Kaj je novega? Opoaorilo staršem, ki dajo dijake v srednje šole. Zgodilo ee je že, da so mnogi starši bili razocarani, ko so se maenkrat Eayedali, da je sin pravaaprav na realki in ne na gimnaziji. Edina gimnazija na Štajerskem je le y jMaribaru, drugod so realne gimnazije. Stariši, ki dajo sinove aato v šolo, da bi se posvetili duhovskemu stanu, jih naj zato dajo v gimnazijo v Maribor, ker se tu učijo latinščine, drugace se bodo morali dijaki na realnih ginmazijah učiti latinskega jezika posebej. Drž. gimnazija y Mariboru. Razpored v začetlni šolsIkega leta 1926-27 je sledeč: Ponavljalni (razredni) izpiti v petek, dne 27. avgusta iz matematike, dne 28. t. m. iz latinščine, dne 30. t. m. iz ostalih predmetov. — V sredo, dne 1. septembra, so sprejemni izpiti za I. razred točno od 10. ure dalje; vpisovanje za te izpite se vrši tik do ure izpita, bodisi osebno ali z dopošiljatvijo rojstnega lista in šolskega izpricevala. — Dne 2. septembra ob 11. uri se vpišejo v svoje razrede lanski dijaki te gimnazije. S tem je redno vpisovanje za vse dijaštvo zakljueeno. — Dijaki tujih zavodov se morajo za sprejem zglasiti do te ure oseb no pri ravnateljstvu. Zavod šolskih sester y Mariboru. Začetek šolskega 1. 1926-27. Dne 31. avgusta ob 8. uri se začnejo ponavljalni izpiti. Vpisovanje za vadnico, meščansko šolo in otroški vrtec je dne 1. in 2. septembra, od 8. do 12. ure dopoldne. Dne 3. septembra ob 8. uri zjutraj je preizkus iz petja za one, ki so sprejete za I. letnik uciteljišča. Ostal-j notranje gojenke naj pridejo v zavod vsaj dne 3. septerabra, ker je dne 4. septembra ob 8. uri zjutraj šolska sv. maša na čast av. Dub.ii. Začasna zatvoritev Pobrežke ceste y mestu Mariboru. Mestni magistrat naznanja, da ostane vsled regulacije Pobrežka cesta med Tržaško cesto in Kralja Petra trgu od pondeljka, dne 23. t m., do nadaljnjega za vsaki promet zaprta. Stekel človek. Pred dobrimi tremi meseci je ugriznil na poti iz Kamnice v Rošpah pes posestnika Jakoba Gros iz Rošpaha st. 131. Ugriznjeni se ni veliko zmenil za malenkostno rano, ki se je kmalu zacelila in mu ni delala nobenih bolečin. Pred enim dobrim tednom se mu je pojavil naenkrat glavobol, ki je postajal zadnje dni neznosen. Niti Gros ni-ti njegova okolica nista sumila, da bi utegnil izvirati ta glavobol od naraščajoče stekline. Glavobol je položil Grosa na postelj in v noči od četrtka na petek so se pojavili na bolniku očitni znaki stekline. Ker je začel bolnik gristi krog sebe, so ga domači že v noči spravili v mariborsko bolnioo. V bolnici je Gros zgrizel rjuhe in še drugo posteljnino, dokler ga niso vtaknili v prisilni jopič. Bolnica je javila steklega mestnemu fizikatu, ki ga je prepeljal v Pasteurjev zavod v Celje. Smrt vojaka v 31ariboru. Utonil je v nedeljo popoldne pri kopanju v ribniku na Teznu neki vojak. Zašel je pregloboko v vodo, pa ni znal plavati. Njegovi tovariši so ga potegnili iz vode že mrtvega. Požar v Kamnici. Otožno je odmeval glas roga v temno in deževno noč v nedeljo opolnoči in naznanjal vaščanom ogenj v vasi ter jih budil iz spanja. V plamenih je bil hlev gostilničarja Antona Vogrinca, ki je postal žrtev zločinske roke požigalčeve. Na hlevn je bilo natlačeno krme. Visok plamen je obseval stolp bližnje župnijske cerkve, odkoder se je oglašal plat zvona; ura je udarila polnoči. Dež se je vlil ciirkoma; nebo samo je pomagalo gasiti domači in mariborski požarni braimbi, ki je prihitela z avtobrizgalno in so se tako obvarovala sosedna poslopja. Nad vse žalo&tno pa je, da je našel smrt v ognju brat gostilnidarjeve služkinje Jožef Drofenik, ki je na hlevoi v senu prenočeval. Iz plamenov se je zaslišal obupen krik. Bil je priden 201etni mladenič, potrjen k vojakom, kolar, do-ma od Sv. Florijana pod Bočem. Uslužben je bil pri mestni občini maTiborski. Obiskoval je ob nedeljah svojo sestro. To nedeljo }e bil nekam bolj otožen, kakor da bi slutil nesreoo. Njegovo truplo so našli zjutraj med ožgankni in očrnelimi bnmi. Gospod nm daj veoni mir! — Tekom lanskega in letošnjega leta je v Kamnici že zgorelo osem poslopij, vedno je bil ogenj podtaknjen, vsakokrat se je zločin izvršil na nedeljo ali praznik. Hudobnega požigalca, ki ima vse te požare na vesti, še niso izsledili. Ljudje »o obupani in prestrašeni. Upamo, da pride v roke svetni pravici; vsemogočni, neskoncno pravieni božji roki pa gotovo n-e uide. Žalosten shod liberalne advokatske stranke na Vrtičah pri Gornji Sy. Kungoti. Pisar Spindler je prišel v nedeljo, dne 22. t. m., v gostilno Robnik in je tam priredil zborovanje advokatske samostojno demokratske stranke. Mož se j-e vračal iz Vrtič, kakor se vrača lovec, ki je cel dan stikal po hribih in dolinah, a se na večer vrača s prazno torbo, brez plena domov. Par Vrtičanov ga je poslušalo, a liberalno seme je padlo na nerodovitna tla. Saj vendar mi Vrtičani nismo na glavo padli, da bi šli s stranko, ki jo na celem svetu nihče ne mara in katero vodi brezverski valikosrb Pribičevič, a v Mariboru in Ljubljani sami liberalni advokati, škrici, ucitelji in profesorji. Če gre gospod Kai.... ž njimi, naj le gre. Bo ga že še glava bolela. Liberalni advokati in škrici so že marsikoga spravili v nesrečo. Saj je mož že v vseh strankah poskusil svojo srečo! Pošteni Vrticani pa že ne bomo šli z liberalno advokatsko stranko! Orglarski mojster v Sloveniji so prav redki, a kar jih je, so strokovnjaki. Ko so v. Ptuju postavili v minoritski cerkvi nove orglje, smo jih dali tudi fotografirati in so jih »Novioe v slikah« pokazale vsem citateljem »Sloveoaskega Gospodarja«. V porocilu je bilo dostavljeno, da po vojni, odkar je umrl veliki orglarski mojster Ivan Milavec, niiffiamo domače orglarske tvrdke. To pa je pomota, kajti v Mariboru imamo znamenito domačo tvrdko Brandl, ki je postavila v času svojega delovanja že nad 200 orgelj, med drugimi tudi v maribo-raki stolnioi in franciškanski cerkvi. Imenovana tvrdka tudi sedaj izdeluje orglje vseb obsežnosti in ima narocila in priporočila ter zahval za izvršena dela v velikem številu na razpolago, ki dokazujejo, kako je tvrdka v tem oziru vpeljana. Da se je ta pomota dogodila, je predvsem vzrok to, da se »Novice v slikah« urejujejo v Ljubljani in ne v Mariboru. S to notico pa vse domaee kroge, ki kedaj kaj potrebujejo zavoljo orgelj, opozarjamo, da imamo tudi v Mariboru domačo orgeljsko industrijo g. Brandla. Vsem občinam mariborske oblasti! Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne Šmartno ob Paki objavlja na poziv Zveze slovenskih vojakpv iz Ljubljane, da se naj vse občine mariborske oblasti zaenejo zanimati za vpostavitev spomenika v vojni padlLm vojakom, umrlim in pogrešanim vojakom svoje oboine. V vsaki občini se naj napravi ustanovni občni žbor ter ustanovi podružnica Zveze slovenskih vojakov, ali pa odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom. Povsod, kjerkoli želijo vpostavitev spomenika, naj se obrnejo na podpisano Zvezo, katera bode poslala zastopnika centralnega odbora Zveze slovenskih vojakov, da tam ustanovi podružnico, ali pa vsaj odbor za vpostavitev spomenika ter da da tam vse tozadevne smernice in navodila, kako se nabirajo darovi, kako se je ravnati odboru, da doseže svoj cilj in namen v kratkem času. Vsaka občina naj dela na to, da dobi v doglednem času postavljen spiomenik v vojni padlim vojakom. Nobena obcina me sme zaostati, vsled tega se naj vse merodajne osebe, občine, ki želijo spomenik, obrnejo na podpisano Zvezo, da pošlje centralnega odbornika na ustanovni shod. — Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, Ljubljana. MešSanska šola pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Šolsko leto 1926-27 se otvori po sledečem redu: Dne 30. in 31. avgusta bodo ponavljalni in razredni izpiti,' dne 1. septembra do 8. do 12. ure vpisovanje v vse štiri razrede, dne 2. septembra skupna šolska maša in dne 3. septembra reden pouk. Noy betonski most pri Bišu pri Sv. BoIIenku v Sl. gor. Po dolgem času je zdaj vendar dograjen most na okrajni cesti, ki ga je razdrla prva povodenj. Ta teden bo izročein novi most javmemu prometu. Težko smo čakali že nanj. Vožnja po stranski občinski cesti je bila grozna. Do osi 90 se kolesa vlekla po blatu, težki vozovi in avtomobili sploh niso mogli voziti, in če se je kak avtomobil podal v pol metra globoko blato, je obtičal in so ga morali 2 voli vleci iz globocine. Občinska cesta pač ni bila pripravna za tolik promet. Zdaj bo konec čakanja in muk. Novi most je iz betona, betonsko ploščo podpirajo &e močne traverze. Na vsaki strani so štiri betonski stebri, tako da ima celi moal zelo lepo obliko. Vse delo je izvršil zidarski mojster Župe« od Sv. Ane v Slov. gor. Stari most je bil lesen in se bod» preostali deli prodali na javni dražbi. Požar v Njivercih pri Hajdini. Pri posestnilni Žirovniku je nastal pozar, ki je upepelil gospodarsko poslopje in hišo. Nagla pomoč požarne brambe je preprečila, da 8e ogenj ni razširil po celi vasi. Pogoreli posestnik trpi prav oboutno škodo, ki je z zavarovaLnino le maleiikostno krita. Samomor. V Vivanjcih pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je pretekli teden obesil kočar Urban Irgl. Samomor je izvršil najbrž v duševni zmedenosti. Plazovi in povodnji so napravile v okolici Ptuja veliko škodo. Zlasti so oškodovani posestniki vinogradov, večinoma sami Ptujčani, katerim so plazovi uničili vinograde in sadonosnike. Smrtna nesreča pri mlatvi. V torek so pri kmetu Al. Trunku v Rucmancih pri Sv. Tomažu mlatili oves z mlatilnioo na vitelj. Pri tem sta bila zaposlena zakonska And. in Liza Petek, želarja iz domače vasi. Hitro, ko so začeli, je Liza Petek segla z grabljami čez mlatilnico po snopje ter se pri tem približala stroju tako neprevidno in nesrecno, da jo je sklep, ki veže drog od vitlja s kolesom mlatilnice, zagrabil vzadaj za krilo ter jo potegnil nase. Zavrtel jo je trikrat okrog sebe ter jo vrgel ob tla, ko se je krilo pretrgalo. Pri tem je dobila tako težke notranje poškodbe, da so jo popoldne istega dne prepeljali v bolnico v Ormož, kjer pa je že po preteku ©ne ure, previdena s sv. zalcramenti umrla. Rajna je bila pridna žena, dobra soseda, delavna in skrbna gospodinja. N. p. v m.! — Letos se sliši o več nesrečah pri mlatilnieah, zlasti pri parnih. Pri deln s stroji previdnosti in pazljivosti nikdar ni preveč! Smrt v mlatilniei. V Likolah pri Ptuju se je dogodHa strašna nesreča. Pri posestniku Pernatu so mlatili z mlatilnico. Šestletni sinček posestnika Franc se je motal krot>; mlatilnice, prišel v preveliko bližino koles, ki so ga nenadoma zgrabila ter mu zdrobila glavo in prsi koš. V nekaj minutah je bil mrtev. Smrt vrlega moža. V nedeljo, dne 15. t. m., smo položili v grob moža stare korenine, moža poštenjaka Antona Kugler, po domače Kovača iz Zavrha pri Galiciji v Savinjski dolini. Njegove vrline je znalo ljudstvo upoštevati; bil je nad 20 let obcinski svetovalec, 18 let cerkveni kljucar župne cerkve v Galiciji, načelnik krajevnega šolskega sveta in 10 let do svoje smrti podnačelnik posojilnice v Galiciji. Bil je miroljuben, v dmžbi ljubeznjiv in prijazen z vsakim. Kot skrbnega moža in očeta ga je Ijubila njegova družina, ki je vzorna in poštena. Njegova pridna žena bo pogrešala svojega vrlega moža, s katerim sta 42 let sre čnega zakona preživela in se veselila in žalost skupn«> nosila, posebno ko jima je padel v vojni sin ekonom Jernej. Mož je bil vedno čvrst in močen, ali zadnja španska mu je zapustila nasledke, vsled katerih je umrl v 68. letu starosti. In njenra so prvemu zapeli novi zvonovi na zadnji poti. Bog daj njemu večni mir, njegovi družini tolažbo, nam pa mnogo tako vrlih mož! Silno neurje in toia. v Makolah pri Poljčanah. Zadnjo sredo je divjala po makolski župniji silna nevihta z udari strele in točo. Toča je padala tako na gosto, da je pobellhi na debelo njive ter travnike. Na nekaterih mestih je biio videti ležati točo, ki je bila debela kot jajce. Škoda vsle I toce je na koruzi in ajdi ogromna. Posestniku Alojziju Černogi pri Sv. Ani je udarila med nevihto strela dvakrat v hišo. Na srečo je bil ta udar v zadnjo sobo, kjer ni bil nikdo, sicer bi ga bilo ubilo. Udari niso napravili druge ikode na hiši, kakor da so podrli dinmik in ubili eno šipo. Tretja strela je udarila v 8 metrov od hiše oddaljeno hruško. Pred 40 leti je ravnokar omenjena hiša vsled udarca strele pogorela do tal in sta bila tedaj ubita dva oloveka. Žalostna bodočnost. (Dopis izpod Boča.) Koder sem hodil po letošnji petkratni strašni poplavi, povsod sem gledal isti žalostni prizor: po hribih grozne plazove in strahovito zaostalo letino, v ravninah pa razdrapane cesle, raztrgane in odnešene mostove in brvi in nove struge potokov. Posebno ravninci obupno vprašujejo: kaj bolemo jedli ljudje in s čim bomo krmili svojo živino? Hribovci so se že tolažili, da si bodo za silo še pridelali živeža, dobili precej sadja in še vsaj za domačo potret>o nabrali v skrbno obdelanih vinogradih. Današnji popoldan (18. avgusta) jim je tudi to skromno upanje pobrala grozna toča. Ob dveh se je za Bočem stemnilo in iz silnega bobnenja smo sklepali, da vihar žene hudo uro proti Krapini. Komaj smo si oddahnili. Pa naenkrat se obrnejo vetrovi in zaženejo ¦nevarne oblake nazaj nad Boč, od njega pa proti vinorod-aim krajem šmarske in sosednjih župnij. Celo četrt ure je išla toča na suhem, neusmiljeno klestila in sekala koruzo in jgrozdje, obirala sadje, teptala pokošeno otavo in trgala in mesarila naša potrta srca. Kakor daleč je segalo oko, je ;bila zemlja pokrita z ledeno odejo in je izgledala kakor po zimi po prvem snegu. Po tolikem delu, skrbi in trudu in po tako strašnih stroakih za obdelovanje polja in vinogra*k>v smo dvakrat imičeni vsled vednih povodnji in današmje strašne toče. Strašna nevihta z močno točo je pribrumela v sredo popoldne preko Sladke gore (okoliš Šmarje pri Jelšah). Toča je naletavala na redko preko 10 minut, proti koncu pa spet na debelo.Lansko leto nam je vzela velik del goric — na mestih celo ves pridelek, — letos pa spet. Ljudje stojijo in zrejo na opustošeno zemljo kakor pogorelec na pogorišče. Po tleh je vse polno nezrelega sadja, zlasti sliv. Državna pomoč nam je neobhodno potrebaa. Kaj bo? Ljubi »Slovenski Gospodar«, pomagati nam sicer ne moreš, pa če ne prineseš ta dopis, nam bode vsaj aekoliko odleglo, da smo se ti mogli potožiti. Saj te imamo radi in smo te vselej veseli, ko priromaš k nam. Zato nas le tudi zdaj potolaži! Železniška nesreča pri Štorah. V nedeljo, dne 22. t. m., je potniški viak št. 519 od 11.20 dopoldne pri lon 337 med postajama Štore—Št. Jurij povozil 751etno beračico Marijo Cmajl iz Žibeka pri Šmarjah. Bila je na mestu jnrtva. Splašeni konji y Trbovljah. Poročajo nam: Ko se je v nedeljo popoldne peljala gostilničarka gospa Vokarjeva k svoji hčerki, omoženi z rudniškim uradnikom Kolbeznom, na obisk, so se kočijažu konji splašili, kočija se je prevrnila, gospa pa je prišla pod njo. Težko ranjeno po glavi in po plečih in nezavestno so kvlekli izpod voza in jo presnesli v bolnico. Kako se je godilo Radiču y Tuzli y Bosni? V mestu Tuzla v Fosni je bil Radičev veliki shod napovedan že več •nego 14 dni in so se delale za slovesnost tega shoda največje priprave. Shod se je res vršil zadnjo nedeljo in pot&kel takole: Radičevci so pričakovali, da bo to eden od največjih Radičevih sbodov in so računali, da &e bo zbralo do 20.000 ljudi. Iz celega okrožja pa je prišlo komaj 2000 Ijudi in še med temi veliko stevilo radovednežev seveda. Že pred samim pricetkom shoda je večje število poslušalcev začelo rogoviliti proti Radiču. Nezadovoljneži so napravili na zborovalisču tak kraval, da je Radič moral utihniti, navzlic temu, da je dr. Pernar, ki Radica stalno sprem Ija, si prizadeval pomiriti nezadovoljneže s pomočjo žandarmerije in policije. Ali tudi s pomočjo te je bilo nemogoce, pomiriti lcričačev. Nemir se je razvil do takega viška, da se je med posameznimi skupinami začel krvav pretep, tekom katerega je bil eden smrtno ranjen. Štiri so pozneje aretirali. Radič sam ni mogel govoriti dalje, kakor pol ure, drugi govorniki pa, kakor Šibenik in Neudorfer, pa sploh niso mogli priti do besede. Radič je bil ob teh nemirih skrajno ogorčen. To rogovilenje je izraz razpoloženja bosanskih -množic, ki najbolj čutijo neuspelost Radičeve demagoške politike. Radi tega pretepa v Tuzli je prišel Radič v Beograd, da tukaj pri vladi protestira proti takemu načinu delovanja njegovih nasprotnikov, posebno pa proti temu, ker ni hotelo orožništvo poslušati njegovih ter dr. Pernarjevih naredb. Orožništvo je namreč odpovedalo poslušnost, ko je Radič zahteval, da naj prionejo proti nezadovoljnežem z najostrejšim nastopom. Orožništvo ni hotelo tega storiti, ker bi v tem slučaju prišlo do velikega krvoprelitja. Radi tega je Radič že na sliodu izjavil, da bo delal nato, da se tamošnji okrajni glavar ter orožniški komandant odpustita iz državne službe, kar pa je zelo malo verjetno, da mu bo uspelo. Glavno krivdo za te dogodke vali Radič na dr. Nikiča (Nikič je minister, se je ločil od Radica in imajo svoj poslanski klub), ki je bil pred nedav jaim časom v Tuzli, kjer je osnoval svojo lastno organizacijo. Radi tega je Radič sklenil, da obračuna z dr. Nikičem. Njegovo bivanje v Belgradu je s tem v zvezi. Sam Radič je izjavil, da mora dr. Nikič cimprej iz vlade. Dr. Nikic pa je izdal obširno poročilo o Radičevem neuspehu v Bosni. V poročilu pravi, da so razocarane hrvatske mase nezadovoljne z Radičevim govoričenjem. Zato je njegov pohod skozi Bosno, ki bi moral biti slavnostni pohod, popolnoma propadel in se je spremenil v javno nevoljo proti Radicevi ipolitiki. Velikanskega morskega psa so dne 19. t. m. ujeli pri Sv. Jakobu nad Crilcvenico ob Hrvatskem Primorju. Dolg J^^6 metrov in tehta 1500 kg. Ljuto so ga napadali erikveniški ribiči, pa mu niso mogli zlepa do kože. Pet mocnih ¦mrež jim je pretrgal in štiri strele v glavo je prenesel, Spredno je omagal. Ribiči so morsko zver-raztelesili in je mela 300 kg drobovLne, tako da ocejena tehta 1200 kg. Na velikem čolnu so jo pripeljali v Crikvenico in jo v luki ¦ob imalem molu, kjer so jo kopališcniki za malo odškodnino lahko ogledovali. Celi dan je imela žival dovolj posetnikov. Pred par tedni so ravnotam ujeli morskega psa, «i pa je tehtal le 500 kg. Crikveniški ribiči so umevno zeJlo ponosni na svojo lovsko srečo. V Grčiji imajo zopet državni prevrat. Grčija je doži•vela zopet novo rovolucijo. Komaj si jo doscdanji samo- držec Pangalos nekoliko utrdil svojo oblast s tem, da je dal zapreti vse svoje nasprotnike, ki so se mu zdeli nevarni, je zaoel na tihem proti njemu pripravljati revolucijo general Kondilis. Ko se je Pangalos s svojimi ministri podal na oddih, je general Kondilis z uporniškimi četami popolnoma imirno zasedel glavno mesto Atene ter prevzel vso oblast v svoje roke. Ministre in zaupnike Pangalosa je ukazal takoj zapreti. Sam Pangalos je takoj, ko je izvedel za prevrat, hotel po-begniti najprej na letalu, katero je bilo vedno pripravljeno v njegovi bližini, toda letala revolucijonarjev so mu beg preprečila. Nato se je vkrcal v torpedovko »Pergamos« ter hotel pobegniti v Italijo. Ostale bojne ladije so torpedovko zasledovale fter po kratkem boju prisilile, da se je udala. Pangalosa so prepeljali nato v Atene ter ga zaprli. Novi oblastniki ga nameravajo skupno s svojimi ministri postaviti pred vojno sodišče. Prebivalstvo cele države je sprejelo vest, da je Pangalos zmšen, z velikim veseljem, ker je njegov režim Grčiji zelo škodoval. Davki so bili visoki, vrednost denarja je padla in osebne svobode ni bilo. Tudi razmerje med Grčijo in našo državo bo ostalo nespremenjeno. Vprašanje je seveda, koliko casa bo ostala ta nova vlada na krmilu. Grčija je dežela večnih revolucij in ni izključeno, da bo čez par mesecev na krmilu kak drug general. Avstrijska granata na dvorišču našega dvora v Beogradu. Nedavno je prišel na mestno komando neki Nemec in izjavil, da je na dvorišču našega dvora zakopana avstrij ska 42 om granata. Z izkopavanjem se je pričelo, ko je kraljevska dvojica odšla na Bled. V globini 3^ metrov je v resnici ležala 42 cm gcanata. Izkopani sta bili tudi dve okostji. Granato so nato prepeljali na Rakovioo, kjer so jo razstrelili. Venec, sestavljen iz samokresov na grobu Džerdinskega. Zastopstvo uradnikov iz Tule, ki je prišla v Moskvo k pogrebu Džerdžinskega, je položila na njegov grob originalen venec, ki je sestavljen mesto iz cvetlic iz samokresov, ki so zvezani med seboj z bodeco žico. Sovjetske oblasti so odredile, da se razstavi originalen venee v moskov skem muzejoi. Orkester, obstoječ iz samih igralcev na orgljice. Svetovna razstava v Filadelfiji, ki je bila otvorjena te dni v proslavo 1501etnice neodvisnosti Zedinjenih držav Severne Amerike, ima svojevrstno zanimivost: -uniformirano godbo, obstoječo iz 80 12—151etnih dečkov, ki igrajo na orgljice. Uniforma dečkov je modra in rumena, kakoršna je zastava mesta Filadelfija. 19.308 oseb umrlo vsled kačjih pikov. Lansko leto so usmrtile v britski Indiji divje zveri 21.841 ljudi. Od teh je umrlo vsled kačjih pikov 19.308 oseb, 940 so jih raztrgali tigri. V Madrasu so ustrelili*tigra, ki je bil več let strah in trepet vse okolice in ki je odnesel vsega skupaj nad 125 Ijudi v džunglo. Stoletnica ladijskega vijaka. Sto let je te dni, kar je v tržaški luki plula prva mala poskusna ladjica tehnika Josipa Ressla. Opremljena je bila z vijakom, ki jo je gnal s hitrostjo 4 milj. Josip Ressel ni iznajditelj vijaka; iznašel ga je že Arhimed, a zasluga Resslova je, da je postal vijak uporaben v plovbi. Že pred njim so delali poskuse z vijaki, pritrjenimi ob bokih ladje, a ti poskusi niso uspeli. Šele njegova iznajdba, namestiti vijak med gredelj in krmilo, je prinesla pričakovani uspeb. Pred sto leti je bila Resselova ladjica še brez parnega motorja, gnali so jo delavci, ki so obračali z velikim vretenom pogonako gred. Šele par let pozneje, leta 1829, je Ressel zmogel s svojimi skromnimi sredstvi parni stroj; vdelal ga je na ribiško barko, a pri poskusni vožnji je odpovedala parna cev, ki je bila premehko lotana, kar je bil zadosten vzrok reakcijonarni avstrijski policiji, da je naravnost prepovedala vse nadaljne poskuse. Resslova iznajdba je bila pokopana in šele po več letih je zagledala v Angliji zopet luč sveta. Smith je zgradil nekaj parnikov, opremljenih z vijakom, ki so se tako dobro obnesli, da je dala angleška admiraliteta graditi po njihovem vzorcu vojne ladje. Iznajditelj sam je pa stradal, bil je pač Čeh, Slovan v Avstriji. In vendar je ravno ta mož pripomogel k popolnemu preobratu v plovbi. Sto let je preteklo in svetovni promet sloni na parnikih, ki jih žene Resslov vijak, ne le to, tudi zrak si je pridobil propelerski vijak, zmagoslavno se j« vzdignil k mogočneniu poletu preko morja nad oblake. Smrtna kazen za goljufivo trgovanje z denarjem je # navadi na Kitajskem. Tam je dal general Čangsolin 12 ban kirjev — med temi je bilo 7 milijonarjev — obesiti, ker so uganjali goljufije z d&narjem. Denarno kazen za kratko krilo, gole roke, gol vrat je vpeljala švicarska vlada. In sicer je prva kazen 50 švicarskih frankov, drugokrat se kazen podvoji. Tudi pri nas bo treba tupatam že tako kazen. Ker vlada itak potrebuje denarja, naj le tak davek vpelje, pa druge zmanjša. Strašen potres na Liparijskih otokih. Na Liparijskih otokih je divjal v soboto grozovii potres. Mnogo vasi je po polnoma porušenih. V Malfl se je porušilo 400 enonadstropnih hiš, v Selinu pa je nad 100 hiš težko poškodovanih, tako da obstoja nevarnost, da se vsak hip sesujejo. Prebivalstvo prenočuje na prostem. Skoraj vse cerkve so več ali manj težko poškodovane in bodo morale malodane vse stolpe in zvonike porušiti, da ne povzročijo še veoje škode. Vojaška oblast je odposlala v prizadete kraje večje vojaške oddelke, da postavijo za prebivalstvo šotore in barake. Nesreoa je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Podobice s sliko Slomškovo in podobice Žalostne Matere božje, ki jo je Slomšek piosebej častil, so pravkar dotiskane. Na obeh je popis ojegovega svetega življenja in blagoslovljenega delovanja z molitvijo za njegovo poveličanje. Prve, z obširnejšim besedilom, stanejo komad 25 para, druge 15 para. Pri naročilih nad 100 komadov 10% popusta. Naročajo se pri stolnem dekanu dr. Ivanu Tomažiču v Mariboru. V Cirilovi tiskarni v Mariboru je izšla dolgo pricako vana knjiga »Džungla«, drugi del. Stane mehko vezana 14 din., po pošti 15 din. Istotam se dobi »Džungla« prvi del. Mehko vezana 18 din., po pošti 19.50 din. Prevajalee je priredil znano povest ameriškega pisatelja N. K. Burroughsa tako, da jo sme vzeti v roke vsak dozorel bravec. Vsa kočljiva inesta so izpuščena, sirovosti omiljene. Prvi del je vzbudil živo zanimanje, zato bodo prijatelji »Cirilove knjižice« gotovo tudi po drugem, sklepnem delu prav radi segli. Nova knjiga. Ravnokar je izšla »Dušiea«, II. de!, katero so si mnogi že toliko poželeli. Stane broširana brea poštnine 25 din., s poštnino pa 27 din. — Dobi se tudi »D u š i c a«, I. del, ki stane 18 din. in poštnina. Narofla se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Društvo za prodajo Singer šivalnih strojev Bourne »Si Co., podružnica Celje, obvešča vse svoje cenjene odjemallce, da je iz&topil kot zastopnik pri nas g. Frano Zupanc ia Žalca in nima več pravice, sklepati pogodbe ter inkasirati za nas.