Uto LXX. št. S4
L^MJana, ponedeljek S.
im
Cena IHa
l zna ja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerati do 30 peti t /rst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati peUt ersta Din i.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25 — Rokopisi ae ne vračajo
UREDNIŠTVO IN tJPBAVNlSTVO LJUBLJANA,   Knafljeva   ulica   Štev. 5.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3t> — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru MU
Postna nranilnica v Ljubljani st. 10.351
I Msgr. Tomo Zupan
Ljubljana, 8. marca
Zopet je padel star, močan hrast. Vedno nianj jih je. MeJ zadnjimi odhaja v več-dušL msgr. i orno Zupan, med zadnjimi uii^i veUKih slovenskin mož starega kova, ki so suui vd.no nau dnevno pohUko, da i.i^o jiji viden vsi v enako lepi svetli luči. Davi o" ..." je zatusnil za vedno oči v svojem gradiču na Okroglem pri Kranju. Jjuife.i pot Skozi življenje mu je Dila odmerjena in cie«_aKai je ixre<ino visoko starost i«T ieL, vendar bo vest o njegovi smrti presenetila vso našo javnost.
tamo Zupan je ml rojen 21. decembra v hreznu-ki fari poet Stolom kot so-rcKJiik pesnil.a i .anceta Prešerna, rojak lik< Ivana Zlatousta Pogačarja in dol-^. vrst* častitih nas?h veljakov. Njegov oče j« bil truen kmet. Pri Novakovih se je reklo njegovi rojstni hiši. Tomo je bil prvorojenec. Imel je se dva brata, profesorja Uana in poznejšega gospodarja Novakovega doma Matijo ter tri sestre. Krna lu se je pokazalo, da za delo na kmetih ne bo, vleklo ga je v šolo. Hoteli so ga poslati v osnovno šolo na KoroSVem. Nekaj na jsecev je bil privaten učenec brezniske-ga učitelja Medja, potem jc pa odšel v Ljubljano, kjer je posečal normalko in gimnazijo, že prva leta so pokazala njegovo izredno nadarjenost. Latinsko šolo je dovršil z odličnim zrelostnim izpitom 1. 1858.
Nekaj let je preživel Tomo Zupan v Aiojzijeviiču, ki mu je postal leta 1862 po štirih letih bogoslovnega semenišča prefekt. V ma.šnika jo bil posvečen 14. marca 1S63 in novo mašo je pel na velikonočni ponedeljek v brezniŠkl župni cerkvi, kjer
: je govoril kanonik in profesor bogoslovju dr. Ivan Zlatoust Pogačar. Zupa-nova mati pa ni dočakala sinovega novo-mašništva, kajti umrla je že leta 1858, stara komaj 44 let.
V staroslavnem Velegradu so slavili Slo-v* oci z drugimi Slovani leta 1863 tisoč-' o prihoda slovanskih apostolov na . .; . 1. Med slovenskimi romarji je bil tudi T mo Zupan, ki je porabil to priliko, da je < i.iskal Prago. Pozneje je pa potoval tuni i NcmCijo, fcianeijo in Italijo, kar je močno dvipnilo njegovo umetniško izobraženost Polnih 41 let je deloval pokojni na Šolskem poprišču in vedno je znal navdušiti «voje učence za materin jez'k. Spomladi leta 186S je postal učitelj na kranjski gimnaziji, jeseni leta 1879 se je pa vrni1 na  ljubljansko gimnazijo. Leta 1882
je postal član deželnega šolskega sveta in kot tak je stal 12 let na braniku vere in narodnosti, dokler ga ni po smrti škofa Ivana Zlatousta Pogačarja nova struja vrgla iz Alozijevišča in iz deželnega šolskega sveta.
Poslanstvo češkoslovaške demokracije v Srednji Evropi
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Ms'sn Hodža veruje v zmago demokracije
PRAGA, 8. marca. A A. ČzTK. Predsednik vlade dr. Milan Hodža je ob otvoritvi poljedelske akademije govoril o poslanstvu češkoslovaške demokracije v Srednji Evro-ri l/ra/il jc misel, da naj češkoslovaška demokracija sprejme nase nalogo orienta-i :c demokracije v srednji Fvropi. Dr. Hodža jc rekel, da je srednjeevropsko gospodarstvo sposobno, da se zmeraj bolj vra vii na trg zapadne Evrope in to kot prodajale« :n kupec. Ker sc v Evropi politično gospodarski temelji širijo, Srednja Evropa :.ui«a nobenega interesa, da bi bila Nemčija \7\\ učena s tega trga.
O političnih režimih, ki vladajo v raznih državah Srednje Evrope, je dr. Hodža rekel, la naj vse te države med seboj spoštujejo ustanove, ki so si jih dale in da naj se spoštuje načelo tolerantnosti in nevme šavanja. Dobri sosedni odnošaji bodo omogoči'' f"di dobre mednarodne odnošaje. Se-
daj pa se mora začeti v Srednji Evropi njeno civilizatorično poslanstvo, v kaferi naj bo Srednja Evropa posredovalec med zapadom in vzhodom Evrope Posebno se mora paziti na to, da države Srednje Evrope ne postanejo žrtve tistih ideologij ki izzivajo nevarne spopade v notranjosti države. Češkoslovaška odločno odbija vsak pritisk od leve ali od desne in vzdržala sc bo v med-nared *i razpravi vseh ideoloških spopadov med fašizmom in komunizmom. Tudi druge držtve v Srednji Evropi zastopajo to stališče n zato je upati, da Srednja Evropa ne bi DOTcpnjena v kak spor. To tudi ne odgovarja miselnosti kmetov, ki predstavljajo večino prebivalstva v Srednji Evropi. Kmet jc po svoji naravi proti avtarkiji in ktniuni/mu m v tem je njegov globok smisel za konsolidacijo Srednje Evrope in kot tak. bo močen branik proti vsem tokovom, k. hočejo podreti civilizacijo človeštva
Z zlatimi črkami bo zapisano v naši zgodovini ime Tomo Zupana kot vzgojitelja slovenske mladine. Sam temeljito izobražen si je vedno prizadeval, da bi njegovi
učenci umstveno napredovali. Bil je najboljši pastir u^eče se mladine. Leta 1885
vede, če se lahko računa na dobro voljo vseh onih. ki bodo pri njej sodelovale, toda s čim takim ni mogoče računati. Po 20. lebruarju. ko so v Kirnu prepovedali zbiranje in odpošilja:!jc prostovoljcev v Španijo I s c enostavno nadaljujejo nabori za Španijo in to pod neposredno kontrolo oblasti.
»Petit Journal« ugotavlja, da do kontrole ni prišlo brez težav Izvajati pa se bo morala z vso rigoroznostjo, če se dejansko hočejo odpraviti vsi mednarodni incidenti in preprečiti razširitev španskega spora na
Italija izigrava kontrolo v Španiji
Po pisanju francoskih listov pripravljajo v Italiji tri armadne zbore za intervenei' v Španiji
PARIZ. 8. marca. AA. Francoski listi se bavijo s kontrolo nad uvozom v Španijo in vobCe s problemi o nevtralnosti napram španski državljanski vojni. »Echo de Pariš« pravi v svojem članku: Vse bo odvisno od zadržanja in uvidevnosti onih. ki bodo sodelovali pri kontroli. Značilno pa je, da se ni odredila nikaka letalska kontrola, kateri sta se upirala posebno Rim in Berlin. Vsekakor pa bo pa tudi zračni promet kolikor toliko pod kontrolo in sleherna tajna intervencija bo imela hude posledice.
»Oeuvre« beleži, da so se včeraj v nevtralnostnem odboru nastale nove težave zlasti portugalskih luk. ki se mu protivi portugalska vlada. Na drugi strani pa list opozarja na novo ojačenje italijanske inter-
vencije V fašističnih krogih se mnogo govori o novi ekspedicijski armadi, ki se bo morala pripraviti do konca meseca marca Potrjuje se, da sc pripravljajo štirje arma-ni zbori po tri divizije za ntervencijo v Španiji Te informacije izhajajo z istega mesta, s katerega so prišli pred tremi meseci podatki o transportu 60 000 italijanskih vojakov v Španiji ki so se naknadno stoodstotno potrdili. Neki krogi v Rimu pa niso popolnoma prepričani, da veljajo vse te vojaške priprave baš Spanij; Nastalo je vprašanje, ali niso bile morda odrejene za afirmacijo italijanskega imperializma v Afriki ali kje drugje. ; »Populaire« pravi v svojem članku: Tudi nepopolna kontrola se lahko učinkovito iz-
je nam prineslo Družbo sv. Cirila in Metoda. Poleg Luke Svetca, Ivana Hribarja, Ivana Murnika in dr. Josipa Vosnjaka je bil Tomo Zupan izvoljen v pripravljalni odbor, ker je opravljal blagajniške in tajniške posle. Ustanovna skupščina leta 1886 ga je soglasno izvolila za prvomest-nika te naše najvažnejše narodno obrambne organizacije, kateri je načeloval do leta 1907. Poleg Družbe CM je uspešno deloval tudi v društvu za krščansko umetnost.
V politiko pokojni nikoli ni posegal. Dva krat je sicer kandidiral v državni zbor, pa ni bil izvoljen. Neumorno delaven je bil tudi v našem slovstvu. 2e kot bogoslovec je jel pesnikovati. Napisal je tudi več zgodovinskih spisov. Leta 1899 je prevzel urejevanje i>Zgodnje Danice«, lista, ki ga je bil ustanovil leta 1848 Ivan Zlatoust Po-gacar in pri katerem je Zupan sodeloval že od leta 18C1. Kakor njegova zunanjost je bila elegantna tudi njegova pisava. Noben naš pisatelj ni imel tako markantnega jezika kakor on. Slovenščine se je učil pri Metelku.
V Kranju je bil prvomestnik okrajnega šolskega sveta. Ljubljančani so ga pa 1. 1885 izvolili v občinski svet. v katerem je deloval do leta 1891. ko je prostovoljno odložil svoje mesto. Vladika Pogačar ga je imenoval leta 1882 za pravnega konzisto-rijskega svetnika a papež Leon XIII. mu je podelil 1899 čast svojega tajnega ko-mornika z naslovom monsignore. Ob vpo-kojitvi je bil odlikovan z viteškim Franc Jožef ovim redom. Velika skupščina Družbe CM v Boh. Bistrici leta 1907 ga je soglasno izvolila za svojega častnega člann
Monsignor Tomo Zupan je bil moi dela, kristalno čistega značaja, globo' vere in zaupanja v moč našega naroda, po svoji požrtvovalni ljubezni do rodne grude in v neumornem delu za njo svetal zgled pravega slovenskega narodnega svečenika in idealista. O njegovem vzornem življenju in plodonosnem delu bodo pisali naši zgodovinarji, naš narod bo pa ohranil velikega pokojnika v trajnem hvaležnem spominu, saj je v polni meri zaslužil visoko spoštovanje in ljubezen, ki jo je užival med nami do svoje smrti. Mir prahu njegovemu, slava njegovemu spominu!
Pokojnikovi zemski ostanki bodo prepeljani z Okroglega v Ljubljano, kjer bo po-| greb v sredo ob 15. iz alojzijeviške kapelice. Polianska cesta 4.
druge države. Neki dobropoučeni krogi so mnenja, da bi vsako nadalnje oklevanje lahko postalo usodno za nevtralnostno politiko.
»Populaire« pravi v svoje članku: Tudi naglim tempom bliža čas, ko bo francoska vlada morala izpolniti svojo obljubo, da bo znova proučila situacijo in izdala definitivne ukrepe v primeru, da bi nastal kakšen preobrat, kakršen ni v interesu Francije, ki pa se po mnenju lista v velikih notezah že pojavlja.
P^iaj v Španiji neizpremenje
Na obeh straneh se pripravljajo na novo
ofenzivo
MADRID, 6. muren. A A Sao'i ob 20. so uf*orniki izvrši tj krt: k i a ad na pos'.o Jatake republikanskih ~ei v miverzptetnem tu in prj Jue-ri ;ie U>- !*c: dices na cesti v La Cornoo i-?r v oko ici iarda- lie-pnbl kanri .-o naj a-<l odbili in d5so izgubili nikakva terena. Obenem so začeli 6»tre»lja-tj iz niožnarjev na sosedna poslopfa od. koder i*» sovražnik dobival jtoinoč. in so jih dedno porušili. NasprotniSko letalstvo se Je pojavilo nad fronto in **> re od daleć Čule modne ekspresije. Vladno letals-tvo je napadlo nacionalistična letala v raznih odsekih.
Sncč: so se izvedele nove podrobnosti o rezultatu naj/adov rublikanskih čet na postojanke pred Mora'-o de Tajimo na ja-rajnskj fronti. Nasprotnik je imel velike iz. pube. Zaplenjenih ie bilo mnogo pušk in strojnic ter ludi veljka množina granat. Ta operacija Je dovedla do osvojitve važnih postojank, ki dominira jo nad velikim delom vse okolice, kjjr se križata ceeti, ki vodita iz Chinchona v Argando in iz Mo. rate v Ti-tulmju.
Odbor za obrambo je izdal snoei ob 21.30 naslednje poročilo;
Na centralni fronti je bilo sovražno letalstvo zelo živahno Ln ie bombardiralo razne točk? madridske fronte ter kraje za fronto, vendar pa ni napravilo posebne škode Do poldne smo rzvrsili nepričakovan napad na postojanke upornikov v odseku Madrida. Naše čete 90 izvedle napad z velikim navdušenjem in so presekale telefonsko zve. zo sovražnikovo t*r tako omogočile, da bi
dobil iK)inoč- Sovražnika je La napad, pri katerem ^nio se posluževal: zlasti ročnih granat, presenetil in se ni mogel upirati. remv3Č je pobegnil in -pustil večje število mrtvih na bojišču. Zapleni i smo mnogo pušk in streliva.
Kralj Jurij na Kreti
Atene, 8. marca. A A. Nj Ved. kraJj Jurij ise je danes v spremstvu manistre-keca pred-sedojfaa Metas.i s križanko A vetrov ptir>e-ijaj v Paneo na otoku Kreta. Prebivalstvo tie Nj. VeJ. kralja Jurija in min« etrskega predsednika Metaxasa sprejelo z navdu8e-nimi manift^tac-ijaind. Kane a in vsa ostala mesta na Kreti so okrašena z zastavami in loTorievimi venci, cvetjem in portret,- Nj^ Vel. kralja Jurija okrn-šen? s kitam; cvetja. Množice ljudstva, zlasti podeželskegn se z!brraK> v mestih po^^bno v Kane ji. kjer ?o spre:el» vladarja i nenopisnimij mnnifee+aoi-jami. Suveren je v spremstvu ministrpke^ra predsednika in zastopnikov mesta pe.Š od-v katedralo k službi ho'žr'i. Nato je položil lep venee pred soornemkora junakov padlih v bojiti za osvobojen je.
Sorzna poročila.
t arih, 8. marca Beograd 10, Pariz t9.8?o London 21.38, New York 438.50, Bruselj 73.975. Milan J3.07, Amsterdam 23&.80 Ber-Lti 176.10. Dunaj 79—81.80, Pragi 'l52tf, Varšava bo\_, Bukarešta 3.25.
potltlent e6$o\ni&
Resnica, hietha božja, hje si?
Akerbec-Saboth} gladilo »dorenjec«
objavlja Um g  i Lm v k l ucbelo tistkuiiiiu ua slovum   »lieMiitiioM   okru/.iuce jugotdov.
škofov  O  Ni.ulu :     V   ■ i.iiik,u <>"
siruo   govori   o   /iiiiiuun   p^Urskcm litotvi jugodiov.  skoiuv   proti   £kh»1u  hi  o tozku sh>kolskegu  .\4u/.»   pro4i  kn«keiuu tiKolu dr.  J o».   Mritiiiuu   kot   ■>■«•■>».. v. j.i. u tega pa&lirt»kega pisnut radi klevele. ......i/m je,
ua se Ui pravda vlekla dolga ieUv im-kaj, ni treba razlagati. Končno je prišlo vendarle do obravnave pred prvo in>umeo v Zagrebu dne 23. novembra 1*.I36. mv je takrat škofa dr. Srebruiea obsodilo na 7 dni zapora in 34H> Din glt»be i>ogojno na eno leto. škofov zagovornik je vlolil proti obttodbi priziv na okroŽJio >odlšee. 1'rva iutitanea pa je predbi/.ila akt okrožnemu t»odtš0u šele '^4. decembra, torej »ko raj en me*iec kasneje. Okrožno »odist^e jc razpisalo — iz akta je bilo sicer razvidno, da stvar, ki se je vlekla '* leta, zastara 8. februarja li>37. — na dan !>. februarja 1937. vzklicno razpravo, torej točno en dan kasneje, ko je toZba Ze bila zastarana, škofov zagovornik je na razpravi enortlav no iznesel, da je uastopilo slanje zastaranja, kar se je nato tudi iz tUcta samega ugotovilo. Toftba je zato iz formalni razlogov padla v vodo, ne da M so. dišče bilo sploh v meritornem ozlru razpravljalo o to/iH-iioni zahtevku, škof dr. Srebrnle je bil torej oproSeen ne zato, ker se mu je posrečil dokaz resnice, marveč satno iz formalnega razloga, ker je za tožbo niili večletnega zavlačevanja nas to H pilo stanje zastaranja Taks<Mt Je dejanski U položaj!
Sedaj pa poslušajte, kavko pišejo krščan-sko-katoliški listi, glasila »velikih katolikov^, kakor jih imenuje šibeniška »Socijalna revija«! »Gorenjec^ plie dobesedno: »S tem, da je škof dr. Srebrnle iznen«'t očitke, navedene pod tožbetikmi točkami, torej tiekaj, kar utegne škodovati dobre mu imenu in ugledu Sokola, ješkof Srebrnle govoril samo resnico, ker odgovarja navedene trditve popolni resnici. Zato Sokol kra I j e v i n e J u g o s I a vi j e nima prav nobenega povoda, da se čuti uža Ijenega. Okrožno sodišče v Zagrebu je z imenov an o sodbo ugotovilo, da je ideologija Sokola res taka, kakor jo Je poslanica katoliških š kofov od 11. novem lira 1932. označila ter je dolžnost tako Sokola, kakor vse, posebno pa katoliške javnosti, da s tem tudi račun a«. «— To je tako podlo, infamno, resnici v obraz bijoče zavijanje sodno ugotovljenih dejstev, da poštenemu človeku zastaja kri v žilah vrpri-co take nehotične zlobe in pokvarjenosti!
Šibenišha „ Tribuna " dnevnih
šibeniška »Tribuna«, ki je do sedaj izhajala trikrat na teden, bo odslej Izhajala kot dnevnik. Ko objavlja to vest, pravi uredništvo: »Tribuna« je vedno visoko dvigala zastavo jugoslovenstva. Ona je posvetila in posveča vse svoje materialne in moralne sile v to, da bi nudila svojim somišljenikom čimnajveč duševne hrane, tola-žilnih besed v današnjih težkih časih. Razen ideološke strani, na kateri neomahlji-vo vztraja, izven upliva katerekoli stranke ali politične skupine, posveča »Tribuna« svojo pozornost pred vsem Interesom jn-goslovenskega Primorja«. — Šibeniška »Tribuna« piše res v pravem jugo*lovenskem duhu. zato njen napredek topio pozdravljamo in jo pri|>oTOČ»mo svojim somišljenikom.
Kdo zusluii Noblovo nagrada za mir ?
Georgijev - Mohovoj razpravlja v sofijskem .-/.Miru« v ćianku »Cerkve ln mir na Balkanu« o velikih zaslugah, ki sta si jih pridobili bolgarska pravoslavna in srbska pravoslavna cerkev, da Je prišlo de bratskega sporazuma med Bolgarijo in Jugoslavijo in da je bila končno sklenjena pogodba n večnem prijateljstvu med tema dvema slovanskima državama. Pobtado k* spravo je dal sofijski metropolit Stevtui, na kar sta obe cerkvi z vso vnemo, ljubeznijo in vztrajnostjo neumorno delovali na to, da se izravnajo vsi spori, pozabi nesrečna prošlost in si oba naroda prijateljski seže ta v roke. Da je bil tako vzpostavljen mir na Balkana, Je velika zasluga obeh cerkva. < .eorgijev-Mohovoj zaključuje svoja izvajanja z vzklikom: NoMova nagrada za to leto bi po pravici morah* pripasti bolgarski pravoslavni m srbski pravoslavni cerkvi!
Občinske volitve na Bolgarskem
Sofija, 8. marca. AA. javna agencija poroča: Vfter t okrajih Plevne in Stare Za« re prve občinske volitve v sanej i kraljev lin proglasom z dne SL aprila I&3& TJkJMeftta volllcev je bila ogpotuua. K runi huVfi ar niao znani. Občanske volitve v drugih okrajih bodo Lavifcue <Io nodrlje 28.
Stran -
>8LOVBN8Kl NAKOPf.
te v
54
Masarykova proslava v Kranju
Lepa prireditev t proala va S7 letnice
Kranj, 8. nuirca-Kranj je ludi leto* lepo počastil T. G. Ma-sarvka-OsvoboditeVia ob njagovi S71e*mci. V veliki dvorani Narodnega doma «so v soboto zvečer ob nsvioonoaii zastopiukov oblasti, Čehov in kranjskega meščanstva prirodna društva: »Česks beseda«, >JC liga«, in >So. kol« lepo proslavo* Za uvod jc ^dčua Emila Banak* deklamirala »Pesem 7. maixa<, katero je apeanij čeSki general Medek. uca-!eijiea čeških tečajev v Kranju gospa Cer makova je v daljšem govoru karakterizirala glavne nauke Masarvkove |n njegovo aaio "med svetovno vojno za osvoboditev Češkoslovaške. Mešani zbor Sokokkega društva je odpel češko in našo državno himno-Prvemu delu proslave je sledil koncert moškega in mešanega zbora Sokolskoga društva. To je bil prvi samostojni koncert sokolskih pevcev in pevk, pri katerem se nam je zbor predstavil v i inpozantnera številu nad 60 oseb iz vseh slojev in poklicev. Morda še pred kratkim ni nihče pričakoval da se bo sokolski zbor, ki je bit usta. novljen ob 351etiiici društva tako krepko Ln mogo&no razvil in razmahnil v kratkem času v najboljši eokoiski pevski korpus, more sc pa d«nee postaviti uspešno ob s*ran starejšim, dob/a leta delujočim zborom. Prvotnemu jedru zbora, fe je nastal ob ustanovit vi, so se pri dru it li mnogi sta. ri^ hrvežbani pevci, pa tudi nov mlajši naraščaj. To ni več zbor samo za priložnostne male nas topo. marveč koncertni zbor, ki pa mora svojo sedaj doseženo višino šedvifl nrti. V mešani sestavi zbor od£Ov»r>a, v moški je še v razvoju, sicer pa ni uravntj-veaeo. Barve plesov so mehke in prijetne in je dosežena potrebna harmonrja- Tako so bili basi jako lepi, tenorji dovolj niočnj in č.;s*i- sopran prav lepo kultiviran in povdar. jen, še najmanj Je prfŠel do izraza alt, morja se mu zaradj značaja pesmi ni biki mo-gOŠe izživeti.
Zbor je t velikim občutjem m zanosom /apel IS umetnih m narodnih pestni. Zasio_ pani SO bi j skoro vsi skladatelji od tria rej-§e~ pa do najmlajše frenrrnrije. po?ebna po-z orno* l je bila izkazana K. Adamiču, ki je bij zastopan s štirimi sklndl>ami. Njegova: >Bog daj za moški zbor, katero jc pokojni skladatelj poklonil >Trboveljskemu Zvonuc, ie povsem nova, drugič zapeta in . je Toocno ugajala Mešani zbor je težko preizkušnjo dobro prestal v Pavčkovi >©e rdeče rožr-napade sneg«. Zelo je užpala MaroHova ?Kaj bi jest Teb; davr, s tenorskim vložkom, katerega Je z navdušenjem odpel mladi teno_ rast Grčman, |n so pesem morali ponavljati. Splošuo SO ugajale vso pesmi, na<rodne M.-vftda bo', kot um^ne in j bi! program posrečeno izbran. Občinstvo jc zbor nagradijo 7. viharnim aplavzom, p^vovodja pa jo prejel lep šopek. Zbor je pokazal veliko disciplino in rutino, potrebno dinamiko, ubranost glasov, povovodji jc sledil marljivo |n pazljivo. Je na najlepšem \ oKn, da postane eden najboljših zborov daleč naokrog, da l»o uspešno reprezentira! pofsod pevsko umetnost kranjskih meščanov, ki so bili že od nekdaj na glasu kot dobri in vneti pevci Na orjc-rni ic zbor dirigiral dirigent >Ljubljanskega Zvona: g. Doro Ma+ul, ki že drugo leto z vso vnemo, pa ludi z uspehom. vcž"ha kranjski sokolsfcj p**vski zbor m ki je poleg ipožrtvovalnomi svojih pev. rev in pevk vložil nmogo truda za to, da |e r.a^tudim' v^s procrrarm ;-n da jo konreri ta-
ko lepo uspel Peveeodji g. Jeaambi al
mu   njegovanu   *boru .....r—atl nm al lepi
večer biti le bvaletai z isaf telja, naj
i»odo bodoči uspehi ie večji hi ie
Masarykovn proslava v operi
Ljubljana, 8. marca. Operna uprava je pod pokrovtteljsteom Jugoslovensko.feškoslova5ke lige v Ljubljani priredila sooči krasno proslavo 87. rojstnega dne prvega prezidenta Čsl- republike, T* G. Masarvka v opernem gledaKKu.
Gledališče je bilo nabito polno. Kot dirigent j c gostoval hrvatski operni skladatelj g. Jakov Gotovac, ki je dirigiral tudi tava. nje čs} in jsl. himne m vodil prvo reprizo svoje opere »Ero s onega svetac.
Pred predstavo je lepo in toplo govoril o j ubila r ju g- dr. Vfoa Star*, predsednik iug.-čsl- lige.
6. Gotovac so je izkasa.1 odiienaga, nno* eutnega in vfharno teroparamentnefa dirigenta ter je bil deležen po vseh dejanjih prav izredno toplih nosdravov m ovaoij; prejel je več vencev Hi moral po aakljuseei predstavi vedno iznova pred hvaležne po* Miko
Predstava jc bila, če možno še boljaa. Živahnejša, v igri razgibanajša, a v petju solov in zborov šo piroboinejša. Vsekakor jo bil uspeh popoln, resnir.no zmagovit in publika ni u»ogla dovoli izražati svojega zadovoljitve. Franci kot Ero se jc razigral s humorjem ju komi ko, kakor se nikoli in je pel zmagovito; Žnpevreva je podajala Djubo živahno in prisrčno, Kogsjsva jo bila vseskozi odlična dama, a pevski zlasti v tretjem dejanju topla, Janko iti Botetto pa kakor prj premieri imenitna, Sima. mMnar in Marko, oče bogataš.
Opera zabteva od nositelja naslovne vlog« Era nenavadnega glasovnega rteoora, a gospod Frand mu jo bil kes do kraja; tudi seoski in moški zbor imata silno težko nalogo, ki jo ohvladlijeta do kraja vzgledno-
Vse v vsem: velik pošteno pri bor j en napak solov, zborov, režiserjev in še posebej  avtorjev«  kateremu   iskremo čestitamo.
Nadejeato **• da s* bo »oro< držal dolgo na repertoarju naše opere Fr. O.
S snočnjc slavnostne predstave v ljubljanski operi sta bili poslani naslednji brzojavki:
Prezidentu Os\>oboditelju
T. G. Masaryku — Lany. J ugoslo\>ansko-čc$koxlovaška //g« in wc ;>ri slavnostni prcdxta\'i Goto\*čcve opere *Ero z onega sveta* zbrano ob£tn#rvo slovenske prestolice bele Ljubljane Vam čestita ln kliče ob $7. letnici iskreno toplo in bratsko na mnog« teta! 2Mot
dr. V$on 5/are predsednik.
.Vjegotomu r/efiffaotfi** Petru tU
Kralju Jugostavije — Beograd rhlikom slavnostne predsia**c v proala-t<o rojstnega dne Prezidente Osvoboditelja T. G. .^fasarvlv-a izraža Jugoslovansko češkoslovaška /'ga v Ljubljani in \9se rbra-no občinstvo Vašemu Veličanstvu, Njegovemu I 'isočanshTj knezu namestniku Pavtu in vsemu Visokemu Kratjevskemu domu čustva neomejene \*danosti!
dr. Egon Stare, predsednik.
Lesno delavstvo 44 tet organizirano
Redni letni občni zbor Zveze lemifc delavcev in
strok Jugoslavije
Ljubljana. & marca.
Vcerai dopoldne je bil 44. letni redni or»čni zbor Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, v Delavski zbornici. Organizacije je imela pr>d Avstrijo centeralo na Dunaju in imenovala sc jc Osrednje društvo lesnih delavcev na slovenskem ozemlju. Občni /bor je vodil predsednik Jože Vrbinc, ki je pozdravil zastopnike Delavske zbornice in drugih delavskih organizacij, predvsem pa i ajstarejše člane, ki delujejo v organizaciji že 44 let. Spomnil se je med letom umrlih članov. Najmlajši je dosegel starost 64 let. najstarejši pa 86 let, in sicer znani gasilski veteran Lapajncr, kar dokazuje, da dožive ljubljanski mizarji visoko starost.
Centralni tajnik Zveze lesnih delavcev /a Slovenijo Bricelj je orisal splošni položaj lesnega delavstva v državi in posebej v Sloveniji. Socialne ra/merc lesnega delavstva so v Sloveniji v nekaterih primerih boljše, kakor n. pr. v Bosni, pač zuradi bol.kšc socialne zakonodaje, vendar sc dogaja, da nekatera podjetja plačujejo mizarje po 1—2 Din na uro. Podružnica šteje 47° članov. V njej so organizirani tudi ta-petniki in parketarji. ki se >im je socialni položaj po lani sklenjeni kolektivni pogodbi precej i/bolišal. Mc7dc so sc povišale za
27%. Tudi kolsrji imajo *vojo sekcijo, ki sedaj izdeluje kolektivno pogodbo aa ko-larje, če so zaposleni v delavnicah za avtomobilske karoserije. Nedavno jc predložila sekcija pleskarjev osnutek kolektivne pogodbe in zaprosila za sestanek z delodajalci, kar so pa mojstri že dvakrat odklonili. Sekcija je hotela, da sc rasmere urede v mrtvi 5Cisoni, rte pa ko jc največ dela in sc podjetniki izgovarjajo, da jc neprimeren čas za pogajanja. Zdaj je sekcija zaprosila pristojno oblast, da skliče skupaj sestanek.
Lani jc bila sklenjenda tudi za mizarje po 14 letih kolektivna pogodba, ki sicer ni idealna, vendar so sc pa mezde po nji povišale za 7*U. Organizacija ima uvedeno tudi starostno zavarovanje. V starostni fond prispeva članstvo od članskih prispevkov. Podružnica je opravila tudi veliko socialno delo; podpira nezaposleno članstvo in jc izplačala lani nad 18.000 Din podpore.
Predsedn,ik te zveze Dermastja je podal poročilo o položaju lesnega delavstva v drugih državh, no podatkih poročila mednarodne organizacije.
Za predsednika je bil izvoljen mlajši član Joško tire goric, kar daje jamstvo, da bo organizacija tudi v bodoče mladostno delavna kakor je bila 44 let.
Kulturno delo mariborskega Jadrana
MarAor, 7- marca Vopraj jo emiffraiHeko draStvo >Jadran« v Mariboru že de^etnajetič polacsJo obračun pleaneniteffa nftTOfbK) ci^fSflnhcega. kulturnega in socialnega dela. Oboni *or se je vršil v dvorani Na*odne<ra dotna. fm gs ie vodil agilni predsednik g. dr. Fornaza-rtč. V uvodu je predsednik pozdrav* delegate sorodnih društev, nakar ie podaj obširno ideološko poročilo ter na .ni 1*1 vse namene in eafe »Jadrana*. Orisal je deto primorskega erosrrantekeea društva na nod-ročiu narodno obrambnega nde.aHvovanfl* ter povdanjsJ. da mora bi4,i \ praoanje enri-grantetva ne samo domena emigrantov sa-mth. marveč vseh Stovenoev ni Jngosiove-nov. Tajniško porodmo ie nodai g. dr. 0©r-kvenrč. ki je šfcevianim »borovaieem no-drobno prikazal delo društva v preteklem latai. >Jadran* »teje 312 članov, Id eeedej-sf^rjej" r 6 odWrkfh. ^ajb-eilneiei  jo pev-
ski otteefc. ta" ni jr fmkMaJ v Maribora ie pod vodstvom btjraajop uevoifodje m- leba in sedaj nod prof. Vraboem mnogo lavorlk. tako da je nevsko društvo »JarteataV* ono najnopularneiMb v Marrboru. 0 riacajni-Scem stanju i« poročal g. Ivan Kralj in podal zadovoljivo btftanoo. Med va*nejSiaa > Jadranovicri« odseki naj rmntiijino vojoO-odJkorjjmiidci odeek fcj bože prilotai, vT*> njen oekodovarieorn svoje praJtiee, na kate-re ze čakajo 18 let. O tem v?irassn*i je bife, na obenem zboru sprejeta otanieHfna resolucija. Mnogo ponomeaU je zborU daif-M govor g ravnatelje Radoira Golonha. ki je podsJ trs>ernsce za bodoče delo vsenenvi-rmntskfh dmsVv v pogfedu reosvania emi-granskega vnraeanua. To vnraeanje mora biti žfvlienjriDt interes osle Jajnaria^je, kaj-ti le tedaj bodo neke* onvoJbojent naK zs-suznieni bratje.
Ic navedenega je TasvMoo, da se aV—»0 - Jadran udejstvnie na vaeh noAoejm. naša javnost pa aa nojborjo po^na no odHe-nih novešh. Nmee pa ne re. kate «e nav raio fantje boriti z i»itimijani. Mooav oev-
je ki
povos 1 Uan tu Ar.
te
za avadVod-
Konotrt APZ
▼ stolnici
Lfitbtfma, 8. marca.
Stofoa cerkev, v kateri je sinoči APZ ponovil svoj koncert Gallusa in duhovne pesmi XVI. stoletja« je tvorila mnogo bolj primeren okvir taj prireditvi, kakor union-aka dvorana. Odlična akustika cerkve je pripomogla k lepšemu zlitju glasov v celoto, arhitektura sama jc pa kot ustvarjena za koncentracijo poslušalca
Reprodukcija Gallusovih del jc znova pokazala pomanjkljivost, ki bi jih ta zbor z ozlrom na svoje tehnične zmožnosti mogel odpraviti, če nc bi bila vsa naša glasbena vzgoja namerjena k komorni glasbi. Tako pa so pevci naleteli tudi pri tako idealnem
hi jih kljub t as ni
vokalnem stavko. Isot je teikoos psihološkega svoji »afinioal  visini, as mofH premostiti.
Zaporedni vstopi glasov, ki že matematično prispevajo k naraščanju dinamike, so zavodu pevce, slasti v tihih tempih, v ne* hoten »forte«. čigar neposredna posledica je bila nesigurna intonacija pri dolgih« zdrutanih tonih; trpela pa je tudi celotna zgradba skladb, ker enostavno odpade vsaka nadaljna možnost dinamične gradacije. Prepričan sem, da ve to g. dirigent sam; za sedaj je pač še odvisen od »višje sile«, zna pa izvabiti iz zbora take stvari, ki smo jih slišali v Sesteroglasni moteti »O bone Deus«. Ta skladba, ki se je gibala med mp in mf. je bila zares v celoti in v posameznosti brezhibno podana in zgrajena. Vse rezkosti posameznih glasov so zaradi zmerne dinamike odpadle, ostala pa je lepota in sočnost zvoka.
Duhovne pesmi, ki so zvenele v Unionu mestoma krhko, so v cerkvi pridobile na zvočnosti in kompaktnosti. Koncert ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bilo z ozirom na nizke cene pričakovati. Fr. Šturm.
Jem
Počastitev spomina
dr. Janka Kersnika
tNifc#|nifco¥i sošolci so priredili v soboto v Uniotra lepo
Žalno slovesnost
Ljubljana, 8. marca. Žalna slovesnost, ki so jo priredili sošolci pokojnega Janka Kersnika v Unionu v soboto popoldne, je lep dokaz srčne kulture prirediteljev. Lepa intimna slovesnost, ki je napravila globok vtis na udeležence, številne prijatelje pokojnika — med njimi je bil tudi podžupan dr. V. Ravnihar, je pa tudi dokazala, da živi med nami, med starejšo generacijo se vedno duh pravega idealizma, ki rodi iskreno prijateljstvo, kakršno je vezalo Kersnikove sošolce, ki so maturirali z njim. 35letnico mature so obhajali že jeseni
Za steno se je oglasila violina: -Vsi so pnhajajU nakar je spregovoril vidno ganjen pokojnikov prijatelj polkovnik An-drejka. Besede so mu vrels iz srca ln is njih je vela boleeina. Govornik je zlasti slavil dr. Kersnikovo rodoljub je, njegovo plemenitost in delavnost. Dr. Kersnik je bil tiste vrste človek, ki ni* utegnil biti nikdar bolan, zato pa je tudi končno podlegel bolezni tako nenadno.
živo podobo človeka in prijatelja, plemenitega inteligenta ter vedrega optimista dr. Janka Kersnika nam je prikazal dr. K. Cepuder v svojem toplem govoru. Govornik nam je tudi selo živo orisal dobo pred dobrimi trrmi d<v»otletji, ko Je Se Kersnik 5rwttra1.
Končno je spregovoril o pokojniku se njegov sošolec dr. E. Stare, ki je opisal dijaško življenje tistih časov. Nekatere stvari bodo nedvomno zanimale tudi sirio javnost.
Ob koncu prejšnjega stoletja je nasa mladina na srednjih šolah študirala Se v nemškem jeziku m selo težko Je prenašala pritisk vladajočega nemstva. To je pri nji rodilo odpor in se podžigalo narodno zavest ter ponos. 2« kot lSletni dečki Kersnikovi sošolci ustanovili z njim, pod vodstvom Antona Kristana tajno dijaško društvo >Stolc, da bi se vadili slovenščine v govoru in pisavi. Društva niso ustanovili iz literarne ambicije, vodila jih je pred vsem ljubezen do materinščine, ki je bila
zapostavljena na šolah. V tem društvu se je Janko Kersnik najbolj odlikoval in pokazalo ae je, da jc podedoval pesniški talent po svojem očetu, znanem pisatelju. Društvo jc iz.dajalo tudi svoj list, ki 50 ga stiskali« na roko. Kesnik je bi] odgovorni urednik, sstavoc. pa tudi ^ tiskar ker je razmnoževal list s hektografom! Govornik, ki se hrani ta list% je prečit al iz njega dve Kersn kovi pesmi.
Tajno društvo »Stol-s je delovalo dve leti, nakar je začel izhajati v Zagrebu tajno tiskan list *Nova nada:, ki je bil nekakšno skupno glasilo slovenske in hrvatske narodno zavedne mladine. Ljubljan sko# dijastvo jc bilo zelo delavno. Prirejali so številne tajne sestanke. L. 1900 jc bil v Zagrebu velik sestanek slovenskih in hrvatskih abiturijentov. Slavnostni sprejem slovenskih dijakov v Zagrebu je policija preprečila. Gosti so morali iti v mesto posamezno. Zbrali so se v nekem akla-di£ču, kjer jih je pozdravil sedanji predsednik senata žclimir Mažuranič. V tistih letih, jc tudi dr Danilo Majaron začel akcijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča. V Zagrebu jc bilo sklicano veliko ma-nifestacijsko zborovanje, kjer so hoteli manifestirati za ustanovitev slovenske unl verze in da se dovoli slovenskim dijakom študirati na zagrebšJu univerzi. Ko je dr. Stare podal referat o ustanovitvi slovenske, univerze, je policija zborovalce raz-gnala. Pri vseh akcijah t Manjega narodno zavednega dijastva je sodeloval Janko Kersnik z vso požrtvovalnoMjo.
Pozneje je dr. Kersnik ostal zvest svojim idealom in vneto se je udejstvoval v nacionalnih ln kulturnih društvih, zlasti v ^Ljubljanski čitalnici« in pri CMD. Po svojem značaju je bil nežno čuteč, plemenit človek, ki mu je bila literatura velika skrivna ljubezen, Oe bi sc posvetil književnemu delu, bi lahko dosegel lepe uspehe
Končno so zazveneli akordi Smetanove italne skladbe. Komemoracija je bila po obliki in iskrenem čuvstvu, ki jo je pre-vcvaVo najlepša porast »tov /opomina dr. J. Kersnika.
Nedeljski športni pregled
Skakalne tekme v Planici — Kaj bo s smuškimi poleti
prihodnjo nedeljo ?
et so breaposearf!. Somaini odsek »JadVanec
Ljubljana, S. marca Najvaanejfei sr>ortni dogodek včerajšnjega dne so bile planiške skakalne tekme, ki so se pa vršile v okornostih, kakor doslej se nobena slična prireditev, še v soboto se sploh ni vedelo ali sc bodo tekme vršile ali ne. Govorilo sc je, da so se švicarski tekmovalci že vrnili domov in da so tudi ostali inozemski prijavljen« odpoklicani. Češki listi .10 poročali, da prijavljeni skakači S vaza lvzaru ne bodo odpotovali v Planico, ker imajo težave z dopusti. V Ljubljani ni bilo nikogar, ki bi mogel povedati kaj določenega, telefonske zveze s Planico pa ni bilo mogoče dobiti, ker je bila baje zveza od Kranjske gore do Planice pretrgana. Tudi ljoibljauski ra-ctto je ob 19. objavil — četudi z vso rezervo — da zaradi jugo vine tekem ne bo. Ni čuda, da skoraj nihče ni odpotoval v Planico. V noči od sobote na nedeljo je pa na stopil vremenski preobrat, ki je tekmovanje omogočil po določenem sporedu. Razen tekmovalcev Svaaa so biti na startu prav vat prijavljeni skakači.
Piogiaa*axicrno izredno važen je bil nastop učencev gorenjskih osnovnih šol, ki je pokazal prve sadove planiske skakalne šole. 92 mladih skakačev od 9. do 16. leta je na 98 metrski skakalnici z občudovanja vredno sigurnostjo skakalo drug »a drugim. Padca skoraj ni bilo nobenega in rodi stilno *=o b#i izenačeni. Maloštevilni glodatei niso stecttn s priznanjem, vsi so bOj prepriOani, cln. so priča. xgr>dovrnskepra dne. ko se tudi Jugoslaviji v skakalni panogi odpirajo vrata v lepšo bodočnost. Vzorna disciplina tn dobra organizacija jc omogočila da so bile šolske tekme že pred opoktesm končane.
V prvenstvu šol, kjer se je klasificiralo aa vsako solo najboljših S, je sigurno zrna gola cenovna šola v Ratečah z 968.9 točkami pred Kranjsko goro (902.6) in Mojstrano (802.5). RateČani so prejeli prehodno darilo — kip smučarja na mramor-natem podstavku — Zveze za tujski promet. V prvenstvu posameznikov je postal prvak učenec osnovne šole v Kranjski gori Hrovat Janec s skokoma 17.5 fen 19 m pred Ratečanom Josetom Mužkom (17.5, It) in MojBtrmnoanoma Janezom Polde (16 17.50) in Jožefom EefflaanbM T14 t?JW\ so bfU obdarovani z mlad m-lmjsganri, dar prosvetnega ministra. V splošni oceni, kjer so nastopili tudi bivat OOanaa, kt so* taai dokončati osnovno solo. Ja zmagal Janes IfeSfk Is Rateč z nai-I daljšima  strokoma dneva  19 in 19.5 m
pred Mojstrajičanom Penkom Stankom (iS. l3) in zmagovalcem v skupini šolo obiskujoče mladine Hrovatom.
V mednarodni tekmi na 65 metrski skakalnici ob železniški progi je nastopilo 15 skakačev, od teh 9 inozemcev. Od nase elite je bil na startu edino No vsak, ki je bil pa v odlienj formi in s ;<» v močo; konkurenci priboril drugo mesto. Popolnoma nerazumljiva je abstinenca ostalih naših skakaecv. ki niso izrabili prilike, da bi preizkusili svoje zmožnosti in znanje na dozidaj edini letošnji domači mednarodni prireditvi. Upamo, da ni tu vmes nesrečna klubska politika, če pa je ~- tako se vsaj suslja — jo je treba najstrožje obsojati in merodajno lunkrioiuiric. ki svojim članom niso dovoli U nastopa, izločiti iz vrst resnih športnikov. Udruženje smučarjev Planica je pokazalo, da mu je napredek našega skakalnega sporta edhal cilj in sate je delano*! javnosti d.-> nir»na prizadevanja vsestranko podpre.
7.mnc:ov;t]»T niodnnrodMe tekmo ie r>os!al teški Nemec Henrik Palme, ki je od vsega začrtka veljal »1 favorita. Pokazal je krasen stil in je tudi imel s 58.5 m naj-<ia]jši ?kok v konkurenci. To stilu so mu ie nafbolj pr;bližal nnš Novsak. ki ic skakal odlio-no, kakor ga doslej še nismo videli. Porolnoma upravičeno ie plasiral pred znamenitega Švicarja Kaufmarma z dvema brezhibnim;! taokoma 5S, 57 m <M TjmagovaJca Pahneta ga ločijo le 3.1 točke, prj feniP"- ie bLIn nterodama v»^;a Ha. Ijava nemškega Ceha. Izven konkurence je pa Novsak pokazal, da ne zaostaja tudi glede daljave in je postavil najdalj« skok dneva 59 m. Na tej skakalnici, ki jo pozna kot nihče drugi, je sicer že' dostikrat dosegel preko 62 m. toda v nedeljo snežne prilike takih daljav niso dovoljevale.
Vsi inozemski skakači so ostali v Planici, vendar so se glede smuških poletov,
ki tšo lui sporedu prihodnio nedeljo, pojavile afotovA težav«* — m^nd^ ''mnv* soafl pr_ ste vmes Norv'ežani — da še ni gotovo, če se bodo mogli ta dan vršiti. O stvari bomo še poročali, čim dobimo verodostojne podatke.
— Delo doba. Javna bona dela v Ljubljani sprejme takoj S delovodji za evadbo
cest. 2 preddelavca za gtadbo cest, 1 kle-naria In vodovodnega iostađaterja. 3 z/dar-za delo samotae opeke, 5 tfaooa krojača, termičnega risarja pefeovskefra va-jenoa.
KOLEDAB
: Ponedeljek, t. maica kaUiUčana: Janas od B.
DAMAsNJE PRIRKOITVE: Kino Matica   Romee in Julija Ideal: Kontusovka Slofa; Truxa
ITnlon: Njegova hčerka je Peter Kino Moste: Zcne vladajo in 30 dni je bila princesa
SK Polt: izredni občni zbor eb 20. pri S lamiču,
OEZURNt LEKARNE I>anas: Dr. Kmet, Tyrsevs cesta 43, Trn-
koezv ded., Mestni trg 4, Ustar> Selenbur-*rova ulica 7.
Mase gletlališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Poneacljck S. marca: zaprto. Torek u. marca: zaprto.
Sre<lft 10. marcu: Simfonij* 19^7. Sreda.
četrtek 11. marca: Zadnji atfnal Prrmi-erski abonma.
Petek 12. marca: Ob 15, uri: Na ledeni pioSCi. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane Cene od 14 do 2 Din. ♦
Premiera Kraterjev e igre /adnji signal« bo v četrtek 11. t. m. xa premier:*ki abnoma. Snov. dejanja obravnava zgodovinske dogodke — upor Buro v v Trans-waalu lota 1002. Igro je zrežiral g. Ciril P« ocvec.
Prihodnji   no\it<-ti   \   drami   I"--'. % Ivo
Brnčievva i/.vutih. Uram-i >Med štilimi ste nami*', ki rise rodbinsko katasti'ofo v ljub Jjanskem  m oceanske m  klonil, Predstave« pripravlja ing. Stupica. — Druga premiera bo L. Fodorjeva    Matura-, ki so jo igrali pred nedavnim z največjim  uspehom na Dunaju. Dejanje i^re se dogaja na dekli ški gimnaziji, \   Igri nastopajo originalno orisani vzgojitelji mladmc ta uCenke. Vpri-zr>ritev pripravlja g. Ciril DebSVOC
O P B k A Začetek ob 20. uri Ptrnod^ljok S. ln-m i napeto T<^rek B. marca: Pikoi 1 dama   Rad A. Sreda 10. marea: Dalstnt rebst. Reri B.
četrtek u. Bana: fliaTfmanmaui ptiaovoaV
ke. Re«l rrtitrK
Petek  12.  m.Mva    iiolg.-iijtki  plaall veCer Izven.
Narodnim društvom in občinstvu
Jutri penoti I iuMjano odlično Boflj tfco pevsko društvo »Rodna penent*« I 1 priredi /večer koncert \ dvorani Fil harmonije.
.Ie to prvi pr»^ct hraio\  in sester Bolgarije po velikem zgodovinskem dogodku, ko stn si. t^svohodivsi se tu jih vplivov in spletk, Jugoslavija it, Bolgarija bratski sepli v roke in si pr segli večno prijateljstvo. Poka Hm > ti * znamo ceniti ta veliki dogodek, ki sporno zagotavlja v.sem nam Stovaao na ]UgU varno in srečnejšo bodočnos: in sprejmimo bolgarske brate in sestri na posebno manitestanten nacm! Zato vabimo vsa narodna društva brez i/ jemc in vse narodno občinstvo, da st udeleži v torek popoldne s1o\imi< sprejema na postaji. Napolnimo zm čer do zadnjega kotička koncertno dvo rano, ki naj postane ta večer pozor: šče navdušene manifestacije iskrencr;ri bratstva z Bolgari.
V trdnem prepričanju, da sr vsake!" ki čuti narodno in slovansko, odzove našemu vabilu in pozivu. Vam klimo:
Bolgar. Slovenec. Srb, Hrvat, za ved no brat in brat!
V Ljubljani, o. marca 1957.
V imenu vseh narodnih društev
Jugoslov -bolgarska lipa Glasbena Matica
Vremensko poročilo
po stanju dne H- marcu 1937. ob 7. urj zjutrsi. Ratefe: —3, ja*mo, mimo. do sreus PJanita; —-i, ja*uv   ^apadniA:, 60 srnn^
La ln «.reda:a skakaluiea uporabni. \*r^ir. Krnica: 180 pršira. Kranjska gora: —i, jasno, mirno, 30 sr#*ia.
Rankalisčc uporabno. Pokljuka: —7,   75 sreoa,   mirno    mala in
srednja skakalnica uporabni-Bistrica       Bohinjsko jezero: —1, baroni"
ter se dviga, braf enega. Dom na Kofeah; —1. jaftno. mirno, lo do 1*2 prSiča  na zmrzaionn podlago.
Samomor odpuščenega delavca
Ljubi jima, 8. marca. Dolenjski vlak, ki prihaja ▼ Ljubljano ob  15.. je imel včeraj  na kolesih sledove krvi ter prilepljene La*c na  obodih kolesa lokomotive. Popoldne se je zvedelo, da je
Erišla žrtev pod vlak na progi med Rado ovo vasjo in St. Lovrencem. Ljudje so namreč aa*h strahovito razmesarjeno truplo nernanega moškega ravno pod cerkvico na Gabru tik pro^e. O tem so takoj obvestili orožnike v St Lovrencu, ki so odredili, da so po komisijskem ogledu prenesli truplo v mrtvašnico.
Preiskave je pokazala, da ne gre za nesrečo, marveč za samomor. Ljudje so spoznali v mrtvecu srednje starega moškega-ki je ie več dni pohajal po Rodohovl vasi. Št. Lovrencu ter Veliki Loki in pripovedoval, da je doma iz Bohinjske Bele. Pravil je, da jc bil železniški delavec, pa so ga nedavno odpustili. Mož je bil očividno zelo potrt in je zatrjeval, da nc more več živeti. Včeraj dopoldne so ga še videli v St Lovrencu, popoldne se je pa izgubil proti Ra dobo vi vasi, nakar so ga našli ob progi mrtvega. Orožniki pri mrtvecu niso na$li nobenih dokumentov.
Kupujte domače blago l
Stev. M
»SLOVENSKI  N A R O De ponedeljek. S. marca 198T.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Ante Beg se mnogobrojnim dragim znancem Ln ljubim prijateljem, ki so se ga ljubeznjivo spomnili s pismenimi ali osebnimi čestitkami ob 40-letnici novinarskega
poklica,  prisrčno zahvaljuje.
— Opozorilo likovnim umetnikom. l>ru-
rttvo likovnih umetnikov jo 5. t. m. na odborov} seji ki ji K> prisostvovalo tudi mno go članov izven odl>ora, j-klenilo: Claui društva slovanskih likovnih umetnikov v Ljubi ioni, pozvani po srer. Kasandnu. Rosan-diou in Mihinoviču, kakor tjjdi oni. ki iih .ie pozval sr. prof. Vurnrk v časopisih z dne 2. in 3. t m., &e udeleže razstasr^ v Parisu le pod naslednjimi P*xroJi: 1.) Da smejo liHicmk, pozvani po jr. prof. V umiku v časopisih z dne. 2. in & t. m, poslati preU ži-riTO v Ljubljani vasic po tri dela; 2.) da se zamenja v žir ji pod št l. ime prof. Vur-mka z Ivanom Zormanom ravnateljem Narodne fral^rije; da Se ;«'N,io t-aJcoj imena onjh, ki bodo ponovno /irirali dela v primeru, da bi lugoslovenski paviljon n-e mocei sprejeti v>eh poslanih del ali pa iz kakoera drugega vzroka; 4.) da je v ziriri. imenovani pod st. ena tretjina Slovencev ki uz/vajo pašo r*>polno zauj»anio. V t^m primeru >p<vt>Oi<nK> naše pred-io^re. Took* 3 in t prav živo zanimata tudi vse one pozvane slovenske umetnike ki niso v na-^ean društvu. Trosimo, da pe nam na v&a ^rašanja č-rm pref odgovori oziroma usro-di našfrn upravičenim icajam. V nasprotnem primoru ne moremo poslati naših del v Beosrrad s oimer so tudi posiane pri tajnice razveljavljene. —To pisnto je Društvo slovenekrih lifcovnfiib umeiajfcO'V pns*la«lo istočasno c. ministru dT Milanu Vrba njen ter ra^rrebškhn  in beograjskim umetnikom.
— Znižanje brzojavne takse za Grčijo in Češkoslovaško. Brzojavna taksa med Ju goslavijo z ene ter Grčijo in Češkoslovaško z druge strani je znižana za dva zlata centima, tako da zna£a zdaj za Grčijo z otokoma Poros in Eube 16, za druge grške otoke pa 21 zlatih centimov od vsake besede, za Češkoslovaško pa 23 zlatih centimov.
LOGA
Velikomestna varijetejska atrakcija
Kralj.artistov TRUXA
V glavni vlogi odlična in lepa plesalka L a Jana. — Divna glasba, najboljši šlager ji. čudoviti plesi!
F* MATICA
VVilUam ShaKespearc-jevo nesmrtno delo
ROMEO LN JULIJA
Norma Shearer Leslie Hovvard
TITTTi
TRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji prvi filmski veseloigri
NJEGOVA HČERKICA JE PETEK
Faul tibrbiger Cari Ludvig Oieiu
Danes predstava samo ob 16. uri. Obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta
— iun.si.K.i.a utarna za umre. Tečaj nemške turistične marke za marc je dolo-čen na 14 Din kakor je bil v februarju, kar bo ugodno vplivalo na tujski promet v nasi državi.
— želje in zahteve naših inženjer je v. Novosadska sekcija Združenja jugosloven-skih lnženjerjev in arhitektov je imela vče raj oočni zbor. V resoluciji pozdravlja za-kun o pooblaščejiih inženjer jih kakor je bil predložen Narodni skupščini in pravi da ne gre v škodo geometrom. Novosadska sekcija ugotavlja, <ia je ostal položaj in-ženjcTjrv in arhitektov neizpremenjen in zahteva, da se odpravi ponižujoči naziv lnicnjcr-dnevničar in nadomesti z drugim akademski izobrazbi in družabnemu položaju odgovarjajočim naziv< m. Resolucija se peca tudi z vprašanjem tujih inženjer-jev v naši državi in zahteva, da naj ne vživajo preveč pravic.
— Civilno letališče v Novem Sadu. Ae-roklub v Novem Sadu je Imel včeraj občni zbor. na katerem je -predsednik sporočil, da bo zgrajeno v bližini vojaškega letališča se civilno letališče. Občina je že dala na razpolago potrebno zemljišče.
_ Rejec malih živali, iilasilo Zveze društev rejcev tnalih vrivali v Ljubljani, šte„ vitka za marci1 je izšla. Pri listu, k\ sra ure-Mijc šot>ki upravitelj lj. Inkret sodeluje veliko število priznanih strokovnjakov. Trelja številka vsebuje »sledeč članke: O metljavo-
sli koz _      Uporaba D-vitamina PH reji ma-
ih živalih _      Umetna koklja — Topla gre.
da za piščance — Plimetke, dobre zimsko jajca nec — Pregled nesnosti stajerke — Nai hlev — Spoznavanje ovčje volne — Skrbi in ugibanja kozjerejcev — Kanarčki se ženijo — Navodila za ua^e gospodinje — Za smeb in kratek čas — Kozloveka ofenzi-va — Razpis nagrad — Društvene vesti — Drobiž — Po tujem svetu — Književnost — Tržne cene — \sak mesec ena itd. List stane letno 30 Din. za inozemstvo 40 Din in 6e naroča v Ljubljani.  Karunova ul. 10
— V korist obmejni zastavi v Hoteder-šici razpečava Cctniško udruženje v Ljub-ljan. lične razglednice te zastave. Vse prave Jugoslovane bratsko vabimo, da segajo " po njih ali drugače podpre to pomembno lepo akcijo.
— šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vršili v sredo 17. t .m. ob 8. uri zjutraj pri sreskemu načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje prošnje vlože pri sreskem načelstvu v Kranju.
— Nov grob. Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani vpokojeni kapetan g. Edvard Dev. Poleg žalujoče soproge Pavle in sorodnikov zapušča mnogo prijateljev, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb bo jutri ob 16. z Jurčičevega trga 2. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska naooved nravi, da da bo spremeliivo vreme. Včeraj ie deževalo v Zagrebu Beogradu Sarajevu. Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura j»e znašala v Ljubljani in Mariboru 11 iz druirih krajev ni poročil o stanju temperature. Pavi ie kazal barometer v Ljubljani 757. tem-perat'ir.--i  je znašala 2.8
- Težka nesreča V ZaCTebu $e ie pripetila včer? j popoldne *e^ka nesreča. 7letni Vlado SarrtMeV: Je fetal pri vrHlTrim in htt je tako nepreviden,   da ee mu je preveč
približal. Posledica ie bila. da ca ie udarila ona rzmed gugalnjc na vao moč po eria-vi. Nesrečni deček ie obieaai ves okrvavljen in oneaveseen s preUano alave. Prepeljali
so fra sic-cr na IdiTiiko, kior pa zdravnrki nima.jo mnoco upanja, da bi mu rešili živ-lienje.
MNOIDEAL
■ Danes! , Danes!
I Ida VViist in Theo Lin gen v veseli igri
IKONTUŠOVKA
I (GOSPA POLENSKA)
I    Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri
— Samomor uglednega Banjalučana. Vč-e-ra*j zjutraj je skočil v narasio reko Vrbas usrlodni banjaluški messčan. trsrovec in po-sestiu% Rasim DabiuMiamič. Pred dvema nioseoema j© v vasi Hočkovič pri Banjaiu-ki ustrelil svojega mlaišeea brata Sma-la. Po zloojiiu je t^vai dva dr* in dve noči okro? po okoliških vaseh. Slednjič so ga aretiraii. Preiskava ie pokazala, da je ustrelil BVOiOga brata v hipni du^evn: zmtd^ nost.j in zato je bilo kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. Včeraj zjutrac je naenkrat pKlJrrab.l sekiro jn stetkt^ proti re ki. Skooil je v valove, ki so ca tafcoj za-cmilf
Iz Ljubljane
Ij— Regulacijska dela ustavljena. Od lanske pomladi nj bilo treba odpreti zapornice na Spjci zaradi previsoko vode in Lani jih deževje ni mnogo oviralo pr: regulacijskih delih. Tudj jesen je bila nenavadno suha za naše podnebne razmere. Ob koncu prejšnjega tedna so pa vode začele naglo nara stati zaradi vztrajnega deževja. V tobolo do poldne so morali odpreti vodo na Spici. kar pomeni, da se bodo dela v Ljubljanici ustavila za delj Časa. Vendar }»a zdaj vo da ne more več napraviti posebne škode, ker na spodnji Strani zapornice ni več mnogo dela.
—Ij "Mestni socialni kolek. Mestni socijalni urad je izdal za podporo brezposelnim in oednim ljubljanskim občanom poseben socialni kolek po 1.— Din in 0.50 Din. Obenem je dal nalepiti po vseh javnih In vidnih prostorih in lokalih poseben lepak, ki opozarja meščane nanj. Na prošnjo urada so se odzvali tudi trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki, lastniki kinematografov itd. ter obljubili, da bodo podprli delo socialnega urada za pomoč ubogim ter ponudili svojim strankam, seveda nevsiljivo, v nakup socialni kolek. Ta pripravljenost, s katero so se postavili v službo socialnega skrbstva, je na-šla v javnosti ugoden odmev in priznanje. Danes vidiš že često poštne pošiljke, opremljene z mestnim socialnim kolkom, kar priča o resničnem socialnem čuvstvovanju in srčni kulturi meščanov. Saj je kolek tudi v resnici v okras V3akemu pismu in listini ker je lepo umetniško delo našega umetnika Mihe Maleša. Pri tem naj pripomnimo, da jc poštno ministrstvo dovolilo lepljenje mestnega socialnega kolka na poštne pošiljke. Beda v Ljubljani je večja, kakor je morda na zunaj vidna, in v mestnem socialnem uradu se vsak dan zgla-šajo trume prosilcev, ki jim urad pri svojih skroninih sredstvih ne more nuditi zadostne podpore. Zato se mestni socialni urad znova obrača na meščanstvo s prošnjo, naj posega po mestnih socialnih kolkih, saj jc cena tako malenkostna, da s tem pač nihče ne bo trpel občutne škode.
—Ij Laibach na glavni pošti. Kmalu bo
dvajset let, odkar je mesto Laibach izginilo z zemljevidov in je bila za poštni promet uporaba nemškega imena celo prepovedana. Toda ljubljanska glavna pošta Se vedno sprejema tako naslovljene pošiljke, namestu, da bi jih vračala pošiljateljem. Ker so se na naši glavni posti, kakor smo nedavno poročali, začeli boriti proti upravi naših drtevnfh monopolo-v in so v poštnih prostorih prepovedali kajenje, upamo, da bodo to borbo sedaj razširili tudi na ime Laibach, ko vendar na v^eh svoj h pečatih uporabljajo samo ime Ljubljana Po potrebi naj bi morda poleg tablic s prepovedjo za kajenje namestili še tablice s pre povedjo uporabe imena Laibach, da tako naposled tudi na glavni pošti izginejo zadnji sledovi cesarsko-kraljevih časov.
Ij— Koncertni Spored bolgarskega pevskega zbora »Rodna pesem«, ki bo koncer-tiral v torek 9. t. m. ob 20. v veliki filhar-monični dvorani Ima tri dele: I. in n. del koncerta sta posvečena bolgarski umetni pesmi in bomo slišali celo vrsto zborov, ki jih do danes v našem mestu ni izvajal se noben drug zbor. Predvsem opozarjamo na zbore Dobri Hristova. Stajnpva, na Obretenovega balado o treh sestrah, na dela Nenova, D i mit rova in Josipova. IH. del bo prinasel bolgarske narodne pesmi v sijajnih prireditvah. Culi bomo, kakovo <ti Damjan ples, nadalje dve pesmi o lepi Mari. Med prireditelji je tudi skladateljica Prokopova in drugi- Koncertni spored bo izredno zanimiv. Zbor je prvovrstno uvežban, močan in Številen z izredno lepimi glasovi. Na koncert opozarjamo% predvsem pa tudi na to, da se pripeljejo Bolgari v Ljubljano jutri ob pol 2. uri. Prosimo občinstvo, naj se udeleži sprejema na glavnem kotodvoru. Pretprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Ij— Varstvo prirode in zaščitni parki. Prirodoslovno društvo priradj v torek, 9. t. m. ob 18. uri v mineraloški predavalnici univerze zanimivo predavanje o varstvu prirode in zaščitnih parkih. Predava g. priv-doceut dr. VaHer Bohinec. Pokazal nam bo ob številnih diapozitivih, kako so si zaščitne parke uredili slasti v Ameriki in Afriki, pa tudi po-raznih evropskih deželah, ki j;»n v tem ozjru prednjaci Švica. Slišali oa bomo tudi." kakšen odmev je nasla mise) o varstvu prirode pri nas in kaj smo doslej storili, da zaščitimo domače prirodna lepote in znamenitosti. Vstopnina 4 Din. za di jake 2 Din.
—Ij Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja svojim Članom, da se vrši redni občni zbor jutri, dne 9. marca t. 1. ob 20. uri v prostorih gostilne Derenda, Cesta 29. oktobra št. 4.
—Ij Ljubka velikonočna darila. Izredno prikupna velikonočna darila so pisanice In pirhi iz delavnice g. učitelja Fr. Belina v Ligojnl pri Vrhniki. Te marljivo in smo-treno izdelane male ornamen talne ume t- j
nine se odlikujejo zlasti po pravilno pojmovanj uporabi narodnega dekora ter Oblikovnih m barvnih varijantah. Odlikuje jih pa tudi neoporečena in izvirna tehnična izdelava, ki jo je po daljšem prizadevanju te poizkusih iznašel g. Belin. Pisanice so izpihane in opremljene z raznobarvnimi svilenimi trakovi. Razstavljene so v trafiki Sever v šelenburgovi uiici.
—Ij Udruženje ćetnikov, za svobodo in čast domovine, pododbor Ljubljana, priredi v torek 9 t* m. ob 20 v gostimi Marin-šek. Prečna ulica 6, J*vno predavanje o razvoju jugoslovenske misli. Po predavanju bo godovanje br. Francetov. Cetniki in prijatelji Jugoslovani bratsko vabljeni. Vstop vsakomur prost.
Razstava splitskih preprog
V    R A 2 I N I OD 27. FEBRUABJA DO 10. MARCA
—Ij Mezdno gibanje mesarskega delavstva. Včeraj je bil prvi sestanek zastopnikov delodajalcev in delavcev mesaiske stroke v Delavski zbornici. Udeležili so ae ga 4 člani delodajalske organizacije, ki so pokazali pripravljenost za pogajanja, toda sami se nc morejo pogajati brez pristanka članstva Občni zbor delodajalske organizacije bo čez teden dni in na njem bodo sklepali o ureditvi delovnega razmerja.
—i j Nagrada: Pisalni stroj »Krika« št. 123.204 temno moder portable mi je bil ukraden. Dotični, ki mi pripomore do stroja, dobi 500 Din. Lekarna Baliovec, Kongresni trg.
— Radijska postaja v Ljubljani odkupuje glasbena de»'a slovenskih skladatelje«, interesenti naj sporocc svoje pradloge upra. vi radijske postaje, Tvrševat c. 29-1.
Ij— >2ene vladaioc v kinu Moste namreč, pa tudi sicer, toda v filmu 6 teu. naslovom, ki ga bodo v tem kinu igrali od 5. do 0. t. m-, se vam nudi prilika, da spoznate strategijo ljubezni. Občudovali boste pa lahko tudi lepe ženske in videli, kako so bile vedele, ko so bili moški izgnani iz taja Gre za fihn, ki kaže žensko pretkanost in moško kljubovalnost. Glavne vloge igrajo: lepa Heli Finkenzel er. veSeak za žensko le noto Hennann Erhardt, te*ka Erika voa Thelmann. požrešni Oskar Sima, kočijaž in filozof Danegger. kuhar Brem in mojster v 7 vil ost i Tboms
lj— Ljubljanska tilharmonija, ki si je nadela nalogo, da vprizori velike simfonične koncerte, ki naj seznanjajo naše občinstvo z deli svetovne glasbene literature pod vodstvom priznanih dir gen tov, stopi v kratki dobi svojega obstoja drevi šestič na koncertni oder. Kdor se zaveda te-žaVi ki spremljajo vsako pomembnejše in večje kulturno dek\ mora priznat, žilavost in zdravo hotenje te naše mlade ustanove, ki je zbrala v svoj krog veČino naših godbenikov in ki kljub gotovim nerazumevanjem vztraja na svoji poti. Ni dvoma, da bo dirigent g. Rhene-Batoc ponovno utrdil svoj, pa tudi renome orkestra filharmonije. Pričakujemo, da bo naša \avnost po jprla stremlj-enje filharmonije. Prodaja vstopnic pri blagajni kina s Union« ob 15. dalje.
Ij— Znanstveno predavanje Prjrod^slov-nega. društva v Ljubljani bo v petek 12. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze, pritličje, levo Predaval bo pri v. doc. dr Božo škerlj o temi »Nova difinieija pojma antropološke rase«. Vstop vsakomur brezplačen.
—lj Avtobusni Izlet na Dunaj ob priliki spomladanskega ^eleseima prireja avtobusna izletna pisarna Okorn, Tvrševa 2, telefon 26—45. čas za prijave samo še danes in jutri
lj— Varstva prirode in zaščitni parki. Prirodoslovno društvo priredi jutri 9. t. m. ob 18 v mineraloški predavalnici univerze zanimivo predavanje o varstvu prirode in zaščitnih parkih. Predaval bo priv doc. dr. V. Bohinec. Pokazal nam bo ob številnih diapozitivih, kako so si zaščitne parke ure dili zlasti v Ameriki in Afriki, pa tudi po raznih evropsk.h deželah ki jim v tem pogledu prednjači Švica. Culi bomo tudi, kak šen odmev je našla misel o varstvu prirode pri nas in kaj smo doslej storili, da zaščit mo prirodne lepote in znamenitosti. Vstopnina 4 Din. za dijake 2 Din.
—lj Drzen vlom v Bahovčevo lekarno. V noči na nedeljo je nekdo poskusil svojo srečo v lekarni Leona Bahovca na Kongresnem trgu, kjer se je oči vidno nadejal velikega plena. Kakor je ugotovljeno, je vlomilec — morda jih je bilo tudi več — splezal čez streho na dvorišče, nakar je v veži vlomil vrata v lekarniške prostore. Tam se je lotil registrirne blagajne, ki je pa ni mogel odpreti in jo je slednjič precej pokvarjeno pustil pri miru. Nato je jel odpirati predale in jih je nekaj tudi prebrskal, ni pa imel sreče pri predalu, v ka-
terem je bil denar te sicer 7500 Din. Cisto praznih rok pa vendarle ni hotel oditi, zato je vzel pisalni stroj mAmiw >Erika«. Vlomilec, ki mu je policija ze aa petami, je napravil lekarnarju Banovcu okrog Din 2000 škode.
—lj Čigavo je kolo? Te dni je bilo najdeno v Ogaletovi ulici k ograji prislonjeno moško kolo neznane znamke. Kolo ima navzgor obrnjeno krmilo z lesenima ročajema, sedlo je še dobro, ima torbico za orodje, svetilke pa ne. Kolo je bilo brez pnevmatike, ki jo je najbrž odstranil tat Lastnik kolesa, ki je spravljeno na policiji, naj se javi na kriminalnem oddelku.
Iz Škofje Loke
— Po perilu \e »egeL Te dni so sušili na šolskem dvorišču v Retečah perilo, prišel pa je od nekod b^rad in si brž prisvojil par kosov. Tatu so še o pravem času izsledili, tako da je minila tatvina brez hujšega-
— Reteška postaja bo električno razsvet ljena. V kratkem dobi postajališče v Rete-čah elektriko. /ami.Mjenih je lo žarnic, ki bodo razsvetljevale notranje prostore, ka„ kor tudi zunaniščino-
Iz Poljčan
Železničarji so zboro\ali. Te dni je bil v gostilni Puiter oočni zbor tukajšnje železniške poaružmee, organzacije DJNzB pod predsedstvom železniškega ui*adnika Perdija Jurija, ki je v slojem momem nagovoru bodril članstvo k dis* ipiin.ra.no-sti in vztrajnosti v delu za izpolnitev upravičenih zahtev in dosego zaKouitih pravic. Spomnil se je lani umrlega člana tov. Romiha, ki je bil eden izme^ najde-lavnejših članov organizacije. Za bodoče leto je poudaril potrebo medsebojne pomoči ter je na vidiku dobrodelna akcija, ki bo omogočila za Veliko noč obnosno za božič obdaro\anje siromašnih železničar-skih otrok. Tajniško in blagajniško poročilo je podal progovni nadzornik Scrbec, ki je predvsem pozdravil delegata oblastnega odbora Viranta in Herzoga iz Ljubljane. Delo podružnice je bilo zadovoljivo. Nato sta poročala delegata o delu oblastnega odbora o stanovsKih zadevah, raznih intervencijah itd. Vsa porodila so bila sprejeta z odobravanjem na znanje. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen tov. Perdija. za namestnika Tutner, za tajnika Jerinc, za blagajnika šerbec, za odbornik*1 Rancinger, Zafošnik, Rudolf, Filej, štok. Koren. Kolar. Kralj ter Le-skovar Fr., v nadzornem odboru sta Ileric in Tutner.
Iz Ceffc
—c Ljudsko vseučilišče Drevi ob ot-mh bo predaval v risalniei meščanske šole znani zgodovinar g. prof dr Fran Z\vitter iz Ljubljane o   »Prebivalstvu  in gospodarstvu
na Stovenskem v n bi jih dveh atototjHbc 0[K)zarjamo na to zanimivo predavanje.
— c Dve nesreči. V b ratnu v nekem vinogradu v Črftšnjicah pri h rankoloveni je padla 741otna brezposelna dninarica El zabela Rogmova iz Nove va^i tako nesrečno s peči, da si je zlomila levo nogo V cepini pri Skofji vasi ie padel BBletaj uiH>ko eni železničar Alojz Mlakar v klet; čez zaboj in si naomil več reber, loneerečenca Se zdravi., ta v celjski bolnici-
—c Olimp : Amater B : 2 (S : 1). Na Olimpovem igrišču v (šaberju ie bila včeraj popoldne pred 200 gledalci po Isa vezna prvenstvena tekma med celjskim Olimpom in SK Amaterjem iz Trbovelj. Moštvi sta nudili v splošnem enakovredno ierro z dobrimi kombinacijami, navada pa *ta bila premalo povezana Tekma ie bfia živahna in napeta. Gostje so začel' takoj v začorku diktirati hiter tempo in so pr-»šii v lahno premoč, v minuti prevzame Abram žo-uo vollev in zabije prvi gol za Amarer:a. Gostje krepko pritekajo. V 24 minuti pa de Amaterjevemu vratarju žoga iz rok. Flis je na mestu in izenači. Ob'mp *e končno znaide in iera postane izenačena. V ti. minuti poviŠ4 f\ater vollev na 2 « 1 za Olimp, v 40 minut- pa z enajstmetrovko na 3 : 1. Po odmoru popustita obe mošlv', kljub te mu pa ima Olimp prvih 30 minut več od igre. Končno se Amater otrese nasprotnika in začne krepko napadati. Izmed mnoe h šans pa izrabi samo eno, :to Jordan v 41-minut} rniza na 3 - 2 in pcitavj končui re. zultat Sodil je c. Hobacher objektivno in strogo.
—-c Železničar : Atletik 4 [ I <2 ; 2). Na igrišču pri >Ska'ni kleti* je tej podsavezni prvenstveni tekmi v nedeljo popoldne prisostvovalo okrotz 400 gledalcev. Gostje so razočarali. Predvajali so sicer dobro tehnično in kombinatorno igro. napud pa je bf! vse premalo odločen in pfomi raztrgan. Atietiki so tehnično niočno zaostajali za go. sti. igrali pa so z voljo in požrtvovalnostjo. Imeli so celo več Šans n^o gostje, a jih niso anali izrabiti. Tekma je bila do konca
zanimiva IV> lepem napadu Atletikov je Sehuh 11 ie v 4 minuti zabil vodilni gol.
V 8. nnuutj je Goljnar izenačil, dve minuti pozueje pa je Turk zvišal na 2 • 1 za Železničarja- Napadi so valovali s i>olja na polje, žoge pa so postale pl<?n ožje obrambe aJi pa so šle mimo gola. V 41. minuti je Schneider po krepki akciji Atletikov izena Čil. Po odmoru so gostje pritisnili in že v 3. minuti pošlje Pavlin lahko ubranijivo žogo v mrežo domačinov- Atletiki se ne dajo ugnati. Napadi se menjajo- prevzame Koželj žogo vollev in izenači. V 28. minuti izrab. Habig gnečo pred tzolom AUettkov in poviAa ua 4 ■ 3. Atletiki popustijo Železničar preide v prarnoČ, rczuftat pa ostane zaradi dobre obrambe domačinov vse do k on neizpremenjen- SodM je g. Rem-pr*cht točno in objektrvno.
Iz Maribora
— Drevi nastopite Bolgari Vs<* mariborska. pjMje ljubeča javnost, ie te dolgo veselila izrednega unietniekeca užitka, ki ikn ga bo nu-Ul nooojeuji pevski koncert odličnega iKhlgarskega pevskega zbora >Rodna pe^ea*. Koncert se bo vršjJ v velik, Uniorski dvorani. Včerajšnji sprejem bol ga rskih nevoev ie hH nadvse prisrčen.
1'Mrelil se je v ^ ■ lopoldre na Melsk-fn hribu iz vojnftke^a samokresa 30-letn.; Aleksander S^ririje Nfkiforov. Nesrečnežu js krocrla prei»ila desno senoe. Obn pane-: zapušča ženo in otroka Kaj »e imalo N kifora v  p*oe'ovoKr»o smrt   n* meno.
— Stroi mu  je razme»aril roko. V  r ek:. *aw*y«0M tpfcntjtni tovarni  *e je urod hujša nesiečn.  DeJ'»vm Kok«na.nu  £ieu K' s*ro  me*1 de'om zcnaMl desno roko te mu odrr^;U dva  prsta.    Pones-rc«vnea  so reše v m V   pre«pol>aJi v tukajšnjo U»!manioo.
— Med pretepom mu ie odrezal noe. Fr« teklo  no*"-  v i   se  v  ma_rda!eiiskem prc1' piestjti    zaradi   nekoč:*   sn aovraJMv.i sr'        nok;   državni   um'irh»*nfe  in KiaTf. M-1 ruottucai ie segel hlapen* po nož /
»»drezal  svojemu sovražniku no* T' škodovanca, so preorali v bo'nieo. ki«% |e moral podvrsti oneraelR.
— Tragedija moža posledica ohupa lene %e nekaj dni je opažati v slovenskem ca sopsja petemihg o trače lij- nada vao t*" ko iMMieseetenaaa a^atacc« uslužbenca Jo sipa Ktvsk-, v Mariboru. K1 kor zn»nn, • imenovan: i'.ubil ob prilik hud«- eksnđo zij;>   \   delavii".-!  :< v r^busrc       pod jr t j.-i c>n"
nko. ohč>na v t<. dni hieipoaebiiaae Knv ^ku celo olpovidil;, stnno»-anv Vse to !r, pa po'eni'ka v č:'>oi>">iu je ^n-*,1° v obm n:^o%-o ženo O'jro ki ni i> v sr«mo.m<>ril n-oin naameaai s kubiniV^rni nožnn prererala \-ra*. Trž-ko rv |ana BtarseMao §a prei*** ljali reševalci v 1-olni^o. 7 nr^rrčno dru z[no  soču\-tvu'•• v>a javnost.
— ZHorovan!e irasi'S1-«« /upe Maribor levi breg. Včeraj t>ip*'ddne sr je \Tšil y Mai " ru r.^ni alšVe  zbor  l-a-;l>k*   župo Mariboi levi bre*r  ki t" :e vodil zas'iižn petdaed ndik g   Srpe''o Krajnr yi P«v?h>v». Tajniiko pnT'.K.j.'o jf* podal z  Aaabsa4M I* n:ec<»v«--
•ra  porvv-'la   i>os•»» maaiio.  da   šteje  žij«no   17 gas!'s.k;h čer >  t-,'7 Uuiajo^iall člani V\* mo-žt^nje  HSSB  uč'a ven-h  čet  paa#i    i:rrT o no' mi'li'oTia dlijssi^sv, Va se4saava I b-lo v prot^.':l   n   'etu  17 \>lik:h  in  12 mar/, rib poaarov. Požarna - o i,, i,- Mm 750.000 r>r; nroč^ne p*»  okoJi  5 nv'/ooov dmari«\ Za starešino ic bil ponovno i z vol-on gospod Krojne
Deset bratov vojakov
Hrastnik. 7. marca Večkrat čitamo v časopisju o rodbinah z obilnim otroškim blagoslovom Pri nas pa imamo roibino z desetimi sinovi vo. jaki. Je to dobro znana Kmetičeva druff na. Pokojni oče iliha Kmetic je bil pn premogovniku šihtrao jeter v svojstvu uradnika. V srečnem zakonu 3 Še ž4**ečo gospo Julko se je rodilo enajst otrok: prva je bila hčerka, nato pa deset sinov. Najstarejši sin. Friderik šteje sdaj 4S let, najmlajši, Franc, pa 22. Vseh deset bratov je nosilo vojaško suknjo tn ako bo domovina klicala bo Slo vseh deset Kme tičev branit njene meje.
Najmanjši Kmetic je sele pred tedni odslužil svoj kaderski rok, tako da mo zdaj vsi pripravljeni za obrambo domo vine. Vrli materi, 661etni gospe Julki, M je vzredila in vzgojila deoet krepkih junakov, želimo Se mnogo zdravih let!
Kamen v vlak
Sprevodnik osebnega vlaka, ki prihaja v Ljubljano z zidan moške strani malo po 9. dopoldne, je prijavil tukajšnjemu prometnemu umdnikii, da je te dni priletel v vlak na progi med Litijo in Kresnicami kamen. Zagnal ga je neki deček. Kamen je razbil sipo in enega izmed potnikov so drobci srpe oprađnili. Dogodek jc prijavljen orožnistvu.
MALI OGLASI
Seseda 50 para, davek Din s__. oeaeda 1 Din, davek 3 Din
preklici
Za pismene odgovore glede rruUih oglasov je treba prilozi ti — Popustov aa male oglase ne priznamo.
iUilGQ&r.
RAzno
Beseda  50  par davek Naiman»*i   znesek R
NOVOSTI
tepe vzorce za Pumparee. sport 3  Din I nc obleke, nud' ceneno Presker. Dm       I Sv Petra resia 14 2. L.
anasadaa
STAnOVAMA
Beseda 50 par, davek 8 Dtn Najmanjši  znesek  8 Din
DVOSOBNO STANOVANJE
lopo. s pritiklinami. oddam za 1- april alj maj na Vodnikovi cesti 12, pri stari šišenski cerkvi- Vprašati istotam pri Chn-etof. prvo nadstropje. 675
GLASBA
Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši  znesek 8 Din
HANINE
prvovrstne, moderna konstrukcija, večletna irarancija. hanno-nife ra pevska društva, dole. dobavlja najceneje tvornica
IVAN KACIN. Domžale in Ljubljana, Komen skesa ulica 2&-II Sprejemajo se   popravPa  in uglaševanje. zahtevajte cenik. 702
PRODAM
Beseda 50 par, davek 3 Din Naimani&i  znesek  8 Din
REGISTR. BLAGAJNO
ima naprodaj trgovina Kmetijske družbe. Igriška ul. 3. 693
POSTELJA
omare, zimnice, poceni naprodaj na Mestnem trgu
784
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
^premog
brez pralni, *rN   KOKS, SUHA DRVA.
L POGAČNIK
Sofeoriceva 5 — Telefon 90—50
IZJAVA
Nisem  plačnik   za  dolgova, ki
bi jih napravila moja žena. —
Rihard Gottvvald   Domžale 1.
ABONENTE na dobro domaČo hrano apraj-mem po zmern   ceni. Stari trg 728 I št. 28-111   nad«dr. ^vo 716
NAPODNA
tSKAPN*
LJUBLJANA
OJAHjeVA s
mmŠUJh VSE VRSTE TTSKOVIJ9 PREPROSTE  /A NAJFMKJ&R
Makulaturni papir
prod«
uprava »Slovenskega Naroda44 L]ubl|ana9 Rnafl]eva ulica itev. 5
Stran 4
>SLOVBNSKl  NAROD«. penuVJjrit 8. muca 1B37.
54
H koncertu ljubljanske Filharmonije
Kaf pravi o skladateljih in programu naš glasbenik
Fr.Sturm
Ljubljana. S marca. Kakor smo že poročali, ho drevi v veliki dvorani Uniona VI. koncert ljubljanske Filharmonije Vsa naša koncertna publika sc pripravlja na ta izreden glasljeni dogodek. Spored jc pester, na prvi pogled nenavaden, v katerem pa srečno kontrastirajo posamezna dela iz ra/nih dob tako. da nam ra/like in tudi skupne poteze le bolj plastično izstopajo. Kronološka razvrstitev skladb, ki je z malo izjemo ohranjena, ne utruja poslušalca s svojo didaktično tendenco, saj so avtorji izvaianih del zastopniki štirih različnih narodnosti. O skladateljih in programu pravi nas priznani glasbenik g Fr. Šturm med drugim:
*A: Corelli (1653—1713), največji violinist svoje tlnbc. zastopnik italijanskega baroka, jc privede! takratno orkestralno glasbo, ki sc je v svojih začetkih, naslanjala takt> v koncipiranju domislckov. kot v ar-hitktonski (deljeni zbori) na bogato ma-drigadsk«), vokalno produkcijo do tiste višine- ko moremo govoriti o čistem orkestralnem sI«>ou tistega časa. in do tiste gladke, toda žive formalne dovršenosti, kateri je znal veliki .1. S Bach < 1 f»S.S—173«») vdihniti intenzivno čustvo. — Pri J Havdnu moramo opozoriti na silno notranjo razgibanost, na očarljiv humor, na prav slovansko čustveno i2premenijivost, ki sc kaže v ne-
navadnih modulacijah v tej duhoviti, živi muziki. ki je v najboljšem pomenu besede ljudska, topla in človeška. Oblika ni za Havdna nikak problem. Poigrava se z njo prav tako kot z orkestrom, predajajoč se Ie svojim notranjim impulzom. — Uvertura k operi »Ohcron«. ki jo jc C. M, We-ber pisal v letih 1824—1826. se drži klasične sonatne oblike in prinaša glavne teme iz omenjene opere v vrstnem redu in izboru, ki ga zahteva pesniška mtsel te tipično romantične snovi. Pri \Vebru ima človek občutek, da bo čustvena napetost kar raznesla strogo obliko. Prav ta koncentracija zamislekov daje tej skladbi še danes čar mladostne svežosti. po tehnični in zvokovni strani pa predstavlja to delo potenciranje klasičnih izraznih sredstev do skrajnih, takrat možnih meja. — 20 let no »Obero-nu«r je napisal H. Berlioz (1803—1869) »Faustow> pogubljenje«, dramatično legendo, iz katere sta vzeti zadnji dve točki no-cojšnega koncerta. Berlioz je hotel nadaljevati Beethovnovo delo, podlegel pa je vplivu nemške romantike, ustvaril mogočna literarno koncipirana dela in potenciral romantični sentiment do fantastičnosti in bizarnosti.- — V nasprotju z romantičnim stremljenjem po brezbrižnosti, ki jc imela za posledico razbitje forme in povečanje orkestralnega aparata, se vraža Debussy k manjšemu orkestru, k solistični instrumentaciji, kar pomenja odklon od romantičnih tendenc: zvokovno rafinirane etape pa veže v svobodno obliko kot mu jo narekuje večkrat programska zamisel — ostanek romantike — katere melanholični odsev je prav Dcbussvjev »impresionizem« — Brav-ničarjevi trije »Divcrtisstmenti« za godalni orkester in klavir, so samostojne skladbe, vendar napisane tako, da tvorijo vse skupaj zaokroženo celoto. V skladbah prevladuje ritmični element, ki je v prvi plesnega, v drugi elegičnega in v tretji dinamičnega značaja. Neproblematičnost in muztkantska razigranost jc lastna vsem trem stavkom-odlikuje pa jih tudi neposredna učinkovitost. Bravničarjeva glasba noče ničesar izražati, kar bi bilo izven območja glasbe kot take in v tej točki se dotika Corelltja tako, da nam nudi nocojšnji simfonični koncert gotov eno i/med najbolj zanimivih in 7aokroženih pogledov v glasbeni svet.« r.
Jeseniški planinci
so zborovali
Jeseniška podružnica SPD šteje Z5l članov in članic — Predsednik ostane Ivan Šetinc
Jesenice, 7. marca V Četrtek zvečer .^e je v Kazini vršila zelo dobro obiskana letna glavna skupščina jeseniške podružnice SPD. Prostorni kazin^ka .spodnja dvorana je bila nabito polna planincev iz vseh slojev jeseniškega in okoliškega prebivalstva, navzoči pa so' bili tudi vidni predstavniki jeseniškega spodarskega. kulturnega in športnega življenja. Tako velike udeležbe članstva na glavni skupščini Ln tako dobrega razpoloženja jeseniška podružnica že ni doživela dolgo vrsto let in je to dokaz, da ljubezen do "naših prelepih planin in alpinizma pronica v najširše plasti našega naroda.
Skupščino je otvoril in vodil predsednik podružnice g, Ivan Šetinc, ki je navzoče iskreno pozdravil v imenu podružnice in Osrednjega društva. V svojem govoru se je spominjal med letom umrlih čl. gdč. Cinkoviceve, ge. KUnarjeve in p;. Drobnega, katerih spomin so navzočni počastili stoje. Omenjal je najvažnejše dogodke med letom, predvsem pa izlete francoskih, bol-<;r>rskih in češkoslovaških planincev v naše kraje, ki niso mogli prehvaliti lepot naših gora ter uspj>:nosti jeseniških planincev in g-ovskih vodnikov.
Tajnik g. Ogrin Rudolf jc poročal, da šteje podružnica 231 članov in članic. Prejela jt* 87. odposlala pa 56 dopisov. Uprava Je tmela 8 sej, vršili pa sta se dve predavani! :n sieer eno na Jesenicah in eno na Javorniku. Na Javomiku je Bil med letom ustanovljen mladinski odsek, ki lepo rjeluje'in šteje 47 pripadnikov. Podružnica je nabnvii-i šotore za taborenjc. ki se prid-
no upoiabljajo. V okviru Osrednjega društva ;n Celjske podružnice so se udeležili člani Jože Cop. Matevž Frelih in Andrej Moro izleta v Švico, kjer so preplezali stene nekaterih najbolj pomembnih švicarskih vršacev.
Blagajnik g. Ivan Pohar, je poročat, da je imela poUružniea v minulem poslovnem letu 38 462. Din dohodkov in Ji*.968 — Din izdatkov, tako tla znaša letni prebitek 8.494. - Din Podružnična imovina predstavlja  vrednost 85-155.— Din.
Gospodar koče na Golici g. Cop Jaka, je omenjal najvažnejša popravila v koci in izpopolnitev inventarja ter povdaril, da je koča nujno potrebna temeljitega popravila, ali pa da bo treba v doglednem času zgraditi novo bolj času odgovarjajočo.
Načelnik mkid.nskoga odseka na Javorniku g.  Franc Kreucer ml. je poročal o
delovanju odseka, ki je imel 13 sestankov in 8 izletov. Fantje nosijo na izletih enotne obleke, razpolagajo s 3 šotori in 1 kotlom.
V imenu revizorjev je poročal g. Kosmač Frane, da sta našla blagajniško poslovanje v vzornem redu in predlagal blagajniku in upravi razrešnico. katera je bila soglasno sprejeta.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen z velikim odobravanjem g1. Šetinc Ivan. za podpredsednika g. Ogrin Rudolf, v odbor pa naslednji gg. Ćeme Janko. Cerar Prago, Pohir Ivan, Cop Jaka. Cop Jože, Zupančič Uroš, Vaje Joža, Kreucer Franc, Mencingar Avgust, Noč Andrej, namestniki: Krapej Gregor, šavli Ivan in Oerdej
Rudolf, preglednika: Kosmač Franc in Po-ženel Lojze.
Po volitvah se je razvila daljša stvarna in zanimiva debata v pogledu nadaljnega podružničnega dela, na kar je predsednik g. setinc zaključil lepo uspelo skupščino s pozivom na složno in pospešeno delo v korist planinstva in podružnice.
AH, TA LJUBEZEN N
— Ljubil sein jo tako da sem od same ljubezni kar otopeJ.
— Da. da. ljubezen zapušča n a vad no trajne sledove
Kopnite domače blago!
Stara Moskva se umika
novi
Obsežen gradbeni načrt — Hiše, ki ovirajo promet, bodo
prepeljane drugam
Za letošnjo pomlad pripravljajo v Moskvi obsežen gradbeni načrt Od leta do leta menja Moskva svoje lice. novo mesto neprestano izpodriva staro, zatohlo, leseno giavro mesto Sovjetske Rusije se širi in modernizira tudi v predmestjih, regulira se struga reke Moskve, grade novi mostovi in oživlja promej z novimi avtobusnimi progami. Moskva je dobila tudi podzemno železnico  Tako bo kmalu povsem izpremc-
i*ala<-a »uvjetov
nila svoje I icc in postala mesto, kjer se bo stikal Zipad / vzhodom.
2e lani so nastali celi bloki novih palač in hiš Moskva je dobila 150 novih modernih šol, zdaj jih pa grade še 71. Posebne domove grade za stavbne delavce z moderno opremljenimi stanovanji, centralno kurjavo ter posebnimi prostori za delovno obleko ter sušenje in desinfekcijo oblek V kratkem bo dograjenih 340 hiš. ki so jih začeli graditi že lani, njim sc pa pridruži še več sto novih. V prvem četrtletju tekočem leta dobi Moskva 54 otroških zavetišč in 101 otroških vrtec. V drugem četrtletju zgrade sedem novih porodnišnic, stare bodo pa razširjene tako da dobe še loOO postelj. Letos bo dograjena tudi velika bolnica na Sokolji gori. druga vzorna otroška bolnica, dispanzer v .Siromjatnikih in otroška očesna klinika, v Rotkinski bolnici bo do dograjena nova poslopja, v Taranskem okraju pa zgrade m?st paviljonov za nalezljive bolezni.
Letos bo dograjen še drugi tlel ogromnega hotela Moskva, v ulici Maksima t sorskega pa zgrade blok 8 nadstropnih stanovanjskih hiš. Na prometnih ulicah in trgih zgrade 50 žele/obetonskih javnih podzemnih stranišč. Nekatere hiše. k: ovira io promet, bodo prepeljane drugam tako. da te sta novalcem ne bo treba seliti in da celo vodovod, elektrika, plin in telefon ne bodo nehali funkcijonirati. Tudi v tem pogledu se jc Rusija torej že močno približala Ameriki, kjer znajo prepeljati celo hišo, ne da bi se v nji kaj premaknilo V Moskvi dvignejo te hiše na kovinsko ogrodje, potem jih pa po posebnih valjarjih po tračnicah prepeljejo na drugo mesto
kamM kraji. Botaoan zapada staro in ml a
do. V neka te riti krajih je oboi slo as hudo h rt po skoro po 50 odstotkov prebivalstva, pa tudi vee- Več šol v našem srezu m> m*> rali eek> zapreti, ker je bil šolski obiek ze k» okrnjen, obolelo pa je rudi ucjtoljstvo .M«! drugim so bile zaprt«* fcole v St. Vidu na I>oJ«Mijskem, v Dolah in v St. Jurui pod Kumom.
— Pred obrniin zborom Jadranske straže
Litijska podružnica Jadranske sdraže jo bila svoj ras med zelo agi Ini mi podeželskimi podružnicami, v odboru pa so nastale v po slednjem času občutne izpremembe. k*r *o bi+i vodilni funkrionarji, kakor predsednik dr. Harfn in tajnik dr- Vidmar. prenieSreni Zato se je mudil pri nas elan ljubi jajnik <» uprave Viktor Tirnat, ki je zainteresiral krajevne činitelje za obnovo dela. V kratkem bo rednj letni občni zbor. Pozivamo vse prija4elio našega morja, naj podpro prizadevanje naše Jadranske :itraž>.
Z Jesenic
čemu so podobne ženske
V Indianopol isu izhajajoči lisi »Pcnrt Punch Baw U priobčuje deset odgovorov na vprašanje, čemu so podobne ženske. Odgovori se glase:
1. Knjigi, ki si prizadeva biti zanimiva.
2. Avtomobilu, ki porabi mnogo zmesi.
3. Vlaku, ki skoči včasih s tira.
4. Programu politične stranke, ki se iz-preminja. ne da bi sc tega zavedal.
5. Dragim kamnom, ki jih je pa treba često snažiti.
6. Prožinasti postelji, ki se vrača vedno v prvotno lego.
7. Pipi, ki jo jc treba zdaj pa zdaj pregledati.
8. Ognju, ki sc da prižgati in ugasniti. 9   Naslanjaču, kamor često sedemo.
10. Kurjemu očesu, ki povzroča bolečine-ki sc mu pa pri\adinio.
Stroški pariške razstave
Svetovna razstava v Parizu bo seveda požrla mnogo denarja. Zaenkrat kaže proračun, da hod znašali stroški 890 milijon, frankov. Prireditelji so pa že zda i prepričani, da Ivo še mnogo nepredvidenih izdatkov tako da lahko rečemo, da bodo znašali vsi stroški nad eno miljardo. Obenem pa računajo s tem, da bodo vsi stroški kriti in sicer deloma z vstopnino, deloma pa posredno z dohodki, ki jih bo imel Pariz od tujcev. Glede vstopnine si obetajo mnogo od ugodne lege razstavišča sredi Pariza. Druge svetovne razstave so bile navadno izven mesta, tako svetovna razstava v \Vembley, kolonijalna razstava v Vinccnnes. svetovna razstava v Bruslju itd.
Letošnja pariška razstava bo pa v srcu Pariza na bregovih Sejne. Zato je bodo posečali pogosteje tudi Parižani, ki bi se sicer ne zanimali za njo tako. če bi bila kje daleč izven mesta. Zato računa finančni ravnatelj razstave, da jo bo posetilo 25 do
40 milijonov ljudi. Glede dohodkov, ki jih bo imel Pariz od tujcev, računa ravnateli Pignerol takole: Ce bi prispelo letos v Pariz 25.000.000 tujcev, čc bi ostal vsak v mestu samo teden dni in zapravil samo 100 frankov dnevno, bi vrglo fo 17 miljard frankov. Jaz pa mislim — jc pripomnil Pignerol, da lahko mirno ta znesek zaokrožimo na 20 miljard.
Iz Litije
Zanimiva dražba lova. Ponoviški lovsM revir je imel doslej v last j upokojeni prosvetni inspektor in naš domačin dr. Stanko Bevk iz Ljubljane. Sedaj ie f>otekla zakupna doba in bo prišel revir spet na draž!>o lovišče ie last ban^kega vele.[x>sesiva po-noviče in se razieza od Litije do Save na levem savske— br**gu. Meri malo manj ka-kor 500 ha. Izklicna cena  |e 1000 I>m.
— Spomladanske l>olezni- Letošnji prehod zime v pomlad prinaša obilico bolezni. Zla-stj divja hripa   Občutno ko prizadeti hri_
— \<dit\e delegatov v krajevno bratov-sko skladnim. V soboto teden so se na Jesenicah vršile volitve delegratov v bratov-sko skladnico. katere so dale naslednje rezultate. Lista SMRJ je dobila 984 glasov lista JSZ 519 in lista NSZ 443 glasov. Pri volitvah delavskih obratnih zaupnikov, ki so se vršile dne 27, januarja sta dobili takrat socijaJistični skupini 1510 glasov, Usta JSZ 463 in lista NSZ pa 375 glasov. Kljub temu, da se je volitev udeležil > ok<> li 400 volileev manj kot pa volitev obratnih zaupnikov, sta sedaj listi JSZ in NS/ znatno nHpredovali, socijalisti p<« so dobili sedaj okoli 500 glasov manj kot dn" 27. januarja.
Španija  —  Baleari — Bareelona, je
bilo naslov predavanju, ki se je vršilo v sredo v Sok. domu ob zelo lrpi udeležbi |>ripadnikov sokolske družine in Sokolu naklonjenega občinstva Predavatelj, g Viktor Pirnat iz. Ljubljane nam je v dve-urnem govoru opisal krasot** solnčne Španije, njenih otokov, pristanišč, zgodovinske stavbe, arene, sego in navade španskega ljudstva ter svoje navedb*1 ponazoril z številnimi skioptienimi slikami. Za kepo, zanimivo in poučno predavanje je bil g. Pirnat nagrajen I živahnim splavaJR1 hvaležnih poslušalcev.
Z Jezice
— Preložitev Tvrševe ce<sre.  /c H ISM
črtali v -Slovanskem domu',   la l>o. seveda po    zaslugi    t=edanjiii gospodov na občini razširjen znani  mostiček  na Florjan-Buw klancu. Takrat jc b*]« prjobčena kar in/. . nienskii skir.i postavi j en proračun m ftago tovlieno.  da  -.e d«lo prične  leto* pomladi S^daj pa  ie la  načrt  propadel  m i/nu-je drug,  po kaler^m   bi   uiua|i   nekaj   h i m   starodavnih  krneli j,   dvign.li Samšlisko progo pod cerkvijo m Speljali novo |»o»t M črlj poštni'erenova ln-i l:i.-arjev .!vor fo modrost oznanja jn relo ie hval, dopit-n . •Slovenskega  doma'   in  ie  sazsosa^ nfcoo
hva-lisa, da  bodo naši brezj^isejni tako pr aH do dela, menda po - Din  na uro' |'o našem mneniu je vse to le pe*>ek v oči in tod-iko  vredno,  kot   bajka  o  Joftt&svj esstil č^udno se  nam  zdi,     kako  morei-o *edan, možje,  ki  so že  nad  leto dni   na  krm. I u sploh  gledati in  trpeti oni  orki mosti ki je res rinrtno nevaren za i/,urj-*uc vo čc fn avtomobi-Hste, r.lasti še        tu avte.
"> !<• o!i *ezomj zope.t pogo-o •ožili tu mimo. Ali naj to pot. k- 'd MU varna kvečjemu za volovsko sprega, gleda mo dof-tci. d.i ^' bodo zidali grado\ v oblake? V interesu Ježi***« ;e, da se /adev.i -»Zine Florlanrkovftga kianra r.rv n prs l polertj^m zlastj fce ker ni tr«»ba, da 'm bila I vezana na preložitev Tvrševe cest^»
I
tTmrt je naš dragi soprog, brat, svak tn strte, gonpod
EDVARD DEV
KAPETAN   V POKOJU
v nedeljo ob 16. uri, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek iz biSe žalosti, Ji ci^ev trg 2. ob 16. uri na pokopališče k Sv. Kri*u.
Masa zadušnica ae bo brala v sredo, dne 10. L m., ob H), uri v stolni
cerkvi.
LJUBLJANA, dne 8. marca 1937.
Žalujoča soproga PAVLA, rodbine DEV, dr. DOLJAN in arh. COSTAPERARIA.
j*x>r>:es
Ohnet
59
ZA ION J A LJUBEZEN
Roman
Vse jc bilo pogreznjeno v temo in molk, samo eno okno salončka je bilo i*azsvetljeno. Tam ga^ je pričakovala Lucie. Čutil je, kako mu srce močno utripi je. Cini jje stopil v vežo, so se odprla vratca, ki 7ih je bii pustil priprta in na vrt je smuknila bola senca. Sledila jc Armandu za petami. Čakala je precej dolgo v veži, potem je pa previdno odšla po stopnico h za Armandom.
Pred Armandom se jc od-g-nula zavesa in pred nHm je stala nasmejana miss Griffith. Umaknila se je, rekoč: Vstopite, gospod grof, gospodična je tu.
Vstopil jo. V salonu je sedela Lucie v isti obleki kakor jo je imela na sebi pri obedu. Vstala ni. ko je zagledala grofa na pragu, samo lahno mu je pokimala z glavo in pokazala na nasJanjač. Ar-nmnd pa ni hotel sesti, naslonil se je na kamin. Tedaj se je obrnila Lucie k svoji družabnici, rekoč: - Hvala, draga moja. lahko greste, ne potrebujem vas več.
Miss Griffith je stisnila Lucii roko, pozdravila
frrofa in odšla.
Lucie in grof sta ostala sama. Nekaj časa sta se molče gledala, on mračen in zbegan, ona bleda. Od pojrovora v Neuillv, dan po Mininem posetu, ko je Lucii svetoval, naj opusti svojo samoto, nista več govorila brez prič.
Šele nekaj mesecev je bilo mkiilo od tistega dne, toda obema se je zdeflo, da so minila z** lcta. Ponosna Lucie je čutila to tako ostro, da se je hotela otresti tega občutka. Zato je dvignila glavo in dejala z zaničljiaim nasmehom:
— Morda vas je presenetilo, da vas je sP^jeHa moja dnižabnica. Pa vendar niste mislili, da se bom spozabila tako daleč in vas sprejela tu sama?
— Ničesar nisem mislil, — je odgovoril grof s pritajenim glasom. — Storili ste kakor vam je bKo drago in niti na misel mi ne pride kritizirati vašega ravnanja.
— Glej no, zdaj ste pa naenkrat tako mirni, — je dejala ostro. — Pred dvema urama se niste kazali nobene volje sprijazniti sc s svojim položajem.
— Pred dvema urama je divjala v meni jeza in zato sem bil izgubil ravnotežje. Oprostite mi, prosim.
— Prav lahko bi vam oprostila to, če bi ne bila prepričana, da bo ta šola kaj zalegla, da se ne boste zopet spozabili. Toda moj položaj v vasi družbi postaja zelo kočljiv in zato ga hočem izpreme-niti.
Armand je mislil, da namigava Lucie s tem na
svojo možitev s Cravantom in prebledel je. Zatis nil je oči in stisnil pesti, da bi ne videla ognja njegovih pogledov in da bi zadržal tok bridkih besed, ki so mu silile na jezik. Lucie ga je opazovala in prvič, odkar ga je poznala, se ji je zdel skrušen, skoraj brez življenja, hiezizraznega obraza, kakor speč hinatik.
— Mislim, da ne razumete mojih besed, — je dajala s pretirano trdoto napram njegovi onemoglosti. — Kaj ste izgubili vso občutljivost, ves takt in pozornost ? Ali pa mi morda meče te v obraz novo žalitev, morda mi hočete tako namigniti, dti sem ženska, s katero si morete dovoliti vse?
S temi besedami se je dotaknila njegove najobčutljivejše strune. Kri je zalila Armandu lica in sklon« <^e .ie. kalror bi hotel pasti pred njo na kolena
— Tako govorite o meni, ki čutim do vas več. nego spostOA"anje! — je vzkliknil.
— Molčite, — ga je pretarula srdito. — Ne dam se podkupiti z lepimi besedami. Vas način razgovora je podvržen zelo naglim izpremembam po okornostih in kraju. Ne gre za nejasen odpor. Tu je potrebno neposredno in tn ko jim je pojasnilo. S kakšno pravico ste mi zagrozili, da boste vpričo vseh priselili Cravarrtu naušnico, če bi govorila z n#m?
Armand je pa zopet molčal, kakor bi hotel, da bi ostala njegova tajna prikrita, Lucie je obšla še hujša jeza, zadrtrtela je, obraz se ji je srdito za-iakril m vzkliknila je:
— S kakšno pravica, vas vprašam? Vedeti moram, kaj vas je napotilo k temu koraku. Govorite! Z mutcem s« ne da govoriti. Dolžni ste pojasniti mi bo! Odgovorite na moje vprašanje! Kaj pomeni vaš molk? Ali ste bolni, ali blazni?
Armand je pa stal pred njo povešenih oči in stisnjenih ust. ne da bi mogel spraviti iz sebe le najmanjšo besedSco. Slednjič ga je prijela Lucie za rame in stresla na vso moč. šele tedaj je odgovoril z zamolklim g J asom:
— Nisem ne bolan, ne blazen, samo strašno trpim.
— Vi trpke! — je ponovila brez usmiljenja. Mar naj bo to povod, da me žalite in da grozile baronu Oravantu? Zakaj ga pa sovražite?
Po teh besedah se je zdelo, da je Armand naenkrat oživel, oči so se mu zaiskrilc, čelo zjasnilo. .. Stopil je k Lucii, kakor bi jo hotel sežgati s svojim dihom in dejal je z žgočim, strastnim glasom:
— SovTažim ga._ ker vas ljubim! Tn nesrečen sem, trpim in mAičhn sc, ker nimam pravice ljubiti vas. Od trenutka, ko sem stopil sem, me mučite, da bi govoril. Zdaj vidite, da sem imel zakaj molčati. Besede, ki jih izgovarjam zdaj, hd ne smeli nikoli slišati, kajti te besede vas bodo omadezevale, vas. mlado nedolžno, vredno vsega oboževanja ina spoštovanja Te besede me bodo za vedno ločile od vas, mene, ki sem hrepenel samo potem da bi mogel živeti pred vašimi očmi. biti vaš udaui sluga in umreti pri vaših nogah.
VITIH! TA **©MI-AI> KUOTTF WW PAUIIN-U Ljubljana, kongresni trg 5
KJER DOBITE NE SAMO ELEGANTEN KROJ, TEMVEČ TUDI DOBRO BLAGO IN NAJBOLJŠO IZDELAVO V DAMSKIH PLAŠČIH, KOSTUMIH in PALETOJUL
Orejnje Josip zupsnftlc — Za »Narodno Ostanoc Mm Jetrna — Za
m Inaermtnl del Usta Oton Christof. — Vat v Ljubljani.