IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Znanstveno raziskovalno delo v angleški industriji Oslra konkurenca na sveiov nem tržišču kakor tudi splošna pavezanost proizvodnje im trži-eča sta prisilili Angiijo, da se usmeri h kakovostni proizvod-njj. Angleška induatnja dasega tako proizvodnjo predvsem s krepkšim scdelovanjem znaoostj in raziskovalcev. V tej števiilloi abjavljamo ne-kaj pramerov tega sodelovanja. V taikem položaju ima raz-i»kovalrw delo izjem^n pomen. Kakovost je v znatm men od-visna od po-polnosti metod. po-polnost metod pa od stopn.ie ira-dustrijskega znanja. A.nglija pa je v tej smeri na.šia spei-ifično pot, k& ji jie bila diktirana s po-sebnim sodelovanjem planiranja pri troženju surovinskih rez&rv. Raziskovanje \se opravlja v ko-operaciji in to tako, da država v steiipnosti t zainteresiranimi podjetji ustanavlja speciallzira-ne inštitute in laboratorije, ki opravljajo raziskovaJmo de^lo za vse področje, za katerega so namenjeni. Kadar tznajdejo kaikš&n rvov postapefc. ga izroč!-jo podjetjiu in država sedaj ano-va deljio finansira nje-gov po-•kusai obrat. Čeprav nima »se razi^kovatao delo te oblike. ]e Anglija ena i-zmed zahodmh držav, fci je v najširSem ftbsegu urarfVt, tak natin dela. Prn teh la't>aratx>rijih govori- nv> o taknitmpnovanih laborato- rijiti konvergentnega ti zanimajo neko podjetje Danes so taki Jaboratoniji zastareli. Zato je ve-č vzrokov. Eden izmed n-a}- mofinejših je veiik razvn.j ina- nosti. )ci je dovedel do take ši- ri.ne znanja. da si je nemogoče zamiislitj uai-verzalnega znan- 6t'ven;ika, tei bi lahko delal na vei področjih. Zadeva je tollko težja, ker so raziskovalne meto- dp tako napredovale ter so bili kf>nstruji'raini! zelo zamotani io diragi aparahi tšuko. da je ^a to delo z njlmi potrebno glob&ko pomavanje vseg.a' področja. Za del<} na strukturnem remtgen- skem aparaitru je n. pr. potrebno poznati zamoianl matsrnatitai apairat za raiunsko anaid^zo po- snetlkov. to znanje pa je papoU noraa zadostno. da v celoti ^a- pos!i en«ga kvalifieiranega slro- kiovnijalka. Ce je komu potrptben rezwlta.t rentgenskega razisko- vanja, se (rtmie na doloienega strcnkovnoaika in ga dobi. pri če- m&r njemu samemu niti nii tre- ba ved-eti, kako se rentasnska amaliaa opravlja. V podobnem položaju sn tudii l»bora.tc>d.1eiijii. včasih nimaio ce.n- trallneiga laborat«.mof?sanKwmJi indusbrij in so te siivari tuikii rešeive taiko. dmgjie »opg! dmvgače. Orgaaiza- csljvainega deia se 3« «Dremeni.la v posebno področje pioutevanja i>n so bile v zad-njih 35. letih uvedene nove koncepcijc organizacije, 0 kaie-rih smo že zgoraj. govorili. KovinsktF industrija Kovinstca industnja spada med največje angleške tndu-strije. Pri Nacionalnem fizikal-nem taboratoriju deluje odseik za metalurgijo, kj predstavlja najši.ršo n-acionalmo ustanovo za raz.skovanje aa tem podr&čju. Glede drugah organizaoij, k/i bi se uikvarjaJe z raziskovanji na nafelu koaperacije, je š>\o težje. To zato. ker so izdelikj metalur-gije. predvsem polizdeLki za. druge indii^trije, ki jiim tako) postavlijaijo dolo&ene zaht-eve. Družba za raziskovanje železa ln jekla pri Britanslci zvezj za železo in jeklo niima poseblem'>v produkcl.ie ta irboljšanja kako-vosti kov-n Ta dejavnost v okviru raziskovalne družbe ni zmani.šala individualneih napo-rov podietij. Razem teh raziako-vani predstavlja posebno vrsto dejavnosti tzdajanie strakov-rrh puiblikacij im argamizacije pogo-stih konferenc industrijskih teh-ničnih sttvkovnjakcv. Raziskovalina družba za var-jenje, ki j« bHa usitanovlje.na mnogo kasneje, dela po istih nafelih, njeno podrotje razisko-vanja pa je predvsem struktura jekia. Britanska raziskavatoa družba za barvaste kovine una v svo-j«m čiaiistvu več sto podjetij, ¦podpira Pa v na deseti-ne stro-kovnili združenj. Raziskuje taiko rudarska dela kakcvr topitev ko-vin ie rud, proizvodfijo ldtih iz-delkov in izdelkov za predelo-vanje, proizvodnjo strojev itd. Ce k terniu dodamo število bar-vastih kovin, med kat€.re pri-števatiK) baker, miikelj, svlnec, kositer, cink itd. ter njihove šte-vilne zlitme, bo-mo šele imeli popolno sK'ko obsežnosti tega pcdročja dela. Cenbrailni labora-¦ torij omcgo6a, da se rezultatll raziskovanja za posamezne ko-vine sintetteipajo v splošna na-čela. To je majhen izsek 12 veliks-' ga števila vseh ustanov. kj se 1 ukvarjiajo z raaiskovanjem ko-' vin. Razen tega delujejo tudl ; pomož.na zdcuženja. ki se ukvar-1 jajo z vprašanji kcksa in ognja-vzdržnega mate-riaila, ki so iz-" redno važaa za metalurgijo. Tekstilna induslrija [ TeksH-lna industrija je najvvS- . je naeviita prodzviodm.a veaa v 5 Velikii Britaoiiji. Razen piredela- > ve raznwrstmih osnovnih suto-. vin (volna, bombaž, umetma i vTaikna) obsega tudi proijzvodnjo > oMeke in taOoo še boflj šixi raz-, nwrstnost strojnega pa-rka in . pToirvodTiiili piVKesov. SlintiVhiira > indusiiria« je taloa. da ooeega veliko števiilo majhnih podjetij. Zaradj njihove &pecifi6noslii, sta-rih fcradicionalmih navad, za-stai^elih prcxLzvod.nih procesav in velik&ga števila majhnih enct je teksUlna industrija vedno predstavljala n-eipriuefcno področ-je za raziskovanja večjega ob-se-ga. Nekega splošnega pogle-da na teksbilho indus'trijo ni bilo. kakor se n. pr. ve v tehno-logiji, da se lahko z raziskova-njem narave kemičaih reakcij proces izboljša, Zato so v te>k-stita; iinduatrUi opravljali raz-iskova.nja tam, kjer so se po-javljalj prohlemi brez izvršitve temeiljaih del. Tu so delovall številnu laboraitoriji, Iri so se ukvarjali s posameinimi vrsta-mi proizvoduje. Tafeo stanje stvari in reSitev, ki jo 5e v tem položaju našel Shirleyev inštitut za bombaž, je zelo zniačilno. Kaikor smo *e vi-deli, je btlo pomanjkanje t€-meftjnih poglcdov na surovine iin postop^ke glavna ovira. Od vsega svoje-ga začetka ie bil in-štilut usmei-jen na papolnoma rnanstvene Sbudije, od katerih ni bilo mogoče pričakovati ne-posrednih rezuLtatov. Na vsa-kem področju svojega razisko-vanja je moral inštitut širitl meje naravoslovnih znanosti,' ki so bile nezadostne za potrebe njegovuh raziiskovanj. To stali-šče lepo ilustrira naslednji cl-tat iiz usfcanovrtpvenega progra-ma: »Moiroi sta dve liniijl naipred-ka, naimreč: — reševati probleme nepo-sredno z izkustveninai metodami preteklosti, pci čemer pa ne razistaj&mo temeljne narave po-stopka; — napraviti poizikus, da W na-zlimeli kemif-ne in fizikalne spremembe, ki se dogajajo meed proizvodnjo in da se tako po-stopmo ugotovi šivroika pot, po kateni bo moigače v ^pritvodina« napiedcvahi. Vsaka nvetocla ima svoje me- sto. Toda, medtem ko je lahko druga metoda balj počasna g!e-de rezmlitatov, ki j.ih bo dala v začebku, bo nedvomno tnnogo bolj ploctoviita, 6e račuinaimo na daljš« razdobje. Saliden napre-d&k znanosti sloai na tej meto-di temeljnih raztekovairij in in-Stitut Plan^ra predv^em oto nje-govi porrKMii iskanje imdiuslirio-skega natpredika.« Nadaljnja zgad«>yina inštituta kaže, da &o v začettou opravlja-li popoLnoma znamstvena d«ta, ki so jiih ve6inoma »bjavljali .po znaostvemih čaisopfaih. Po dolo-čeine-m času so ugatoviii, da so lahko ta dela tem^lj za razialoo-vamja indiustirijske uporabe. Tiik pred vojno so aapravillt nadaljnji pomembni koraik, za-četek ugotavljianjia indushriudkih postoipkov. V taiko slari imdu-stpiji, kaifcor je indusbrija bombaža, nd dovolj pCHkaaati, kako se temeljni znanstvenii re-zuttati lah'k.o uporabljaj.o v in-dnstriji, temveč je potrebno to tud; popotaotna ostvairiti, da bi prepričald tjudii in da bi ti spre-jelii nove ideje in nove stroje. Leta 1838 Shirleyev insštitut zgradU delav-nico za proizvod-njo novih strojev in šele ko 90 ti prototlpi pakazaili uspeh, so jih aprejeld konstirutkcijski biro-ji in tovaTniški kvboratcriji tec začeld ajihovo industrijsko «2-kcmiščanje. Eden iztned pomembnjih prin-cip&v iinštiltuta je tesna zveza z indusfcrijo. C« novuh idej ne sprejm« takoj tudi indutsteija iQ če ji ne posbamejo nujne, osta-nejo te ideje neizkonriščene. Da bi ta jez med Enanostjo in in-dusbrijo preinrKiStil, je inštttut leta 1929 ustanovil odsek za zveao. Osebje tega odseka so praktični ljiudje, ki so jiili dobi-H iz obiraibov, loi že poznajo kon-venoionalae postopke in ki s« podirejajo vežbainju v naizisko-vallnern iiašii'tutiu. OrsanLziriajo tudi speaiailne konference, na kate-rih govorijo z Tij'Udimi iz pratose brez znanstvepe termii-notogrje o nporabi zadnjih do-sežkov. InštSlut je v povojmh le-bih dotoiil popotao priznanje. Za rvje-gicv napredek so bi:la daina iB pronačuna ve-liika sredstva, nje-gov nasvet pa zahtevajo eelo v ekionomskiih vprašainjih bomnbaž-ne industrij«. • Pnl nas se je v marsri^ern raz-vii.Ia vairianta raziskovaineiga de-la, k-i je podoibna tistL, kakor jo upora^bljajo v Anglijii. SiroJco s(xi«lovainjje podjebij in inšii.'i.u-tov, ki So usimeinjeaiji v gtobljo poseganje v znanstveitio področ-je, je lepo jarastvo nadailjmjega liindtusbrijskega napredka. Pri tem se ne 9nrve.mo baiM tudi pod-vze-mianja na prvi pojjled ne direktno uporabnih racffliSko>vainj, k&r so ta konisfcna ceflo tadi v tatoo neprijelnii veji, kaikor je te