GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELfKN nasa KS • smučina LETNIK 18 ŠTEVILKA 5 11. MAJ 1979 Elanovi gostje v Brnci 18. 4. 1979 so bili naši gostje v Brnci predstavniki medobčinskih organizacij za Gorenjsko, sekretarji komitetov konference ZKS, predstavniki obč. Svetov zveze sindikatov, predstavniki Temeljne banke Gorenjske, predsednik obč. skupščine Radovljica in drugi. Sprejeli so jih glavni direktor Elana, direktor TOZD Smuči, predsednik DS — DO, predstavnik ZK, Sindikata in predstavniki Elana iz Brnce ter jim pojasnili zgodovino in potek organizacije te enote. Po razgovorih so si ogledali trgovino in proizvodne ob- rate smuči in druge prostore. Gostje so se srečali tudi s predstavniki koroških Slovencev, s katerimi so izmenjali mnenja, predvsem o gospodarskem sodelovanju obeh dežel. Ob zaključku obiska so jim , gostitelji predstavili nekatere značilnosti na slovenskem Koroškem. Ogledali so si tudi nekaj firm, ki sodelujejo s slovenskimi podjetji. Gostje so bili z obiskom zelo zadovoljni, kot je povedala v imenu vseh tov. Vlasta Vidic, sekretarka Komiteta konference ZKS iz Radovljice. Naša pomoč Črni gori Na predlog družbenopolitičnih organizacij, štaba CZ in kolegija, so delegati vseh DS - TOZD, DS in DO na skupni seji 20. IV. 1979 sprejeli sklep, da se prebivalcem na potresnem področju takoj nakaže znesek enodnevnega zaslužka vseh delavcev, ki ga bomo zaslu- žili z delom na prosto soboto 19. maja 1979. Nadalje so sklenili, da se v Črno goro pošlje dve prikolici, novi iz IMV, kjer smo jih naročili, če bo to možno ali že rabljeni iz Čampa Vrsar, s tem, da naročilo novih ostane za potrebe letovanja. Športna trgovina v Beogradu odprta 31. III. 1979 V soboto 31. III. 1979 je bila uradno odprta naša nova športna trgovina v Beogradu. Na otvoritvi so sodelovali predstavniki Elana in vabljeni predstavniki športnega in drugega javnega življenja našega glavnega mesta: SPORTOPREME BEOGRAJSKEGA SEJMA SMUČARSKE ZVEZE SRBIJE OSNOVNE SOLE »SEDEM SEKRETARA SKOJA« Novi Beograd ŠPORT KOMBINATA ROBNE KUČE BEOGRAD FAKULTETE ZA TELESNO VZGOJO SKUPŠČINE OBČINE NOVI BEOGRAD — načelnik za gospodarstvo, načelnik za prosveto, kulturo in telesno kulturo. UNIVERZALE • Generalni direktor »DORCOL« TV Beograda, Predsednik mestne skupnosti KADINJACA, Vodja prodaje trgovine Zagreb Vodja prodaje trgovine Begunje Direktor TOZD TRGOVINA Predsednik DS - TOZD TRGOVINA Urednik »NAŠE SMUČINE« Tov. Zika Jovanovič Člani predstavništva ELAN v Beogradu Projektanti in izvajalci del ter drugi Ob otvoritvi je spregovoril tov. Knafelj, kjer se je v imenu Elana vsem navzočim zahvalil za obisk, s katerim so potrdili željo za sodelovanje, bodisi kot poslovni partnerji in kot prija- 00 din; 3. značko (po grafični zamisli akademskega slikarja H arija Draušbaherja), ki ponazarja razredno vsebino boja delavskega razreda in Zveze komunistov Jugoslavije; cena značke je 15 din; 4. za potrebe gorenjskih muzejev pa še katalog muzeja v hiši Tomaža Godca Hiša udeležencev ustanovne seje CK KPJ leta 1939 v Stari Fužini pri Bohinju Obisk v Brnci — ogled proizvodnje Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeStva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). Če pa upoštevamo, da z vsakim alkoholikom propadajo poprečno trije družinski člani in je prizadetih Se toliko drugih ljudi, potem je nedvomno med boleznimi na prvem mestu. V Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vsaj trije družinski člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 300.000 ljudi. Tudi ekonomska Skoda je velikanska, nad 10'? nacionalnega dohodka požre alkoholizem (izostanki z dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroSki zdravljenja itd.). Škoda, ki jo utrpijo svojci, predvsem Se otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti. Alkoholiki so v treznem stanju zaradi občutkov krivde brez pravega jaza, (ko pa so pijani, so seveda korajžni), zato se v naSa samoupravljal-ska dogajanja ne morejo vključevati kot tvorni subjekti — vsakdo z njimi zlahka manipulira. Alkoholik skuSa svoje ravnanje opravičiti. Sprva se brani tako, da pitje sploh zanika oziroma zatrjuje, da lahko neha, kadar hoče. Potem skuSa dokazati, da pije manj, kot mu očitajo, in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo vsi in vsepovsod. Ko alkoholik že ne more več prikriti svojega alkoholizma, prične iskati vzroke zanj. Te vzroke vedno najde in jih obvezno projicira izven sebe: krivi so žena, taSča, služba, usoda, politika itd. Če ga potem okolje stisne v precep, mu naenkrat postane jasno, da lahko (nekaj časa) zdrži brez pijače in potem s temi kratkimi obdobji treznosti poskuša zabrisati vsa druga daljša (in za družinsko okolje uničujoča) obdobja, ko je pil. Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač (čeprav brez alkohola seveda ni alkoholizma), temveč v spremenjeni osebnosti, ki je za okolje, zaradi alkoholičnega obnašanja (sebičnost, površnost, prepirljivost, zanemarjenost, agresivnost itd.) težavna tako v vinjenem kakor v treznem stanju. Temeljni vzrok za deformacijo alkoholikove osebnosti pa je odvisnost od alkohola. V čem je bistvo odvisnosti od alkohola? Človek, ki je (že) odvisen od alkohola, ne zmore vsakdanjih težav, stisk, napetosti in življenjskih obremenitev prebiti brez alkohola. Ob vsaki obremenilni situaciji gre pit, ne samo ob neuspehu, jezi, razočaranju, prepiru, temveč tudi ob uspehu, veselju, pohvali itd. Postopoma postane alkoholik tako zasvojen, da ne more več ne misliti ne delati in ne živeti brez alkohola. To pomeni, da se zjutraj kar ne more zmigati in mu misli ne stečejo, dokler ne popije toliko, kolikor potrebuje. Temeljna značilnost alkoholizma je stopnjevanje alkoholne odvisnosti in pojemanje življenjskih interesov, ki se v končni fazi alkoholizma zreducirajo na željo: biti omamljen. Tako pride alkoholik v situacijo, ko je njegova zadnja misel večera in prva misel jutra namenjena alkoholu. Uničil je družino, izgubil prijatelje, zapravil zaupanje in sedaj lahko le še životari kot razčlovečeno in z alkoholom prepojeno bitje. Ta zadnja faza alkoholizma je pravzaprav skrajna stopnja človekove odtujitve. Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki traja pet, deset, dvajset in več let. Gre skozi dve fazi: I. Faza uničevanja družine. Zaradi moževega alkoholičnega obnašanja in spremljajočih zdrah se žena počuti opeharjeno za vsa svoja lepa pričakovanja. Ko spozna, da je sploh nima rad, da ni zmožen pristnih čustev, da ljubi samo alkohol, njo pa v vsakem pogledu izkorišča, se počuti osramočena in ponižana. Alkoholik zasluži čedalje manj in zapravi čedalje več. Svoje družinske in delovne obveznosti zanemarja. 2eni ne more biti več v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Vsako zaupanje zaigra. Družini grozi razpad. Zena običajno prepreči razsulo družine na ta način, da vzame vajeti v svoje roke. Tako jo življenjska nuja zaradi neučinkovitosti in malomarnosti alkoholičnega moža potisne na »prestol družine«, pravzaprav na »prestol revščine in gorja«. Nekdanji gospodar oziroma oče, ki je nekoč dajal družini občutek varnosti, postane sedaj privesek družine. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmiljenja. Temu stanju pravimo patološki matriarhat v alkoholikovi družini. Opisani zamenjavi prvinskih vlog očeta in matere se prilagodijo otroci in morebitni drugi družinski člani. Otroci se v vseh zadevah obračajo na mamo. Očeta se sramujejo, ga celo zaničujejo in sovražijo. Najprej so priče prepirov in pretepov, pozneje pa postanejo »osebni stražarji« matere, ki jo varujejo pred očetom. V takšni družini ne morejo biti zadovoljene osnovne potrebe po varnosti in ljubezni. Zato so otroci prizadeti, nevrotični. Navedene okoliščine povsem uničijo pozitivne čustvene vezi med nekoč ljubečima se zakoncema. Bistvo dogajanj v tej fazi alkoholizma poimenujemo kot alkoholno bolezen alkoholikove družine, ki je v tem, da so se navedenim razmeram patološkega alkoholnega matriarhata vsi družinski člani prilagodili v tolikšni meri, da ne napravijo nič učinkovitega, da bi situacijo spremenili. In ravno s tem »dokazujejo«, da so vsi bolni. V končni fazi (če alkoholik ne kapitulira in se ne začne zdraviti z družino vred) pa pride do razveze in reorganizacije enega dela družine. Alkoholik pa ženi običajno ne da miru, temveč jo nadleguje celo na delovnem mestu. To stanje traja, dokler ga ne pobere odrešilna smrt. Poprečna življenjska doba alkoholikov je okoli 52 let. 2. Faza alkoholikovega osebnostnega in družbenega propadanja. Ko je alkoholik uničil družino, izgubil prijatelje, zapravil službo, je po naših izkušnjah nepopravljivo odtujen, saj nima nikogar več, ki bi mu s srcem stal ob strani na dolgotrajni in zahtevni poti zdravljenja in resocializacije. Životari po beznicah in čaka na neizbežni konec. Alkoholizem spremljajo tudi okvare na telesnem zdravju. Najbolj prizadeti so možgani, vsak kozarec alkohola uniči več tisoč možganskih celic. Po tridesetem letu starosti sicer vsakemu dnevno propade oko- li 100.000 možganskih celic, alkoholiku pa približno dvakrat toliko; 13 milijard — kolikor imamo možganskih celic, je res veliko, toda nakakor ne neizčrpno število. Zaradi na- Novice SKI WELT - TENNIS WELT - 3/79 Ivo Zupan je s 171 m dolgim skokom (jugoslovanski rekord) na 8. mestu v deseterici skakalcev, ki so doslej dosegli največje daljave v smučarskih skokih na svetu. V Brnci je v nekaterih dneh bilo vlitih že več kot 600 parov smuči. — Ingemar Stenmark je dosegel že 41 zmag v svetovnem pokalu, 78 krat je bil med deseterico in ima kar 1359 točk, odkar tekmuje v tem tekmovanju. — SKI BUSINESS -3/79 V Ameriki je bilo lani za 19 T več prodanih smuči, kot leto poprej. Uvozili so kar 1,740.356 parov smuči. Doma pa so jih naredili okrog 650.000 parov. Za Jugoslavijo navajajo uvoz 92.360 parov. K celotnemu uvozu štejejo tudi 700.000 parov tekaških smuči. — Tovarna smuči ATO-MIC je odprla skladišče smuči v državi UTAH ( ZDA), ki bo oskrbovalo 11 zahodnih držav v ZDA. gleda propadanja možganskih celic in pogostne pijanosti alkoholiki niso več ustvarjalni, postopoma postanejo bebasti (razne stopnje prihoorganske-ga sindroma). Alkohol počasi, toda zanesljivo uničuje tudi druge organe, predvsem srce, jetra, ledvice, želodec itd. Zdravstvene okvare še zdaleč niso najbolj bistvene komplikacije alkoholizma, kot so nekoč zmotno domnevali v medicini. Telesno še povsem zdrav alkoholik lahko opravi že vse tisto, čemur pravimo uničenje družine. Alkoholizem se včasih zaplete tudi s kakšno psihiatrično komplikacijo (bledež, blod-njavost, bolezenska ljubosumnost, psihoza Korsakova, božjast, bebavost itd.). S temi komplikacijami se je — in se še vedno — ukvarja tradicionalna psihiatrija, ki alkoholizem sam pusti vnemar. Kdo je torej alkoholik? Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostnega in pretiranega pitja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in v službi, javljajo pa se tudi zdravstvene okvare. Ce za koga to še ni alkoholizem, naj počaka še kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala v »vsej svoji krasoti«. Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme. Obenem bodo razdeljevalci smučarskih čevljev DACH-STEIN iz Avstrije. — Bojan Križaj je letos postal zanimiv za novinarje. Vse več ga opažamo v različnih tujih časopisih. — ELAN je dosegel spet pomembno smučarsko zmago. Na naših smučeh je zmagala Stephanie Sloan v akrobatskem smučanju za svetovni pokal. Sedlarska ročna dela Ali je vsaka prekinitev dela res že štrajk? Pojav prekinitev dela spremljajo raziskovalci v Sloveniji že nekaj let. Proučuje jih tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečanje. Zato moramo ob tem podatku biti tembolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitev dela v Sloveniji tudi lani niso spremenile in ki so v tem, da so prekinitve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemalokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štrajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t. i. izsiljeni sestanek kar med delom, ker so pač ljudje hoteli kakšno sporno vprašanje, ki je vsiljevalo napetosti in s tem tudi različne govorice in podobno, pač takoj razčistiti in urediti. Navedena druga razlaga je — dokler še ni natančnejših analiz — sprejemljiva. Je verjetna tembolj, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delavci niso odločili za daljšo pot prek samoupravnih organov in z razpravami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je potemtakem ta oblika prekinitve dela res še štrajk? Iz dosedanje analize je videti, da je največ prekinitev dela v industriji in rudarstvu. Če pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so prvič ugotovili prekinitev dela v gozdarstvu (štirikrat) in v družbenih dejavnostih (šest). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 °( vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna Ravne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Megrad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). OS'? udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje in v tem jih je nekaj nad 92 % kvalificiranih, polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, da je bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD. Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, ampak so to predvsem kršitve samoupravnih pravic in slabi medsebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravijalce včasih radi reducirali na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samo-upravljalci ne prenesejo, in prav je tako. Navedeno trditev potrjuje še ugotovitev, da je največ prekinitev v prvem tromesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še samoupravne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje ni bila soglasno sprejeta. Velikokrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale posledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikti, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če so delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, ker se niso strinjali z enostavnim linearnim povečevanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispevnosti združenemu delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljejo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Nekaj prekinitev dela je bilo tudi na račun previsoko zastavljenih norm ali zaradi neuslišanih zahtev, in morda tudi zaradi neizpolnjevanja samoupravno sprejetih dogovorov, za zboljšanje delovnih pogojev. Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do izsiljenih sestankov med delom, so morda res v tem, da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, zaradi katerih je prihajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne določil o tem, kako npr. ravnati v situacijah, ko pride do prekinitve dela. Po navedenem in po tem, da se vprašanje ostrine teh konfliktov oziroma prekinitev dela ni pokazalo kot problem, ki ga ni mogoče rešiti z dogovori, se zdi, da bi naše prekinitve zaslužile več razlage v tem smislu, da sc prej kazalci demokratičnosti kot pa kakšen patološki pojav. Zgodovina delavskega razreda nas dobro pouči, da so bili edino avtoritarni režimi na videz brezkon- fliktni sistemi. Naše samoupravljanje pa se neprestano še kar naprej in naprej krepi, dopolnjuje in izpopolnjuje in to med drugim pomeni, da se Dinamično konstituiranje po TOZD in DSSS po novem zakonu o združenem delu v smislu samoupravnega organiziranja in reorganizacije celotne naše DO, je nekako uspavalo delo komisije za izume tehnične izboljšave. S tem, da so položeni temeljni kamni za samoupravno delovanje celotne DO, v okviru tega pa želja po organiziranju množične inventivne dejavnosti v naši tovarni, enega od virov pridobivanja akumulacije sredstev in v končni fazi povečanja dohodka in ne nazadnje osebnega dohodka, je dalo novoizvoljeni komisiji za izume in tehnične izboljšave voljo do obstoja in delovanja. Pred komisijo so bile nerešene vloge, katere so bile vložene že dve leti in več in prav toliko časa nerešene, čeprav so bile nekatere vloge že ves ta čas v uporabi. Vedno znova se pojavlja vprašanje, odnosno nastopajo dileme — kaj je pri izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih službena dolžnost in kaj ne. Zato se je komisija potrudila in bo v kratkem izdala osnutek oz. predlog »Pravilnika o ugotavljanju deleža službene dolžnosti ob nekem predlogu«. S tem bo strokovnim teamom po TOZD dano na razpolago, da ugotavljajo kakšen je avtorjev delež službene dolžnosti (izražen v odstotkih). V tem smislu bo izdelan vprašalnik v dveh variantah, po katerih bo mogoče ugotavljati delež službene dolžnosti v odstotkih. Na zadnji seji komisije za izume in tehnične izboljšave je bilo v obravnavi 25 vlog. Od tega je bilo negativno rešenih 7 vlog, 12 vlog je bilo pozitivno položaja in zato tudi vedno bolj hočejo biti poučeni o vsem, kar zadeva njihove primarne in sekundarne obveznosti, o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukciji — in nekatera teh vprašanj pač rešujejo kar po kratkem postopku. Lidija Mohar rešenih, 3 vloge so še arhivirane do realizacije, v razmislek avtorju vlog sta bili vrnjeni 2 vlogi, 1 vlogo pa bo reševal Delavski svet TOZD Telovadno orodje. Posebno pozornost zasluži vloga št. 282 — avtor Vrečko Stane, glede višine prihranka, ki znaša 13.680,-din. Prihranku primerna je tudi višina odškodnine izplačana avtorju, ki znaša 4.514,- din. Od skupno 12 pozitivno rešenih vlog je bilo izplačano 10.939,28 din odškodnine, s tem, da za tri vloge komisija še ni dobila strokovnega mnenja. Na koncu bi postavil še tri vprašanja družbenopolitičnim organizacijam in sodelavcem v DO iui sicer: 1. Ali želimo razviti in organizirati množično inventivno dejavnost v naši DO, s tem pridobiti na akumulaciji sredstev in v končni fazi povečati dohodek? 2. Kdo so faktorji, ki zavirajo in onemogočajo množično inventivno dejavnost, s tem, da ni organizirana, ne stimulirana in v končni fazi ter rezultati dela niso prikazane skozi ekonomske uspehe DO in posameznih TOZD? 3. Zakaj ni družbenopolitične podpore pri uresničevanju o rga n iz i ra n ost i inventivne dejavnosti, ki predstavlja tudi pomemben element ZZD in pomemben faktor investiranja v razvoj in napredek DO? Zato dajem v razmislek vsem sodelavcem ELANOV-CEM, predvsem pa DPO, da zavzamejo stališča, ali je tozadevno delo zaželjeno, vemo kakšne koristi lahko to delo prinaša DO, če je pravilno organizirano. Rudi Kokalj tudi ljudje zavedajo svojega Inventivna dejavnost pri nas Proizvodna Nadaljevanje Vse človekovo reagiranje na zunanji svet, na njegovo okolje je povezano z menjavanjem napetosti in sprostitve, ekscitacije in inhibicije v živčnem sistemu. Čim večkrat se kakšna reakcija, gib ali več gibov skupaj ponavlja ali trenira, tem boljše postanejo zveze v centralnem živčnem sistemu, a gibi oz. gibanje postane boljše in lepše, poleg tega pa ga tudi laže opravljamo. Mnoga raziskovanja delovne sposobnosti med delovnim dnem so pokazala, da je delovna storilnost na začetku dela zelo nizka in da šele čez pol ure do ene ure pride do normalne delovne sposobnosti. Najboljše sredstvo, da pred pričetkom dela vzdražimo oz. ogrejemo živčni sistem, ki je odgovoren za vsako delo človeškega organizma, so telesne vaje. Nekoliko vplivajo na prebujanje organizma in pripravo na delovna opravila preko pogojnih refleksov tudi delovno okolje, oprema, prostor, delovni tovariši in slično. Ugotovljeno je tudi, da so telesne vaje koristne med eno in drugo vrsto dela, ker mnogo hitreje sprostijo tiste centre, ki so bili aktivni pri prejšnjem opravilu, sedaj potrebni centri pa se za novo vrsto dela mnogo hitreje ogrejejo. Vsako delo utruja organizem, predvsem pa težko ali monotono delo. Če je organizem utrujen, potrebuje počitek, da si pridobi novih moči. Znano je, da se pri prekinitvi dela organizem bolj in mnogo učinkoviteje spočije s kako aktivnostjo nasprotnega značaja od konkretnega dela kot pa s pasivnim počitkom. Zaradi tega poleg mnogih sovjetskih teoretikov in praktikov tudi drugod po svetu in seveda tudi pri nas poudarjamo koristnost telesne vadbe pred pričetkom dela ali med delom, vendar pod pogojem, da so te-lesnevaje ustrezno izbrane ter časovno in po intenzivnosti optimalno dozirane. V omenjenem delu so kot najvažnejše naloge proizvodne gimnastike navedli naslednje: 1. preprečevanje in zmanj-šnje utrujenosti ter hitro vzpostavljanje normalne delovne sposobnosti; 2. izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja delavcev; 3. vpliv na boljšo organizacijo in disciplino pri delu; 4. pridobivanje delavcev, da se vključujejo v množične te-lesnokulturne organizacije. Na podlagi praktičnih izkušenj in teoretičnih izsledkov uporabljamo proizvodno gimnastiko v dveh različnih oblikah: — kot uvodno gimnastiko pred delom, ki vzburi centralni živčni sistem, da se organizem laže in hitreje vključuje v delovni proces; gimnastika — kot odmor za rekreacijo, ki ga postavimo v čas, ko se pojavi večja utrujenost, raztresenost pri delu in ko se zmanjšajo rezultati dela. (Po splošno veljavni teoriji športne rekreacije v jugoslovanskem prostoru ločimo tri oblike športne rekreacije med delom, in to uvodno gimnastiko pred pričetkom dela, v aktivnosti, ki jih izvajamo v času že obstoječega 30-minut-nega odmora za malico, ki ga v ta namen razdelimo na dvakrat po 15 minut ali 20 + 10 minut ali kako drugače, in na poseben odmor kot aktiven počitek, ki ga postavimo v tisti čas delovnega dne, ko se pojavi prevelika utrujenost in so efekti dela občutno zmanjšani.) Kakšna naj bo vsebina aktivnih počitkov med delovnim časom? Za poživitev krvnega obtoka, dihanja in celotnega metabolizma so najprimernejše razne oblike živahne hoje in teka, različni poskoki in počepi. Za povečanje moči pa tudi gibljivosti izbiramo bolj konkretne vaje, ki jih moramo točno določiti glede na njihov namen. V ta namen najčešče uporabljamo gimnastične vaje. Organizator športne rekreacije mora dobro poznati vplive posameznih gimnastičnih vaj in sestaviti skupine oz. komplekse gimnastičnih vaj z različnim učinkom na razne dele gibalnega aparata. Pri vseh kompleksih mora vodja upoštevati, katere pomanjkljivosti so pri delavcih najbolj izražene in kakšne so konkretne zahteve delovnega mesta. Komplekse gimnastičnih vaj je potrebno tako sestaviti, da je poudarek na tistih vajah, ki najbolje učinkujejo na šbke točke delavcev. Seveda pa je zaradi tega potrebna izčrpna analiza delovnega mesta, drže telesa pri delu in proučevanje gibov, ki so pri delu potrebni. Analiza delovnega mesta mora zajemati naslednje podatke: 1. položaj telesa pri delu — stoječ, — sedeč, — se mnogo giblje, — se malo giblje ali nič; 2. gibi pri delu — hitri, — počasni, — z močjo ali brez moči, — z veliko ali malo amplitudo, — simetrični ali nesimetrični, — enolični ali raznovrstni; 3. značaj dela — natančnost gibov, — ponavljanje gibov, — stopnja zahtevane koncentracije, — vloga čutil; 4. stopnja in vrsta utrujenosti po subjektivnih dejavnikih — splošna utrujenost, — glavobol, — razdražljivost ipd.; 5. vpliv delovnega okolja — hrup, — vibracija, — temperatura, — plini, — vlažnost, — sevanje. Poleg upoštevanja podatkov iz analize delovnih mest, moramo za optimalen učinek posameznih kompleksov gimnastičnih vaj upoštevati še naslednje: — vaje morajo biti pristopne in enostavne; hitro jih morajo obvladati vsi delavci, saj je za daljše učenje premalo časa; — vaje v kompleksu morajo biti raznovrstne, ker morajo obdelati ves organizem; — dinamične vaje naj imajo veliko prednost pred statičnimi vajami, gibi naj imajo večje amplitude, ker se pri tem miš-ce mnogo bolj sprostijo; — pri izvajanju moramo venomer opozarjati na pravilno dihanje, saj večina vadečih navadno ne zna regulirati di- hanja pri gimnastičnih vajah; — v kompleksu morajo biti obvezno vaje, ki vplivajo na pravilno držo telesa. Med vadbo mora organizator športne rekreacije oz. tisti, ki vodi gimnastične vaje, dajati kratka in jasna navodila, da ga vsi dobro slišijo. Če ob tem vaje tudi demonstrira, ga morajo vsi dobro videti. Pri vajah, kjer je pri izvajanju potreben določen ritem, naj šteje ali pa v ritmu popravlja napake in opozarja na bistvene elemente. Pred pričetkom učenja nove vaje naj vodja še posebej opozori, katere stvari so v vaji najvažnejše in na kaj morajo delavci najbolj paziti. Na splošno pa je najvažneje pri delavcih vzbuditi zanimanje za aktiven odmor, to pomeni, da jih moramo dobro motivirati, ker bodo le v tem primeru vaje z veseljem izvajali. Večjo motiviranost lahko dosežemo s prepričevanjem o boljšem zdravju, počutju, večji delovni sposobnosti in rezultatih dela ipd. Boris Sila Strojno šivanje spustnic in uskočnic v sedlarski delavnici Sodelavec v sedlarski delavnici ELANOVO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO ZA LETO 1979 Kozinc in Podlipčeva - prvaka Tekmovanje je bilo dne 31. 3. 1979 v prostorih strelske družine »Kokrški odred« Begunje. Tekmovanja se je udeležilo 29 tekmovalcev in 7 tekmovalk, kar je občutno več kot prejšnje leto. Vrstni red je sledeč: Moški: število krogov točke NŠŠE 1. Kozine Boris 2. Kokalj Rudi 3. Horvat Jože 4. Praprotnik Filip 5. Albinini Anton 6. Resman Andrej 7. Kozamernik Stane 8. Podobnik Anton 9. Potočnik Zvone 10. Djelalija Ante 11. Vrečko Milan 12. BešterJože 13. Jelenc Peter 14. Dežman Jože 15. Gerčar Miro 16. Kocijančič Jaka 17. Legat Anton 18. Hrovat Brane 19. Vrečko Maks 20. Legat Marjan 21. Globevnik Darko 22. Gale Milan 23. Tonejc Niko 24. Šlibar Avgust 25. Dolar Milan 26. Beravs Niko 27. Vogelnik Andrej 28. Stroj Zvone 29. Rozman Janez Zenske: Podlipec Malči Jesenšek Vera Mrak Angela Ilc Juriča Kajdiž Olga Srčič Brigita Čeferin Mirjana 167 161 160 (3 X 10) 160 <0X 10) 153 151 138 136 132 128 119 115 112 110 109 107 104 103 102 101 99 97 92 89 79 78 76 58 47 137 130 85 79 39 31 27 aprila prvi izmed favoriziranih ekip. Z nastopom naših ekip smo bili lahko zadovoljni, saj so dosegle dobre rezultate in tako zadale dosti muk tistim, ki so nas hoteli prehiteti. Nekaj slabši rezultat je dosegla II. ženska ekipa, kateri se je poznalo da ima premalo skupnega treninga. Pri ostalih treh ekipah pa rezultati niso izostali, zaradi večmesečnega vsakotedenskega treninga na kegljišču doma upokojencev v Radovljici. Pohvaliti je potrebno tudi resnost kegljaške sekcije, ki je kljub denarnim težavam uspela zagotoviti nemoten trening svojim članom. Čestitamo! VRSTNI RED - EKIPNO ŽENSKE podrtih kegljev točk 6744.8 6550.3 6517.9 6517.9 6290,8 6226,0 5804.3 5739.5 5609.7 5480.0 5188.1 5058.4 4961.1 4896.2 4863.8 4798.9 4701.6 4669.2 4636.8 4604.3 4539.5 4474.6 4312.4 4215,1 3890.8 3858.4 3793.5 3209.7 2852.9 6456,6 6291,1 5227.0 5085.1 4139,3 3950.1 3855,5 1. Iskra Lipnica I. 519 55 2. Elan Begunje I. 500 45 3. Iskra Otoče I. 477 37 4. LIP Bled I. 444 30 5. Iskra Otoče II. 435 24 6. Kemična Podnart I. 418 20 7. Vezenine Bled I. 388 16 8. Veriga Lesce I. 387 12 9. Žito Lesce 382 10 10. LIP Bled II. 340 8 11. Društvo upokojencev Rad. 340 8 22. Elan Begunje II. 261 6 VRSTNI RED - EKIPNO MOŠKI podrtih kegljev točk 1. Veriga Lesce I. 999 77 2. HTP Bled I. 965 65 3. Elan Begunje I. 946 55 4. Društvo upokojencev Rad. 906 47 5. Elmont Bled 896 40 6. Elan Begunje II. 875 34 7. Veriga Lesce II. 871 29 8. Merkur Radovljica 868 25 9. Zapori Radovljica 858 20 10. LIP Bled II. 857 15 VRSTNI RED - EKIPNO SKUPAJ točk točk 1. ELAN BEGUNJE 55 + 45 100 2. VERIGA LESCE 77+12 89 3. ISKRA LIPNICA 10 + 55 65 4. DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAD. 47+ 8 55 5. ISKRA OTOČE 10+37 47 Ker se je tekmovanje štelo tudi za najboljši TOZD ali DS na športnem področju za leto 1979, je vrstni red po pravilniku sprejet na 1. seji Upravnega odbora sindikalnega športnega društva, sledeč: 1. mesto: TOZD Inštitut s 626 krogi, v postavi: Kozinc Boris, Kokalj Rudi, Praprotnik Filip in Kozamernik Stane 2. mesto: DSSS s 557 krogi v postavi: Horvat Jože, Resman Andrej, Podobnik Anton in Dežman Jože 3. mesto: TOZD Smuči s 478 krogi v postavi: Potočnik Zvone Vrečko Milan, BešterJože in Jelenc Peter. 4. mesto: TOZD Vzdrževanje s 473 krogi v postavi: Albinini Anton, Gerčar Miro, Kocijančič Jaka in Legat Anton 5. mesto: TOZD Trgovina s 377 krogi — v postavi: Podlipec Malči, Jesenšek Vera, Dolar Milan in Srčič Brigita. TOZD Plastika in TOZD Telovadno orodje nista imela kompletnih ekip, zato se njihovi rezultati po pravilniku ne morejo šteti za skupno uvrstitev po TOZD oz. DSSS. Kokalj Rudi Nov uspeh Elanovih kegljačev Za Elan so nastopili: Moški I. ekipa: Kolman J., Hrovat A., Hanžič J., Šlibar M., Debeljak M. in Praprotnik F. Moški II. ekipa: Hegedič L., Kocjančič J., Legat Z., Kelih D., Vidic M. in Peinkiher M. Zenske I. ekipa: Košir M., Bec M., Gosak D., Bulovec T. Zenske II. ekipa: Jesenšek V., Gomboc L., Kaufman J., Kapus S., Kelih N. VRSTNI RED - SŠI 79: po treh disciplinah (veleslalom, smučarski tek in kegljanje borbene partije) 1. ELAN Begunje 2. VERIGA Lesce 3. LIP Bled 4. ISKRA Lipnica 5. ISKRA Otoče (164 + (91 + (89 + (44 + (53 + 140 + 99 + 95 + 47 + 16 + 140) 124) 63) 81) 81) 444 točk 314 točk 247 točk 182 točk 150 točk Praprotnik Filip OB DNEVIH SLOVENSKEGA PRAZNIKA V času od 31. marca pa do 20. aprila 79 je na kegljišču Rikli na Bledu potekalo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju borbene partije. Na tekmovanju je sodelovalo 52 moških in 22 ženskih ekip. Skupno torej 460 tekmovalcev in tekmovalk Elan je nastopil z dvema moškima in ženskima ekipama, kar je bilo tudi največ dovoljeno za posamezno OOS ali KOOS. Samo tekmovanje je potekalo v izredno borbeni atmosferi, UČENCI saj se do zadnjega trenutka ni vedelo, kdo bo prvi in kdo bo ostal brez medalje. Elan je z vsemi štirimi ekipami nastopil v soboto 7 OF IN DELAVSKEGA 4.MAU PRAZNIKA "a učenke: adovl:jica OŠ. ftTLINHARTfl Rezultati tromesečja v šahu 7.a posameznike: Splošna pravila: Stejet dva najboljša rezultata. Točkuje se po točkal prvega do zadnjega mesti skupni rezultat leta 1979 se šteje 9 najboljših rezultatov posameznikov. Najboljši bodo prejeli praktična darila. S tem želimo povečati udeležbo na rednih mesečnih turnirjih in prispevati k popularizaciji šaha v OZD Elan. Ekipa I. tromesečje štev. no točkah: točk 1. Maks Vrečko 3 2./3. Mirjan Langus 4,5 2./3. Milan Dragan 4,5 4./5. Zvone Potočnik 5,5 4./5. Vinko Jerala 5,5 6. Franc Resman 10,5 se 7. Tone Benedičič 14 8. Darko Jauh 15,5 od 9./10. Franc Blažič 17 Za 9./10. Vinko Omejc 17 Tone Benedičič IV. TURNIR fit. Priinak in la« 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 t n * 1. .... ^ JERA I JI * 0 1 1 1 1 0 1 0 1 1 7 III- V.7( 2» VREČKO H. 1 v\' 1 1 1 1 1 0 I 1 1 9 I. 90 3- CHEJC 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 3 IX. 30 4. RE8MAN V. 0 0 1 1 1/2 0 0 1 0 0 51/2 VII .35 5. KCROfiEC 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o n. 0 6. BENEDIČIČ 0 0 1 1A- 1 1/2 1 1 0 0 5 VI. 1,0 7. LANGUS 1 0 1 1 1 1/2 L/2 1 . 1 1 8 II. 80 8. DRAGAN 0 i 1 1 1 0 1/2 1 1 /2 7 III- tV.7 9. BIAŽIČ 1 0 0 0 1 0 0 0 x^ 0 0 2 X. 20 10. JAUH 0 0 0 1 1 1 0 0 1 0 4 VII. 40 11. POTOČNIK 0 0 1 1 1 1 0 L/2 1 ( 1/21 v. 65 Zahvala Dragi drugo vi Elanovci! Nezaboravna i iskrena svečanost koju ste mi priredili u povodu mog 60. rodjendana u Kranjskoj Gori ostavila je na mene dubok dojam. Dirljiv prigod ni govor koji mi je upu-tio toni pri likom drug Bogataj izazvao je u meni i sjetu i zadovoljstvo. Istovremeno sam hi o ponosan Uto se tako ugledna i renomirana tvor-nica kao što je »Elan« sjetila mog jubileja — moje sportske prošlosti. »Elan« je danas postao sportski gigant zahvaljujuči naporima svih radnih ljudi kolektiva — tvomica poznata i priznata u čitavom svijetu. Mnogo puta slušao sam u inozemstvu od svojih mnogobroj-nih kolega pohvale / priznanja upučena Vama, Vašem djelu. Zbog toga sam i često bio radostan. Kao ljubitelj skijanja Vaši radni uspjesi, rezultati postig-nuti na velikim medjunarod-nim natjecanjima na Elanovim skijama, bili su mi i potica/ da o tome govorim, da pohvalim, da kažem to su naše skije. Od srca sam Vam zahvalan na pažnji koju ste mi ukazali, na prigodnom daru »Bloškog smučara« koji če me uvijek podsječati na izuzetan pri-prijateljski i drugarski Vaš odnos. I ovom prilikam želim Vam daljnje uspjehe u radu. Neka smučine »Elana« izbrazdaju sva sniježna prostranstva svi-jeta! Hvala svima! Srdačan i drugarski pozdrav vaš Mladen Delič Zahvala Ob boleči izgubi mojega očeta FRANCETA BOBNARJA se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebna zahvala pa sodelavcem prodaje in skladišču smuči za denarni prispevek namesto venca Žalujoča Kolman Anica Rešitev skandinavske križanke Haparanda, Evel, Vera, letalo, er, INA, Elena, kikla, 1, u, oj, odred, Pasteur, u, t, kar, mir, Eva, mana, Rezijan, N, samotna 1. nagrado Slavko dobi Langus UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Gasilci in člani CZ, so preizkusili funkcionalnost Elanovih spustnic Naši šahisti na turnirju ob 75-letnici tovarne »STOL« Kamnik Transport športnih orodij 1 6 NAŠA SMUČINA