridu ljubosumnost veliko ulogo pač igra, naj bo radi vina, piva, " al' radi krila ženskega. Jezi se general Massena, ker Hindenburg se mu ne vda, od njega »Dormiš« piva nčče, ker več proda »Moretti«-ja. ! In tisti s skravžanimi lasmi, in tisti ki ima zvesto srce, od dolgega časa počet kaj ne ve, konzulatu se približat' ne sme. Oh, bili so časi pač zlati nekdaj, ko liric imel ie, še drugega kaj, in pil je in vriskal po cele noči, saj vse darovale so »črne oči«. UBELJSKO. Ko iz gostilne se odpravimo, nod kl&nčkom se ustavimo, mi fantje mislimo pa to, da v Ubeljskem brez skrbi kličemo. Pod okencem mi kličemo, da Katrice priklioemo< a naenkrat zašumi, že kamenje' leti. Kaj v UbeljskeTn se godi, iim res mari druzga ni, kakor kamenje lučati? Deklic ne bomo zapustili, še bolj jih bomo zdaj ljubili. Ne naredi prav nič. nam to, če parkrat domov tečemo. V strahu smo jim mi, da srce v hlače nam leti, ko zleze zopet v pravi kraj, v Ubeljsko gremo nazaj. DIJAŠKA. Pri maturi: Profesor: Sirk, povejte mi, kar veste o Milto* nu! Dijak Sirk: Mil ton je bil znamenlit fn staven angleški pesnk, gospod profesor, ki se .ie poročil in napisal »Zaljubljeni paradiž«. Nato mu je umrla žena in je napisal zopet »Nazaj priljubljeni para« diž!« NE IN JA! V nekem mestu je udaril nekdo po vratih neke hiše pozno zvečer in razvil se je sledeči pogovor: »Sosed, ali že spite?« »Ne!« »Ali nam moreš posoditi hlepček kruha!« »Ah, že-spimo !« Zakai ? Zato. Zakaj je Janko dal budanjske Urške in Micke v Čuka? Zato, ker jih v Edinost, Stražo in Mali list ni liotel dati, kakor so ga prosile. Zakaj Janko, Maričkam in Rez-kam budanjskim noče dosti odgovarjati? Zato, ker pravi narodni pogovor:. »Babe še hudič ne užene!« Zakaj so Rozentalske punčure te dneve prepevale »Čuku« na »čast« italijansko pesem? Zato, ker je škandal, da slovenske ne znajo. Ej. punčure, punčure! Čuk Vas bo vlekel za Vaše lase, če'bode-delale še nadalje sramoto svojim slovenskim materam, ki so Vas zredile z mlekom iz slovenskih prsi. Zakaj se je to poletje toliko plesalo na Goriškem? Po morali »Malega Lista« zato, ker je za te plese »Narodna Tiskarna« v Gorici natisnila plakate. In »Mali List« vije proti nebu hinavske oči in se vprašuie kaj bi rekel pokojni dr. Gregorčič, če bi to vedel? — Na to škodoželjno jaremijado »Malega_ Lista«, čigar gospodar ie Virgilij Šček, sedaj ravnatelj katoliške »Zadružne Tiskarne« v Gorici, bi se spodobilo to-le vprašanje: Kaj bi rekel Inons. ^Ignacij Valentinčjič, predsednik »Katoliškega Tiskovnega Društva« v Gorici,' če bi vedel, da se tudi v katoliški zadružni tiskarni . v Gorici tiskajo plakati za pohui-šljive iavne plese? — Nerodni Šček, čemu se praskaš tam, kier te nič ne srbi! i Zakaj se ie letos na Goriškem toliko slovenskih mladih, lepih, sves žih, zaljubljenih parov poročilo? Na svetu danes je tepežka, kot ni bila še nikdar, komaj zadiši po miru, že jo zopet udar na udar, Turek Grka je^nabiksal, tolče Grk, Bolgar drži, Abd=el-Krim je druge šeškal, tudi njega zdaj boli. Ce še vzamemo Francoze, ki jih Druži zdaj peste, res tepežke ne bo konca dokljer še ljudje žive, Tepežkairje med narodi. Po morali »Malega Lista« zato, ker je »Narodna Tiskarna« v Gdrici natisnila za te zaljubljene pare — poročne liste. Kajpak, »Narodna Tiskarna« mlade pare »nareja« in jih1 »združuje« kar s — tiskarskimi stroji! Zakai je letos na goriškem tako bosrata letina novorojenčkov? Zato, ker je »Narodna Tiskarna« v Gorii.' natisnila vesela naznanila, s katerimi rrečni stariši naznanjajo sorodnikom. P' :'in znance:?-, ve-sol družinski dogodek! Vse to se. r di seveda po morali «Malega Li-r.ia«. Kajpak: »Narodna Tiskarna« n-nv,'' kar s svincem otroke, jih dea se potem hvalijo, kako strašansko so morali plezati po gorovju. Seveda taki turisti prinašajo domov mesto planink. palačinke. Pravijo v Kranju, da so nekatere tvrdke zato že na robu propada, da bodo pozneje tembolj uspešno delovale, ko bodo z nova začele. Pravijo na Jesenicah, da je tam1 gospodična, ki misli, da ie samo ona na svetu. < Pravijo na Jesenicah, da je J. zelo hud, ker mu ie neki prijatelj prevzel »ta malo«; Čuk pa pravi, da naj se vsak nekoliko pokori. Pravijo, da si je nekje zlomil nekdo roko, ko je padel iz lestve. O, te puitčke! Pravijo v Mariboru, da ie v Apolo« kinu virtuoz na glasovirju zato pod krovom in skrit, da ga si. občinstvo ne bi nadlegovalo ,z gnilim'sadjem in smrdlivjm ia.icam, Bog ga ču-; še mnogo let! Pravijo v Mariboru, da namerava »Klub nočnih ptičov« zidati poslopje, katero bi se naj imenovali ČUKOV KOLEDAR as o leto 1926 Deviški dom« za maribor: . - ' metuljčke v rdečih klobukih iu Bubi-kopf. Pravijo,, da .ie rakovškim eoroče-valcem Čuka zaprl sapo rač n za karikaturo. Pravijo na Banjšicah, da so dekle* ta imela sejo radi zime. ker imajo prekratka krilca. Zdaj so sklenila, da bodo samo za pečjo sedela. Praviio. da se ie v Budanjah tisti slavolok podrl, ki so ga mislile bu-■danjke napraviti Jankotu ob njegovem prihodu domov. To pa zato, ker fantje niso mogli najti lestev, da bi se šli ženit k budanjskim Franckam m Nežkam. pa so kar slavolok pri-,vlekli pod okno in tako splezali po |niem navzgor. Danes so ljudje praktični in zelo uvidevni. Čudno, da si še groba ne skopljejo kar naprej, kot so si budanjke spletle v » /jtra«. Praviij) pri Sv. Ani, da ie tam neko dekle, ki. ima za vsakega odprto srce. Blagor njim, ki so usmiljenega srca, kajti oni bodo • usmiljenja tudi deležni. , Praviio, da je neka budanjka tako zarukana v Jankota, da ga neprestano v Čuka deva. Pravijo nekateri pri Sv. Ani, da se bode mogoče dotično dekle, ki ie bilo. v zadnjem »Čuku« vendarle Poboljšalo, in to »Čuka« prav zelo veseli. ČUDNO PISMO. Neki zdravnik in sodnik v ma« lem trgu sta se oba enako pisala. Bilo jima je ime Gulovič. Zgodilo pa se je, da je sodnik umri in se jei ravno v tem času podal zdravnik na daljše potovanje v Pariz. Odi tu je po* slal soprogi brzojavko. Zgodilo pa se ie, da je dobila brzojavko vdova pokojnega Gu« loviča, mesto soproga živega. Vsa zavzeta je čitala: »Srečno došel sem, Strašahiska vro« čina!« TELEFON. »Anica, Anica, za božjo voljo, kje je pa telefon?« »Ah, papa, gospa Škržatova je poslala sem vprašat, če si ga lahko pos luži in zato sem v ga ji poslala tja. Samo tiste trakove je bilo tako težko po« trgati!« GOSPA VIPAVSKAJA. Gospa Vipavskaja: »Kaj mislite, kdo je bil največji tol-fcač preprog?«- Gospa Oskova: »M... jaz mislim, da mladi... ja...« Gdspa Vipavskaja: »Ah kaj mladi... Jaz vam pravim, da je bil največji tolkao preprog A- leksander - Veliki!« .»???« »No. ta je 20.000 kosov per« žice v potolkel!« bo izšel koncem tega meseca in bo prinesel poleg neštetih novih slik poln koš novega in pristnega humorja, pesmi, humoreske in smešnice in tudi eno burko. Pripravite se za obilen smeh že zdaj iu ne pozabite ga kupiti, kadar izide. Razprodajalci, naročite ga že zdaj, Ne zamudite ! „R\\ Vam je že znano, da CINIBURK v Idriji prodi vse Časopise ? CINIBURK. V URADU. Uradnik: »Prosim gospod za pet dini dopusta. Ho* HELIKA LIKVIDACIJA kuhinjskih potrpbščin vse po nakupnih cenah GORICA', U. Raštelu št. 20 VATT. čem mojo ženo presenetiti!« Šef: »A tako? Imate zopet kako sumnjo! Josip Kumar Papirnica -kniigarna. Tovarna {trgovskih registrov. Knjigoveznica. Konkurenčne cene. POORU^NiCA Corso ver«Ji „rgovski dom« Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: CENTRBLA Din 50,000.000 LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj- kulantneje. Haloga manufaktur tmtO MALFATTI GOZ*!€M - Vj Carducci štev. 5 - GORICA Bogato založena z vsemi novostimi sedanje sezije nudi si. odjemalcem najboljše ugodnosti pri nakupu, FINOVRSTH PREDMETI PO KONKURENČNIH CENAH Reklamna darila. Kdor nakupi za 100 - 200 - 500 - 1000 L. blaga dobi v dar: 1. — 6 najfinejših nosnih rutic z ažursm; 2. — 3 brisače iz gobastega blaga, bele; 3. — 1 elegantno kombinacijo za nevesto, platneno in lepo vezeno: 4. — 1 krasen prt za čaj z prtiči iz finega platna „Fiandra", za 6 oseb. LUIOI CALISSANO & FIGLI ZALOGA VINA - ALBA lilllllil