771318 607007 primorski u¥p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER ATELJE KEMJIli&E AS j mu IDLičES MčS« iZDEUN MKlT iZ KERAMIKE iS STEKU TE& »RUM ... PRIL6ŽN6STM DARiLA. šŠr? September 2008 Leto 14 Številka 175 CENA 0,90 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 to* t ATELJE KEJUMi&E K6PRS1MŽ izeu SLOVENIJA SE PRIDNO ZADOLŽUJE Obveznosti različnih dolžnikov do tujine (državna podjetja, banke, podjetniki, zasebniki) znašajo že skoraj 39 milijard evrov ali 29,3% več kot junija lani. To je bruto dolg Slovenuje, saj imamo tudi mi terjatve do tujine za okoli 31 milijard evrov. Ce bi danes prišlo do poplačil vseh dolgov, izravnalne dolžniško upniške bilance, bi znašal neto dolg Slovenije okoli 8 milijard evrov. Ta hipoteka nas bo bremenila še v prihodnosti. Napovedi o nižji gospodarski rasti v Evropi, prepočasnem zniževanju inflacije, proračunski negativni bilanci z Brusljem v letu 2009 niso preveč obetavne. KONCENTRACIJA KAPITALA V TURIZMU Po vzoru koprskega Istrabenza je tudi družba za upravljanje NFD s Stanetom Valantom na čelu kot glavna lastnica Metropol Group, Hotelov Bernardin, Hotelov Piran in Salinere v Strunjanu prišla do zamisli, da je najbolje - iz organizacijskih, tehničnih in marketinških razlogov - ustaniviti enivito podjetje, povezati vse hotele, skoncentrirati upravo (predsednik bo verjetno mag. Čedomil Vojnič) in posledično izplačati tudi male delničarje. Tako bomo morda že po novem letu imeli v piranski občini dva velika turistična rivala-Istrabenz turizem in NFD turizem. ;/ C/; y cč0! Kar je čisto in jasno r\ je resnično! Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500 FOTO COLOR LABORATORIJ, Quicklab: BERNARDIN ož Obala 7, 6320 Portori Tel.: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografi CD, diskete, OTVORITEV PIRANSKEGA IA 19.9 I9f URI Prvo tekmo med ekipo veteranov in združeno ekipo novinarjev in glasbenikov bo svečano odprl župan Tomaž Gantar. Cena naložbe: 1,070 milijona evrov. VOLITVE V DZ Strani 2, 5, 6, 7, 8. jrav/jgsci Smem Medla, Cor.aaci f\ash iz digitalnega totoaparata na totogtatski papir skete, ih iz Pred 61 leti smo priključili Primorsko Jugoslovanski narodi so pred 61. leti kot eden proslavili zgodovinski dosežek, ko je 15. 9. 1947 bila priključena Primorska k matični domovini. Dražavna proslava v spomin na nekdanjo enotnost in veličastni datum je bila 14. septembra 2008 v Kopru. Slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Žal smo po vojni izgubili Trst in Gorico. Na proslavi so nastopili glasbeni izvajalci, med njimi tudi Tinkara Kovač, FLIP Piran, baletni par Tijuana Križman in Darab Denes Jonas. Program sta pripravila Katja Pegan in Patrik Greblo. E-mail: fotoquicklab@siol.ne‘ iWww.geodlies.com/quic klabjotolaboralorij IMORELIATO (§§) GU *ŠSr t V >' TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA Kempinski Palače Portorož Poskusno obratovanje 15. septembra 2008 Načrtujejo 10 do 20% zasedenost z gosti s področja turizma. Slavnostna otvoritev hotela je predvidena v drugi polovici oktobra. Točnega datuma nam niso sporočili. SIMPLV CIEVER ŠkodaOctavia Active in Business že od 14.854 EUR Active: bogata oprema Classic ter dodatno daljinsko centralno zaklepanje in aluminijasta platišča 15". Business: bogata oprema Ambiente ter dodatno usnjen volan z malim usnjenim paketom in aluminijasta platišča 16". Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 0 ISTRABENZ razred Praznujemo in nizamo uspehe... Letos, ko Istrabenz praznuje 60-letnico, nizamo vrsto uspehov, ki so plod dolgoletnega dela, ambicioznosti in srčnosti posameznikov ter ekipe. Naši olimpijci so dosegli zavidljive rezultate, naši štipendisti uspešno prenašajo teorijo v prakso, skupaj z zaposlenimi dosegamo zastavljene poslovne cilje. Tudi v prihodnje ostajamo zavezani vlaganju v ljudi in tako bomo letos izbrali Istrabenzov razred. 30 nadarjenih devetošolcev iz obalnih občin, ki bi si želeno šolanje težje privoščili, zato jih bomo podprli in jim tako pomagali pri uresničevanju izbrane izobraževalne poti. Vsem želimo obilico smelosti pri zastavljanju novih ciljev, šolarjem pa uspešno šolsko leto! Moč sodelovanja lQ) ISTRABENZ 6o www.istrabenz.si I w primorski u¥p Obalni župani ne kandidirajo Ko smo gledali velike plakate SJN smo bili prejpričani, da bo na državnozborskih volitvah kandidiral vsaj Boris Popovič (SJN), če že ne tudi dr. Tomislav Klokočovnik (IJN) ali Tomaž Gantar (PJN), ki izhajajo tako rekoč še vedno iz sorodne, isto zasnovane stranke, ki se namerava razširiti po vsej Sloveniji. Morda res niso več na isti liniji tudi če niso na glas skregani. Stranke Slovenija je naša ne zasledimo niti v anketah, čeprav bi, pošteno povedano, vsaj v Kopru dosegla visok volilni uspeh. Če smo že pri obalnih županih naj povemo, da bosta voljo ljudstva 21. septembra preizkušala nekdanja županja Izole (zdajšnja poslanka) Breda Pečan (SD) in nekdanji župan Pirana Franko Fičur (LDS). Oba imata kar zanimive in konkretne programe tudi za razvoj Izole oziroma Pirana. Toda zna se celo zgoditi, da si bodo kandidati iz iste stranke med seboj konkurirali. Tako ni rečeno, da ne bo Breda Pečan premagala svojega močnega strankarskega kolega dr. Patricka Vlačiča iz piranskega volilnega okraja. Veliko možnosti za izvolitev v Piranu ima tudi kandidatka Desusa, Nives Vogrič. Srečo na volitvah v Piranu, sedaj pri stranki Lipa, poskuša tudi Ivan Dekleva. Ne glede na vse pa seje med prvimi na plakatih postavil na ogled kandidat SD Piran dr. Patrick Vlačič. Kdor prvi seje, lahko tudi prvi melje. Kandidirajo vse parlamentarne stranke Kot je znano je 15 političnih strank vložilo kandidature v vseh osmih volilnih enotah (88 volilnih okrajev), med njimi vse parlamentarne stranke: SDS, SD, LDS, NSi, Zares - Nova politika, DeSUS, SNS, SLS (skupaj s SMS) ter KDS. Status slednje, če je res parlamentarna stranka, 27. avgusta še ni bil jasen. Na volitvah bo nastopilo tudi osem zunajparlamentarnih strank oziroma list. so že veliko prej napovedale zmago na volitvah, sedaj pa, soočene s konkurenco, nekako ne dajejo trdnega vtisa. Prvak SD se zdi na trenutke premalo odločen. Nekaterim liderjem je zato na soočenjih še posebej vroče, kot kaže pa jim primanjkuje tudi znanja. Televizijska soočenja prvakov parlamentarnih strank in soočenja kandidatov na lokalnih ravneh so zanimiva, preprostim volivkam in volivcem pa že tudi dajejo znake kdo izmed njih v resnici pozna dejansko stanje slovenskega gospodarstva, temelje gospodarske rasti, prave vzroke spremljajoče inflacije, socialnega razslojevanja, da ne omenjamo malce širše evropske problematike in kdo le nekaj sebi všečno naklada. s tistimi, ki so si v času tranzicije nakopičili družbeno bogastvo, kdo bo odgovoren za strahotno visok zunanji bruto dolg Slovenije, kako zagotoviti več zaposlitev za mlade za nedoločen čas, kako zaščititi rast pokojnin z rastjo neto plač in ne nazadnje koliko nas bo veljalo članstvo v EU? V EU varčujejo Veliko razlogov govori v prid temu, da bi lahko Slovenija morda že naslednje leto postala neto plačnica v bruseljsko blagajno. S tem vprašanjem se bo zagotovo ukvarjala nova vlada. Konkurenca tudi v italijanski in madžarski skupnosti Tokrat se je prvič zgodilo, da se za izvolitev poslanca italijanske narodne skupnosti (eno rezervirano kandidiralo pet: zdajšnji poslanec Roberto Battelli ter protikandidati Aurelio Juri, Vladimir Dellore, dr. Luciano Monica in Sebastjan Pelan, ki pa sprva ni bil potrjen. Tudi za rezervirano eno poslansko mesto v DZ madžarske narodne skupnosti se poteguje pet kandidatov: zdajšnja poslanka Maria Pozsonec in njeni protikandidati Laszlo Goencz, Albart Halasz, Janez Somi in Olga Požgai Horvat. Dovolj tem za vroče razprave Politični prostor Slovenije je že zelo razgret, saj pred volitvami drugače tudi ne more biti. Ne bi mogli trditi, da gre v volilni kampanji za pritlehno blatenje nasprotnikov, morda bo prej obveljala trditev, da so najbolj nervozni v strankah, ki potegujejo iv jih je poslansko mesto) lahko štirje kandidati, čep Taj kuni kot politična poslastica Polemike, ki se že nekaj časa vrstijo o tajkunih, bolje rečeno nekdanjih socialističnih direktorjih, ki so se najbolj znašli, izkoristili ohlapno zakonodajo in tako nekaznovano relativno hitro prišli do bajnega bogastva, ki so ga ustvarili delavci, morda že sedaj revni upokojenci. Polemika je tudi o socialnih razlikah in revščini, skoraj nič pa o drugih pomembnih stvareh; o nedorečeni meji s Hrvaško, prodaji državnih podjetij, drugi stopnji lokalne samouprave in tako naprej. Malo konkretnih programov V strankarskih programih, razen splošnih opredelitev in naštevaj, ni opaziti konkretnih rešitev ali vsaj nakazil kako bi na primer kaznovali tajkune ali jim vsaj javno poskušali dokazati kako so prišli do ogromnega premoženja. Nakazati bi bilo treba kako pravično prerazdeliti presežno vrednost, kako bi zakonsko onemogočili v zadnjem času veliko koncentracijo kapitala, kaj Prav pri slednjem vprašanju bi pričakovali bolj čiste številke. Slovenija lahko v tekoči finančni perspektivi EU 2007-2013 pričakuje iz bruseljske blagajne kar 4,2 milijarde evrov in če k temu prištejemo obvezne domače deleže oziroma sredstva (v povprečju 21 %), bo sredstev za razne programe na voljo nekaj več kot 5 milijard evrov. Sliši se fantastično, a je pri tem treba biti previden, saj nekakovostni ali slabo pripravljeni programi nimajo veliko možnosti za uresničitev. Dejstvo je, da je bila Slovenija v prvi finančni perspektivi 2004-2006, ki smo jo še ujeli z vstopom v EU leta 2004, neto prejemnica oziroma uporabnica evropskih sredstev, zatika pa se v letu 2008. Analiza finančnih tokov med proračunoma Slovenije in EU kaže, da smo v prvih šestih mesecih 2008 zabeležili 62 milijonov evrov minusa. Res pa je, da gre tudi za določene zamike med vplačili v bruseljsko blagajno in izplačili iz evropskih skladov za izvršene programe. Čista slika v zvezi z vprašanjem, ali bo Slovenija res postala neto plačnica v bruseljsko blagajno bo znana leta 2009. Predsednik vlade Janez Janša pravi, da nam še nikoli ni šlo tako dobro, velika obveznost pa čaka tudi morebitnega mandatarja Boruta Pahorja, ki pravi da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Če misli nase, na SD, potem bi mu že sedaj priporočili dobrega finančnega ministra! Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski 11% Ustanovitelj in izdajatelj: Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. IZOLA BOAT SHOW 2008 Letos bogata ponudba okoli 150 plovil. Na sedmem razstavno-prodajnem salonu plovil v izolski Marini od 16. do 21. septembra 2008, ki sta ga v gostišču AS v Ljubljani predtavila Sandi Fon, direktor Exponautic d.o.o. in France Matjaž, direktor Marine Izola, pričakujejo okoli 150 plovil (tudi velika) in morda celo do 25.000 obiskovalcev (vstopnina). Na sejmu bodo predstavili tudi nekaj novosti, premierno tudi hrvaško jadrnico Aljaska 52. Sejem, če ga lahko tako imenujemo, pridobiva na veljavi. Povedali so, da ni konkurenca Intemautici, pač pa dopolnitev. V Portorožu namreč prodajo tudi veliko razne opreme. VRSTNI RED IN IMENA LIST NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR 21. SEPTEMBRA 2008 1. 3EI SOCIALNI DEMOKRATI 2. SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3. N.Si Nova Slovenila NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 4. Ze/e#šw ZELENI SLOVENIJE 5. SLS sAfs SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 6. AKACIJE 7. ir LDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 8. KDS KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA 9. ŠIP' LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 10. m SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 11. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 12. ZARES - NOVA POLITIKA 13. LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 14. !1SSN STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) 15. LIPA 16. ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES Glasovanje se opravi po okrajih. Glasuje se samo za enega/eno (1) kandidata/ kandidatko tako, da se obkroži zaporedna številka ob imenu liste, ki je pred imenom in priimkom kandidata/kandidatke. Volišča so odprta v nedeljo, 21. septembra 2008, med 7. in 19. uro. V Kopru so predstavili kandidate stranke Zares Predsednik stranke Zares - Nova politika Gregor Golobič je 1L septembra v Kopru predstavil strankine kandidate Barbaro Verdnik (kandidira v Kopru), Franca Jurija (Izola) in Boruta Antoniča, ki kandidira v volilnem okraju Piran. Vsi so dobri poznavalci tukajšnjih razmer. Barbara Verdnik: „Ni nam vseeno kakšno pot bo ubirala Mestna občina Koper pod sedanjim političnim vodstvom, ki nima posluha za politični dialog. Glas Kopra se mora slišati v Ljubljani". Franco Juri:“Sem proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu". Borut Antončič: Piran mora dobiti svojega poslanca v DZ, saj bo tako lažje reševal nakopičene težave". Orožarski posel stoletja Vrednost posla za nakup finskih osemkolesnikov znaša 278 milijonov evrov, posredniške provizije 21 milijonov evrov, znesek podkupnin neznan. Slovenija je, da bi kot članica zadostila zahtevi Nata o letni porabi dveh odstotkih BDP za oborožitev, opravila velik nakup osemkolesnikov Patria (vsak naj bi stal 2 izpopolnjen milijona evrov) za skupno vrednost skoraj 278 milijonov evrov in že takoj po podpisu pogodbe s finsko Patrio se pojavila ugibanja, ali morda pri tem ne gre tudi za podkupovanja. Mediji polni ugibanj Mediji so že nekaj časa polni ugibanj, pojavljajo se imena prejemnikov posredniške provizije (to ni nič narobe), sodu pa je izbilo dno poročanje finske nacionalne TV o domnevnem podkupovanju vplivnih posameznikov v zvezi s tem poslom češ, da naj bi bil med prejemniki podkupnine tudi človek z začetnico „J" in kaj hitro seje nekaterim izpisalo ime Janez Janša. LDS - Previdno o imenih O aferi Patria sta na novinarski konferenci v Izoli nekaj povedala tudi vodja poslanskega kluba LDS Jožef Skoljč in namestnik Aleš Gulič, ko sta predstavila delo poslanskega kluba v preteklem mandatu. Jožef Školjč je s svojim znanim umirjenim glasom povedal, da seje vse skozi poskušalo preprečiti diskusijo in razpravo o tem vprašanju. I w primorski uVp Učiteljice v OŠ Lucija. Prvošolčke v OŠ Lucija je zabavala Pika Nogavička Štiriinpetdeset otrok, ki so v spremstvu staršev, dedkov in babic 1. septembra popoldne prvič prestopili šolski prag v OŠ Lucija (v KS Lucija živi 7300 prebivalcev), je najprej pozdravila ravnateljica OŠ Jelka Pečar in jim zaželela veliko lepih in uspešnih dni v šoli, za vesele minute pa je poskrbela Pika Nogavička, ki pa hodi v šolo le, ko so počitnice. Po sprejemu v šolski menzi, kjer je otroke čakala tudi malica s sokovi, so prvošolčki tudi prvič vstopili v razrede in spoznali svoje učiteljice. V Sloveniji je 17.769 prvošolčkov. V OŠ na Slovenski obali 642. V Sloveniji je 1. septembra 2008 v prve razrede osnovnih šol vstopilo 17.769 otrok, od tega na Slovenski obali 642 ali 42 več kot v letu 2007. Več prvošolčkov v šolah je zabeležila le Mestna občina Koper, najslabši demografski rezultat, računajoč po vpisih v osnovne šole, je v občini Izola. Pri izračunavanju števila prvošolčkov lahko pride med šolskim letom tudi do manjših razlik, pač glede na to, če se kakšna družina priseli v nek kraj ali se iz njega odseli. V našo državo se letno priseli tudi do 4000 tujcev, kar nedvomno tudi vpliva na povečano število vpisa otrok v posamezne šole ali vrtce. Sedaj že krožijo tudi razne neugodne ocene glede bodočega demografskega razvoja. Zaradi manjše rodnosti naj bi nas Slovencev leta 2050 bilo 100 tisoč manj, torej namesto 2, le še okoli 1,9 milijona. Slovenska obala: Mestna občina Koper: lani 395 letos 425 (+ 30) Občina Izola: lani 96 letos 113 (- 17) Občina Piran:____lani 109 letos 104 (- 51 Slovenska obala: lani 600 letos 642 (+ 42) Ali Cerkev vpliva na politične usmeritve? Na poslanskem večeru Brede Pečan (SD) v Izoli so se spraševali, ali je mesto verujočemu v politiki določeno vnaprej in ali je cerkev že prestopila prag še sprejemljivega v odnosu do politike? Dva poglavitna nauka cerkve Moralni in družbeni nauk Dr. Pikalo je tudi odgovarjal na vprašanje, ali je vernikom dana vnaprej določena vloga? Ne, je dejal. „Želel bi si živeti v politični skupnosti, v kateri vera ne določa položaja in smeri politike. Poznamo najmanj dva nauka cerkve: Moralni nauk in družbeni nauk. „Ena od ključnih delitev slovenskega političnega prostora je - kakšno družbeno vlogo katoliške cerkve hočemo imeti. V tem se delita levica in desnica. Levi spekter politike zagovarja manjšo družbeno vlogo cerkve. Vera je stvar vsakega posameznika, katoliška cerkev, ki ima 2000 Deset božjih zapovedi bi moral poznati vsakdo, tudi če ni vernik. Ne bi pa mogli trditi, da cerkev s svojimi dogmami zapeljuje ljudstva preračunano na kakšne koristi. Cerkev opozarja, moli, prosi in se zahvaljuje. Župniki, mašniki, bratje minoriti živijo skromno življenje. Ustava zagotavlja ločitev cerkve od države. Pa je res vse tako? Nikakor ne, ko cerkev prestopi meje in se na različne pritajene in diplomatske načine vtika ali celo usmerja politiko. Se kaj takega že dogaja pred volitvami in ali cerkev tudi sama prek svojih verskih izdaj usmerja splošno mišljenje. Menda da, vsaj tako seje dalo razumeti na razpravi, na kateri sta s poslanko ®redo Pečan debatirala gosta Andrej Magajna, predsednik Krščanskih socialistov Slovenije (slednji so se v volilnem boju priključili k SD) in dr. Jernej Pikalo, docent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Cerkev po petdesetih letih pogumno izza posvečenih zidov Ostaja torej osnovno vprašanje, ali je cerkev v nekoliko drugačni politični klimi po petdesetih letih stopila izza posvečenih zidov m se vedno bolj aktivno vključuje v vsakodnevne gospodarske, 1 hi Cne’ *z°braževalno- šolske in splošne družbene razmere. To riko opravlja le takrat, ko ji država kaj takega omogoča država m nespametno bi bilo, če tega ne bi izkoristila. Cerkev ima svojo ategijo. Najprej ostri napadi na ravnanje države (spomnimo se na škofa, kije sedaj v Vatikanu) potem nekaj časa tišina, zahtevki polic^teV Premozenja’ verouk v šoli, verski kuratorji v vojski, Katolicizem ima dolge korenine in cerkev poskuša narediti n h 'k0 Za or°dje evangelizacije, skratka pridobiti množice p., sv°j ideološki aparat, je povedal Andrej Magajna. Dr. 0 seje vrnil nekaj stoletij nazaj. Brutalni prelom s cerkvijo se je zgodil času francoske revolucije, ko je žal pod giljotino ostalo tudi mnogo duhovnikov. V 20. stoletju je bilo zaslediti nekakšno razmejitev med cerkvijo in državno oblastjo, vendar je cerkev vedno in povsod želela vplivati na politike, pri tem pa je uporabljala različne metode, od križarskih vojn do razglasitev dogem. Vedno pritegne pod svoje okrilje množico vernikov in župniki so najbolj zadovoljni, če pridigajo v polni cerkvi. Jezus je bil prvi komunist Pravijo, da je bil Jezus prvi komunist (vsakemu po svojih potrebah) in da se socializem in krščanstvo lepo dopolnjujeta. Nikakor pa menda ne komunizem, ki je dal vedeti, daje vera opij za ljudstvo. Danes smo sredi predvolilnega obdobja in verjetno bo držala „tiha zapoved papeža", da se cerkev ne more in ne sme prevzemati funkcije države, a tudi ne more stati ob strani. Cerkev ima svoje glasilo, v Sloveniji verski časopis Družino, iz katerega se da tudi razbrati komu ali čemu je tam mesto, je povedal Magajna. Na primer kaj pove naslov v tem glasilu: Kulturna pravičnost in volitve? Ali stavek: „Sedanja oblast nam je dala dobre podlage in iztočnice za naprej". let prakse pa, ko se počuti močno, poskuša to svojo družbeno vlogo izkoristiti. Med vprašanjem, ki seje pojavilo, je tudi, ali so današnji verniki pod moralnim pritiskom in ali smo uspeli v svetu in pri nas doma opraviti s predsodki? Veliko vernih ljudi je bilo tudi v partizanih. Veliko komunistov je hodilo ali še hodi v cerkev. Vojni zločinci so naenkrat postali „svetniki“, ali je škof Rožman bil vojni zločinec ali ne, zakaj je Hitler hodil k maši, zakaj mlade ne zanima preteklost, iz katere bi se lahko veliko naučili. Ali je duhovnik lahko hkrati lahko tudi matičar, kdaj ga je država res dolžna plačati? Slovenski duhovniki živijo skromno Ob vsem cerkvenem bajnem bogastvu so tudi podatki, da naši duhovniki živijo preprosto in zelo skromno. Piranski župnik na primer prejema le skromnih 400 evrov plače, mlajši brat pri minoritih ne prejema nobenega plačila. Tam si kuhajo sami. Torej ne gre za neko pogoltnost in kraljevsko življenje cerkve. Resda je dobila nazaj v lastništvo na tisoče hektarov gozdov, številne objekte. Toda to ni gotovina. Poslanka SD Breda Pečan: „Poznam kar nekaj vernih ljudi. Politični strateg SD dr. Igor Lukšič je na primer vernik. Opozorila je na širitev neoliberalizma in neokonzervatizma tudi pri nas v Sloveniji. ■ Terjatve do UP strmo naraščajo Rektor dr. Bohinc predlagal rešitve. Zgodba o nedokončanem dolžniško-upniškem razmerju med Univerzo na Primorskem in glavnim izvajalcem gradbenih del Makro 5 naj bi se kmalu končala, saj je rektor UP dr. Rado Bohinc, ki je vse to podedoval ob prejšnje rektorice dr. Lucije Čok, predlagal rešitve, ki bi lahko zadovoljile tako ustanoviteljico univerze državo, upnika in dolžnika. Zaradi višjih stroškov gradnje in neplačanih gradbenih storitev je glavni izvajalec družba Makro 5 na sodišču izposloval sodno dražbo Armerije in Foresterije, ki je razpisana za 21. oktober. Če bi ostalo pri začetem, bi zadeva šla v negativno smer za mlado Univerzo na Primorskem. Terjatve z obrestmi vred znašajo že 3,6 milijona evrov Terjatve glavnega upnika Makro 5 do Univerze na Primorskem znašajo skupaj z obrestmi vred že 3,6 milijona evrov in so vsak dan večje za 1000 evrov! Rektor UP dr. Rado Bohinc je na novinarski konferenci, 11. septembra, v Armeriji, kjer je rektorat, predstavil predlog rešitev kako naj bi poplačali dolgove. Ker je predvidena sodna dražba za dva objekta (Armerijo in Foresterijo) in ker sodna začetna cenitev obeh objektov znaša 6 milijonov evrov, to je 2,4 milijona evrov več kot so terjatve, predlaga glavnemu upniku, da iz sodne izvršbe izvzame objekt Foresterio (kjer sta knjižnica in Fakulteta za humanistične študije) in da se poplača dolg le iz prodaje objekta Armeria, kjer je rektorat. Ta bi se lahko preselil na cenejšo lokacijo, ali pa bi UP novemu lastniku plačevala najemnino. Univerza na Primorskem ima po zakonu za investicije na UP na voljo za 5 milijonov evrov poroštvenega kredita, zato so poslali Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in na Ministrstvo za finance predlog, za poplačilo terjatev s tem kreditom. Predlagali so še nekaj inačic, ki bi lahko pripeljale do rešitve problema. Še najbolje pa bi bilo, da bi država kot ustanoviteljica UP in posredno tudi lastnica, vendarle zadevo vzela resno v roke in zagotovila sredstva univerzi, da bo poplačala te dolgove, saj že vse skupaj malce smrdi po političnem nagajanju. Rektor dr. Rado Bohinc zagotavlja, da nobena od predlaganih in sprejetih inačic ne bo ovirala študijskega procesa. Zavržena kazenska ovadba zoper dr. Lucijo Čok Ni podanega nobenega dokazila o tem, daje ovadena nekdanja rektorica UP dr. Lucija Čok, pri siceršnjih zapletih z naložbo v prenovo Armerije in Foresterije za potrebe Univerze na Primorskem, zlorabila položaj ali pravice po 244. členu KZ. Iz podatkov, ki sta jih na novinarski konferenci (20. avgusta 2008) v prostorih ZRS v Kopru predstavila dr. Lucija Čok in predsednik UO UP mag. Marjan Tkalčič je razvidno, da je ovadba ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana zoper nekdanjo rektorico (vložena s strani MVZT 16. maja 2007) doživela svoj epilog s sklepom okrožnega državnega tožilca 12. avgusta 2008 -bila je zavržena. Možna je pritožba. Nekdanja rektorica, ki je postavila na noge Univerzo na Primorskem, je povedala, da je bila leta 2005 prekinjena komunikacija med ministrstvom in UP. K investicijskem zapletu je botrovalo veliko stvari. Investicijo z delovnim naslovom Armerija Foresterija je začelo v letu 2003 tedanje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MŠZŠ), ki je pripravilo Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) v izmeri 2.853 m2 in v vrednosti 1.140.792.000,00 takratnih tolarjev. Poročilo o revizijskem pregledu je ugotovilo napako pri izračunu vrednosti naložbe, ki naj bi v resnici znašala 1.222.778.277,00 tolarjev. Izdelan je bil investicijski načrt v novih okvirih, ki je bil obravnavan na več sejah UO UP, vendar ni bil nikoli dokončno potrjen. Zanimivo, da so v UO sedeli kar trije predstavniki vlade. Zato menda tudi ugibanja, ali res pri vseh siceršnjih zapletih ni šlo tudi za politično nagajanje tedanji rektorici Čokovi, ki izhaja iz opcije LDS? Nova vrednost investicije je tako znašala 1.875.093.480.00 tolarjev, zaključna vrednost objekta z zemljišči pa 2.287.128.346.00 slovenskih tolarjev. Ugotovili so tudi, da so postopki v zvezi z javnimi naročili potekali kot jih je predvideval zakon o javnih naročilih. Po dogovoru med ministrom in rektorico je bila imenovana komisija za ugotavljanje višine investicije. UO UP je nato sklenil, da se za manjkajoča sredstva za kritje razlike v investiciji pridobi z najemom kredita po Zakonu o poroštvu RS za obveznosti UP, ki ga je aprila 2006 sprejel DZ RS. To se ni zgodilo, UP je ostala brez investicijskih sredstev za plačilo storitev. Gradnja Armerije in Foresterije ter stavbe Fakultete za humanistične študije je bila zaključena novembra 2006, uporabno dovoljenje pa je bilo izdano decembra 2006. 16. 12. 2006 (z veljavnostjo od 1.1. 2007) je minister spremenil Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov (2004-2008), kar je v bistvu pomenilo izključitev UP iz sistema tovrstnega financiranja, poleg tega pa je bilo predpisano, da daje le sam minister soglasje k večletnemu programu investicij. Tega soglasja pa UP ni imela! Univerza na Primorskem po vseh poskusih še doslej torej ni pridobila Dr. Lucija Čok in predsednik UO UP mag. Marjan; Tkalčič na novinarski konferenci v Kopru. manjkajočih sredstev okoli 2,9 milijona evrov + obresti, ne iz proračuna, ne po zakonu za najem kredita s poroštvom države. Zakonu o poroštvu države preneha veljavnost 31. 12. 2008 in malo je možnosti, da bi se v tej smeri lahko zgodilo kaj presenetljivega, dr. Čokova. Morda bo vlada (v odhajanju?) sprevidela, da si sramote v zvezi s tretjo slovensko univerzo v Kopru res ni dobro privoščiti in bo zagotovila manjkajoča sredstva? Franc Krajnc O izolskem proračunu 29. septembra Izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik je za 1. izredno sejo Občinskega sveta 29. septembra ob 16. uri predložil predlog proračuna občine za leto 2008. Proračunski prihodki v bilanci A znašajo 19.580.063,00 evrov, kar je skoraj enkrat manj od prvotno zastavljenega pred nekaj meseci, ko je o njem na dolgo in široko razpravljal pozneje razpadli občinski svet. 60 let mesta Nova Gorica Mesto se danes lahko pohvali z urejeno okolico, razvitim igralništvom in turizmom, Regijskim razvojnim centrom, prvo zasebno univerzo, kmalu pa bo tam zrasel 62 metrov visok poslovni objekt 21. stoletja - Eda center. Potem, ko je leta 1947 že bilo jasno, da Gorica ne bo pripadala Jugoslaviji, je takratna še zelo mlada slovenske vlada, ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini, sprejela pomembno odločitev, da bomo le nekaj sto metrov proč od, kot danes rečemo stare Gorice, zgradili novo Gorico. In tako je tudi bilo. Arhitekti so zarisali kje bodo stale stavbe in več kot 5 tisoč mladih brigadirk in brigadirjev, organiziranih v 25 mladinskih delovnih brigadah, je prijelo za lopate in krampe. Navdušeni in polni delovnega elana so čistili teren, kopali in odvažali odvečno zemljo, blato in kamenje, takrat še z lesenimi samokolnicami. O modemih strojih ni bilo govora. Najprej je zrasla mogočna občinska palača, nato šest stanovanjskih blokov. Takrat, leta 1947, je z mestom zrasel tudi časopis z istim imenom Nova Gorica, katerega naloga je bila spodbujati delovni narod za še večje dosežke in socialistične vrednote. Naslednik časopisa Nova Gorica so leta 1953 postale Primorske novice. Meja ni bila prijazna do ljudi, ki so na Zahodu videli razkošje, bogastvo, polne trgovine, pri nas doma pa je bila takrat še revščina. Težko je bilo, se spominjajo starejši. Danes je drugače. Mesto Nova Gorica je središče Severne Primorske. Nekateri raje slišijo Goriške, kar nas je tudi precej razdvojilo ob pripravi pokrajinske zakonodaje, ker si mnogi želijo enotno Primorsko. Nova Gorica je lepo in prijazno mesto. Ima zasebno univerzo, mogočno igralnico, razvit turizem. 60 let mesta je tudi velik praznik za Novogoričane. Mestna občina Nova gorica praznuje 9. septembra, morda simbolično prav na dan, ko je v Italiji leta 1943 kapituliral fašizem. Dan Nove Gorice so proslavili v soboto, 6. septembra in zaslužnim podelili priznanja. Odkrili so spomenik graditeljem mesta. Raiffeisen Banka V Kopru so odprli prenovljeno poslovalnico Na Cesti Zore Perello Godina 2 v Kopru so 26. avgusta 2008 odprli prenovljeno poslovalnico, Raiffeisen banke, v kateri ni več klasičnih bančnih okenc. Nadomestile so jih mize za pogovor in svetovanje v ločenih pisarnah, vse z namenom nuditi komitentom več zasebnosti pri opravljanju svojih bančnih poslov. Za rutinske in hitre bančne opravke, praviloma brez čakanja, je predvideno posebno bančno okence, je dejala Ida Vrčkovnik, vodja poslovalnice v Kopru. Raiffeisen banka ima v Sloveniji že 13 poslovalnic. Sedež bančne družbe za Slovenijo je v Mariboru, Slovenska saj znaša bilančna vsota bančne skupine desetkrat več potencialnih sredstev za posojanje denarja pravnim osebam in zasebnikom. Otvoritve prenovljene poslovalnice so se udeležili predvsem njihovi vodje poslovalnic in delavci Raiffeisen banke ter povabljeni gosti. Ob tej priložnosti so finančno podprli 14. mednarodno likovno kolonijo Umetniki za Karitas, posvečeno mladim brezdomcem. Škofijska Karitas Koper je druženje umetnikov združila s prodajo del, katerih izkupiček bo namenjen programu v Domu Karitas v Bertokih. S tem se je tudi ta banka v Kopru vključila v humanitarne akcije. Jožica ulica 17, sedež banke matere pa je v Avstriji. Predsednik uprave Klemens Nowotny je povedal, da znaša bilančna vsota banke v Sloveniji 1,2 milijarde evrov, večja posojila gospodarstvu pa sploh niso problem, Ličenje predsedniku banke v zahvalo za pomoč izročila umetniško sliko. Za prijetne minute na otvoritvi sta poskrbeli mladi glasbenici Ženja in Anja. FOTO: FK-Primorski utrip. Poskusna avtobusna proga med Sežano in Trstom Prizadevanja podžupana Občine Sežana Boža Marinca so obrodila sadove. Med Sežano in Trstom so v začetku septembra 2008 uvedli avtobusno povezavo s šestimi postanki in če se bo vse skupaj izkazalo za rentabilno bo ta proga tudi vzdržala. Avtobus bo mesti povezoval šestkrat na dan in sicer dopoldan iz Sežane 3 vožnje (ob 8.00, 9.30 in 11.00 uri) ter popoldne (16.30, 18.00 in 19.30 uri). Iz Trsta se bo vračal 45 minut po odhodu iz Sežane. Za avtobusno karto je treba odšteti le 1 evro, s tem pa zagotovo ne bodo kriti stroški prevoza, ki naj bi po kalkulacijah znašali okoli 250 evrov ■ na dan. Razliko (vsaka pol) naj bi pokrivali Občina Sežana in provinca Trst, iščejo pa tudi sponzorje. Podobna avtobusna povezava že poteka med Gorico in Novo Gorico. Srečanje članov Društva istrskega prijateljstva Kulturno in družabno srečanje prijateljev Istre, ki sta se ga udeležila tudi podžupan Občine Piran Denis Fakin in kandidat za poslanca SD in ministra za promet v novi vladi dr. Patrick Vlačil, je bilo v soboto, 6. septembra popoldne pred Gasilskim domom v Sečovljah. Udeležence je najprej pozdravil predsednik društva Sergio Krbavčič, prireditev pa sta povezovala Dragica Mekiš in Kocjančičev nagrajenec Emil Zonta. V kulturnem programu so nastopili folklorna skupina Svitek iz Nove vasi, glasbena skupina „Pod orehom" iz Kopra, folklorna skupina - Grappo folcloristico - S. Lorenzo iz Babičev, Umag, harmonikarji društva Istrski prijatelji in etnomuzikolog Emil Zonta s svojimi znanimi instrumenti. Z glasbo je kakih 40 udeležencev srečanja vse do poznega večera razveseljeval njihov dobri znanec Giulio Kodilja. Na fotografijah Primorskega utripa: Srečanje članov Društva istrskega prijateljstva v Sečovljah, nastop glasbenikov in pevcev. Volitve v državni zbor 2008 - nedelja, 21. september 2008 Se nepovezana levica čaka na volilne rezultate Socialni demokrati, Zares in LDS, ki bi lahko jiredsta vij ali vodilno politično opcijo, nepovezano čakajo na volilne rezultate, kar ne more biti trden temelj za politični preobrat v Sloveniji. Ce želi biti Borut Pahor mandatar, potrebuje predvsem dobrega finančnega ministra. V programih večine političnih strank so le splošne opredelitve kako zagotoviti boljše življenje Slovencem. Medtem ko se aktualna vodilna politična opcija hvali z visoko gospodarsko rastjo, opozicija nekako okleva in ne zna argumentirano dokazovati, da naj bi ta »slovenski fenomen", ki ga spremlja najvišja stopnja inflacije v evrskem območju, temeljil v veliki meri na tujih posojilih in kako bomo ta posojila lahko vračali, ne da bi ogrozili gospodarsko rast in življenjsko raven ljudi. 17 kandidatnih list in kar 1181 kandidatov! Po podatkih Republiške volilne komisije je bilo do roka, 27. avgusta do polnoči, vloženih 17 kandidatnih list (od tega 2 koalicijski), iz česar sledi, da želi priti v parlament 19 političnih strank, ki na svojih volilnih listah za 90 poslanskih mest ponujajo skupaj kar 1181 kandidatov. Zanimivo, da tokrat ni neodvisnih kandidatov, je pa presežen zakonsko zahtevani 25-odstotni delež žensk! Glede na to, da bo na letošnjih državnozborskih volitvah med 1181 kandidati kar 416 žensk, lahko pričakujemo veliko novih nežnih obrazov. Število članov v posameznih političnih strankah (Ocena stanja avgust 2008) SDS............. 27.011 SD.............. 24.042 DeSUS........... 14.210 SLS.............13.515 NSi............. 10.085 SNS............. 8.100 LDS............. 5.021 Zares...........4.325 Lipa........... 1.692 Število parlamentarnih strank: 9 (SDS, SD, LDS, NSi, SLS, DeSUS, NSi, Zares, Lipa). V tekmi za DZ (88 mest): 16 strank. Dovoljena poraba sredstev za predvolilno kampanjo: Do 0,40 evra na volivca (največ 680.000 evrov). Povrnjeno od države: Uspešnim po 0,33 evra za vsak glas. Sprememba političnih blokov? Janez Janša ali Borut Pahor? Teden dni pred volitvami še niso bile znane predkoalicijske strankarske povezave. Prvi, kije potrdil, da se LDS, SD in Zares Nova politka dogovarjajo o tesnem programsklem sodelovanju po volitvah, je bil Gregor Golobič na predstavitvi treh kandidatov za DZ, 11. septembra v Kopru. E-volitve že leta 2010? Na novinarski konferenci v Kopru je kandidat za poslanca SD v DZ Luka Juri predstavil predlog za uveljavitev e-volitev v Sloveniji, ki bi jih bilo mogoče izpeljati že na lokalnih volitvah 2010. Temu primerno bo verjetno treba predlagati spremembo in dopolnitev volilne zakonodaje. !t LDS Ljudje delamo Slovenijo Sono le persone che costruiscono la Slovenja www.lds.si Franko FIGUR NIVES VOGRIČ 11 Univ. dipl. socialna pedagoginja Kandidatka DeSUS za poslanko v DZ t ZA ZAGOTAVLJANJE DOSTOJNIH POKOJNIN Cenjene volivke in volivci! V nedeljo, 21. septembra boste odločali o tem, kdo si zasluži mesto poslanke oziroma poslanca v slovenskem parlamentu. Na pobudo Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki pridobiva na ugledu in ščiti interese starejših in mladine, bolnih in revnih, sem se tudi jaz odločila za vstop v politiko, saj se zavedam, da lahko nekatere stvari spreminjamo le na najvišjih forumih naše demokracije ■ v parlamentu. Tudi, ko gre za razvoj naše občine Piran, še zlasti mesta Piran. V programu, ki ste ga te dni morda že prejeli na dom, sem zapisala temeljne povzetke usmeritev naše stranke DeSUS. Kot dolgoletna direktorica Centra za socialno delo Piran, sedaj že med upokojenci, sem si nabrala veliko izkušenj pri delu z vsemi generacijami in dobro vem kaj pogrešajo naši ljudje. * Zavzemala se bom za povečevanje gospodarske rasti, kar bo temelj za zagotavljanje sredstev za pokojnine, invalidnine, socialne transferje in socialne programe za starejše; * Zavzemala se bom za zagotavljanje dostojnih pokojnin, saj je sramotno imeti pokojnino, nižjo od 500 evrov, ki jo žal danes prejema kar okoli 250.000 upokojencev; * Pridružujem se splošnemu mnenju, da je treba obvarovati javno zdravstvo,čisto košarico osnovnega obveznega zavarovanja, ne bomo pa proti zasebnemu, če je to res nujno potrebno; * Zavzemala se bom za to, da bi upokojencem pod posebnimi pogoji * omogočili občasno delo na sektorjih, 5. kjer primanjkuje delovne sile. f, * Zavzemala se bom za pospešeno gradnjo 3 neprofitnih stanovanj za mlade družine, 5 gradnjo domov za starejše občane, | subvencioniranje prvih zaposlitev in za J več socialnega varstva. * * Preučila bom možnosti pridobitve 3 evropskih razvojnih sredstev za “ revitalizacijo mesta Piran in predlagala | ustrezno zakonodajo. J v-;..--—. Predsednik DeSUS s piransko kandidatko Nives Vogrič in predsednico OO DeSUS Piran Stanislavo Premrl Lovšin FOTO: FK -Primorski utrip. Lucija Predsednik DeSUS Karl Erjavec v Luciji Pogoj za vstop v novo vlado je uskladitev pokojnin z neto plačami. DeSUS ne more v vlado, ki bi teptala vrednote NOB. Nives Vogrič je dobra kandidatka! Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec seje 22. avgusta 2008 v veliki dvorani KS Lucija udeležil predstavitve programa piranske kandidatke za državni zbor Nives Vogrič. „Lahko ugotovimo, da naši stranki v zadnjem času zelo raste podpora in prepričan sem, da po volitvah 21. septembra 2008 DeSUS ne bo več najmanjša parlamentarna stranka'1, je med drugim dejal predsednik stranke Karl Erjavec. „To pa zato, ker smo stranka, ki zelo jasno pove kaj hočemo. Naš cilj je usklajevanje pokojnin z neto plačami, to pa je tudi pogoj za vstop v novo vlado. Nekateri pravijo, da v tem mandatu nismo mnogo naredili. Skušali smo ohranjati realno vrednost pokojnin, žal pa nam je nekaj pojedla tudi inflacije. Živimo v pogojih, ko 500 evrov mesečne pokojnine ne zagotavlja več človeka dostojno življenje. Pokojnine, ki jih prejemate upokojenci, so tudi rezultat vašega minulega dela. Upokojenci, ki so delali 30,40 ali celo 45 let, naj delijo uspehe, ki so bili temelj za uspehe našega gospodarstva". Erjavec je omenil problem nepravične razporeditve presežne vrednosti. Menedžerji si na kocu leta delijo nagrade in visoke odpravnine. Govori se o 100 tisočih evrih, ki jih prejme posameznik, zakaj potem njegovi delavci ne bi mogli dobiti vsaj 100 evrov dodatka k plači kot nagrado za uspeh podjetja, je bil jasen predsednik stranke, ki se boji da bodo tisti, ki imajo danes nizke plače, imeli tudi nizke pokojnine. „Zanima me kako bo čez 10-15 let, kakšne pokojnine bomo imeli in ali bo naša pokojninska blagajna zmogla dovolj sredstev? Slovenija ima namreč majhno gospodarstvo, ki je precej tudi odvisno od zunanjega in dejstvo je, da bi svetovna recesija udarila tudi po našem gospodarstvo in tudi to je lahko vzrok ali posledica za sušo v pokojninski blagajni". Proti prodaji uspešnih državnih podjetij Karl Erjavec se je v Luciji dotaknil tudi vprašanja ali mora država res Veliki predvolilni shod SD v Kopru „Socialni demokrati želimo v dneh pred volitvami preusmeriti pozornost državljank in državljanov na probleme, ki jih imata naša Slovenija in naši ljudje, je na predvolilnem srečanju Socialnih demokratov na terasi pred Hotelom Koper med drugim dejal predsednik stranke Borut Pahor, ki je tako kot mnogi drugi prepričan, da mu bo po volilni zmagi 21. septembra 2008 predsednik republike podelil mandat za sestavo vlade, ki so jo Socialni demokrati že predstavili. Prometni minister bo, če bo izvoljen in če bodo Socialni demokrati dobili mandat, Pirančan dr. Patrick Vlačič. Predsednik Pahor, ki bo kandidiral v Novi Gorici, je opozoril, da nas v novem obdobju čakajo manj prijazni gospodarski časi in s tem tudi nekoliko težje okoliščine za vladno skupino, ki bo prevzela naloge. Socialni demokrati so dali jasno vedeti, tudi v svojem volilnem sloganu, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za spremembe in daje mogoče Slovenijo voditi bolje. Za dobro voljo in veliko smeha na srečanju članov in članic SD v Kopru sta poskrbeli Marjan Šarec in Sašo Hribar. Nastopila je tudi glasbena skupina Kingston. Socialne demokrate je pozdravil tudi pekinški nagrajenec s srebrno prodati vsa podjetja v njeni lasti. „Bil sem proti prodaji Zavarovalnice Triglav in drugih kapitalsko močnih državnih strateških podjetij kot je na primer Luka Koper. Lep primer imamo v Veliki Britaniji, ko je država prodala železnice. Tam so sedaj težave, ker zasebniki niso dovolj vlagali v tehnološki razvoj. Nisem pa proti iskanju strateških partnerjev in oblikam javno-zasebnega partnerstva, ne smemo pa si dovoliti popolne odvisnosti od tujcev. Država je tista, ki mora torej dobro preračunati katera strateška in donosna podjetja bo obdržala v svojih rokah!" Erjavec se zavzema za to, da Kapitalska družba spet postane zavod. Tam je 3 milijarde evrov kapitala in kupnine od prodaje naj bi se stekale v pokojninsko blagajno. „Ne nazadnje smo to premoženje , ki je bilo nekoč družbena lastnina, ustvarili mi vsi skupaj. Menim, da bi bila to poštena in pravična rešitev". DeSUS podpira javno zdravstvo. Ne želi v vlado, ki bi teptala vrednote NOB. Računajo na 8 - 10 poslanskih mest. Karl Erjavec tudi meni, da imamo v Piranu dobro kandidatko. Ob naštevanji točk iz obsežnega progama stranke, je predsednik Karl Erjavec poudaril, da DeSUS podpira javno zdravstvo, niso pa proti zasebnemu, kjer je to potrebno. „Bolnišnice smo gradili s samoprispevki in ni prav, da bi prišle v zasebne roke. Določiti bo treba javno zdravstveno mrežo, zasebno zdravstvo pa naj deluje za področja, na primer lepotnih operacij. Obvezno je treba sestaviti tudi košarico zdravstvenih storitev, s katero bodo potencialni pacienti že vnaprej seznanjeni. Danes, ko greš k zdravniku nikoli ne veš koliko boš moral plačati". Po vsem tem kaže, da na področju zdravstva v Sloveniji še vedno nismo vseh pojmov. DeSUS ne more v vlado, ki bi teptala vrednote NOB in v tej vladi je glede tega bilo nekaj težav, je poudaril Erjavec. Program stranke DeSUS je življenjski, zato računajo na 8 do 10 poslanskih mest, kar bi glede na to, da imajo v sedanji vladi 4 poslance, bil velik uspeh. „V Občini Piran imamo dobro kandidatko Nives Vogrič in prepričan sem.dabovDZzastopalavsevrednote in cilje, za katere se zavzema stranka. Občine, ki imajo svoje poslance, dosegajo boljše rezultate na področju razvoja, je na koncu menil predsednik stranke Karl Erjavec. LDS na višjo stopničko Nekdanjavodilnapolitičnainvseskozitudiparlamentarna stranka z novo živahno predsednico Katarino Kresal opozarja na svoj ponovni vzpon. Poudarjajo graditev sodobne družbe, človeške vrednote, delo in svobodo. Javnomnenjske raziskave potiskajo LDS k samem vrhu lestvice uspešnih političnih strank in prav zanimivo bo, če bo na volitvah 21. septembra dosegla vsaj tretje mesto in dobila 10 do 11 poslancev. Predsednica LDS Katarina Kresal je v 25. avgusta2008 v Restavracij i Skipper v Kopru predstavila kandidatke in kandidate LDS iz tukajšnjih volilnih okrajev II. volilne enote. Poudarila je tri temelje iz programa LDS - pravna in vama država, spodbujanje sodobnih podjetniških idej, hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj. Vse govorjenje ne bo nič pomagalo, če ne bo novih delovnih mest, večje gospodarske rasti, nižje inflacije, več stanovanj za mlade družine, več skrbi za starejše občanke in občane. Kresalova je prepričana, da je LDS že prebolela notranjo krizo, ko je pristala v opoziciji. Stranki je treba povrniti staro slavo, je poudarila na srečanju. Z močnimi kandidatkami in kandidati, med katerimi so tudi prof. dr. Jože Pirjevec, dr. Lucija Čok, Dorijan Maršič, Uroš Petohleb, Breda Krašna in nekdanji piranski župan Franko Fičur, bodo to verjetno tudi dosegli in znali odgovoriti na ključna razvojna vprašanja Slovenije. Izolska SDS je predstavila kandidatko Nives Rener Volilna prireditev Slovenske demokratske stranke oziroma njenega Občinskega odbora v Izoli je bila 5. septembra popoldne v parku Pietro Coppo, kjer so predstavili kandidatko za poslanko v DZ Nives Rener, ki opravlja naloge poslovne direktorice Splošne bolnišnice Izola. Osrednja gosta na prireditvi, ki jo je povezovala Zora Mužinič iz Pirana, sta bila Robert Časar, predsednik uprave Luke Koper, ki kandidira v Kopru in podjetnik Peter Mahnič, ki je dejal: „Prepričan sem, da bo Nives Rener največ naredila za Izolo in da bo znala pravilno voditi seje DZ". Iz govora seje dalo razumeti, da jo Mahnič že vidi v funkciji predsednice Državnega zbora, ali pa seje le nerodno izrazil, saj mora biti kandidatka najprej izvoljena, SDS pa mora ponovno dobiti večino v parlamentu. Robert Časar: „Nives bo odlična poslanka. Zadovoljen sem, da bova skupaj v parlamentu. Izola sedaj nekoliko stoji - ne stagnira - je pa vznemirjena od prejšnjih volitev. Prav je, da pride nov veter v DZ. Čas je za spremembe. Kandidatka Nives Rener seje spopadla z največjim gospodarskim objektom na Obali - finančnimi težavami v izolski bolnišnici, ki jih ni mogoče sanirati v enem ali dveh letih". DeSUS „ Stranka DeSUS politična ni, v njej so sami delavni in pošteni ljudi, zato očejo svojo pravico imet. Po tolikem trudu, ki so ga vložili, nočejo od karitasa ali rdečega križa, da bi jim kaj podarili. Ma zahtevajo od oblasti, da jim dajo, kar jim po zakonu pravica dodeli. Nočejo, da penzije so samo za vodo in luč, za upokojence ni oben kluč. Nočemo živeti, ko da smo šle u raj, ma niti iti stu let nazaj. Iz mladino naj se ne igrajo, naj poskrbijo za delo in poštene plače, in u starih letih, naj poštene pokojnine dajo “. Rihard Knez Strunjan 2008 Borut Pahor govori množicam. FOTO: FK-Primorski utrip medaljo Vasilij Žbogar. Srečanje je povezovala Anja Tomažin. Iz SD so nam tudi sporočili, da naj bi jim redarji koprske občine onemogočili izvedbo shoda na javni površini, zato so ga morali izpeljati kar na terasi Hotela Koper, kjer pa se je kljub vsemu zbrala prava mala množica ljudi, ki so pozdravili kandidatke in kandidate za poslanska mesta v DZ iz 2. volilne enote. Prisotni na srečanju s kandidatko Nives Rener v parku Pietro Coppo v Izoli. FOTO: F K- Primorski utrip. Nives so bodrili tudi drugi; predsednik kluba Seniorjev pri SDS gospod Ivan Bizjak in Breda Filipovič, kandidatka SDS za DZ, podžupanja Občine Hrpelje - Kozina. Nives Rener se je zahvalila za spodbudne besede, glede dolga Splošne bolnišnice Izola pa je menila, daje to cokla v razvoju zavoda. Omenila je tudi velike možnosti, ki jih ima zdravstveni turizem v Izoli. „Obala si mora pridobiti dovolj vpliva, da bo lahko izkoristila vse, kar ji pripada. Izola je zame najlepše obalno mesto -ima dušo", je zaključila Nives Rener. Tudi v Izoli so izžrebali kolo. Povedali so tudi, da so v akciji očistimo okolje - v Izoli, Kopru in Piranu - nabrali 2 tovornjaka smeti - opravili koristno delo. Dešifrirano Agenti Primorskega utripa so dešifrirali skrivnosten napis na platnu, ki prekriva že nekaj mesecev zaprto gotsko kavarno na Titovem trgu v Kopru, ki čaka na prenovo in novega upravitelja. Napis v dešifrirani obliki pomeni: I LOVE MAVOR - RAD IMAM ZUPANA To pa ni vse. Vključili smo tudi Informo Portorož, specialistko za raziskovanje javnega mnenja preprostih ljudi, ki je ugotovila, da koprski župan še vedno odlično „kotira“ pri vsaj 41% ali 18.450 Koprčanih, kljub temu pa se ni odločil za kandidaturo. Tako velika podpora je doslej uspela le Milanu Kučanu, čeprav v svojem življenju ni posadil niti ene palme. September 2008 EH3 primorski uMp VOLITVE 2008 Stran 7 KANDIDATI ZA DZ PIRAN, IZOLA, KOPER, SEŽANA PIRAN 2. VOLILNI OKRAJ II. VOLILNE ENOTE (sedež: Piran), ki obsega območje občine Piran 1. ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI dr. PATRICK VLAČIČ 2. ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS MARIJAN TONČIČ 3.ime liste: NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA mag. MATJAŽ JEVŠEVAR 4. ime liste: ZELENI SLOVENIJE CELESTINA RAŽMAN 5. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE ROBERT NOVAK 6. ime liste: AKACIJE SAMUEL SIMONOVIČ 7. ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE FRANKO FIČUR 8. ime liste: KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA ROBERT HLEDE 9. ime liste: LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ CVETKO IPAVEC 10. ime liste:SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS GINTER KRŽIŠNIK 11. ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE NIVES VOGRIČ 12. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA BORUT ANTONIČ 13. ime liste: LISTA ZA ČISTO PITNO VODO IRENA VRHOVNIK 14. ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) ANA MARIJA HAFNER 15. ime liste: LIPA IVAN DEKLEVA 16. ime liste: ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES NATAŠA MAČEŠIČ 13. ime liste: LISTA ZA ČISTO PITNO VODO VLADIMIR DROBNJAK 14. ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) MIHA KOVAČIČ 15. ime liste: LIPA NATAŠA KOSEC 16. ime liste: ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES FRANC MALEČKAR KOPER 4. VOLILNI OKRAJ II. VOLILNE ENOTE (sedež: Koper), ki obsega del območja Mestne občine Koper (po Zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ZDVEDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 24/05, volilni okraj obsega krajevne skupnosti Žusterna, Prisoje-Olmo, Koper Za gradom, Koper Markovec, Semedela, Koper Breg, Koper Center) 1. ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI dr. LUKA JURI 2. ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS ROBERT ČASAR 3. ime liste: NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA MARIJA BLAŽIČ 4. ime liste: ZELENI SLOVENIJE IZTOK BABIČ 5. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE VESNA STARMAN 6. ime liste: AKACIJE MARKO BRECELJ 7. ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE dr. LUCIJA ČOK 8. ime liste: KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA DAVID ANTONČIČ 9. ime liste: LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ ANTON MOŽE 10. ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS JANKO TEDEŠKO 6. ime liste: AKACIJE LJUBA MILJUŠEVIČ 7. ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DORIJAN MARŠIČ 8. ime liste: KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA DAVID ANTONČIČ 9. ime liste: LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ KATARINA ŽVIŽAJ 10. ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS SARA VILER 11. ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE TATJANA ANTONČIČ 12. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA BARBARA VERDNIK 13. ime liste: LISTA ZA ČISTO PITNO VODO JOŽEF HORVAT 14. ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) MARTIN MESAREČ 15. ime liste: LIPA DANILO VLADIMIR SERGAŠ 16. ime liste: ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES DAVID STEFAN SEŽANA 6. VOLILNI OKRAJ II. VOLILNE ENOTE (sedež Sežana). ki obsega območja naslednjih občin: Sežana. Hrpelje - Kozina. Divača in Komen 1. ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI MIROSLAV KLUN 2. ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS BREDA FILIPOVIČ 3. ime liste: NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA dr. MARIJA (MARINKA) OSVALD 4. ime liste: ZELENI SLOVENIJE MATEJ BOMBAČ 5. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE MATIJA POTOKAR 6. ime liste: AKACIJE ARIJANA MARKUČIČ BRECELJ IZOLA ^VOLILNI OKRAJ II. VOLILNE ENOTE (sedež: IzolaL ki Sbsega območje občine Izola 1-ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI BREDA PEČAN 2- ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS NIVES RENER 3- ime liste: NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA stranka nerinakodaringamze 4. ime liste: ZELENI SLOVENIJE Danijela bizjak 5-ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS 'STRANKAMLADIH SLOVENIJE ANDREJA PALATINUS 6- ime liste:AKACIJE LUKA BEVK 7- ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE dr. LUCIJA COK ROBERTteHLKEDŠEČANSKO DEM0KRATSKA STRANKA 9-ime liste: LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ BRANKO PEČAR 10. ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS TAMARA HAFNER Time liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE BRANKO SIMONOVIČ 12. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA FRANCO JURI 11. ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE PATRI K PEROŠA 12. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA BARBARA VERDNIK 13. ime liste: LISTA ZA ČISTO PITNO VODO JOŽEF HORVAT 14. ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) ANA MARIJA HAFNER 15. ime liste: LIPA TAMARA PUKŠIČ 16. ime liste: ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES DAVID STEFAN 5. VOLILNI OKRAJ II. VOLILNE ENOTE (sedež: Koper), ki obsega del območja Mestne občine Koper (po Zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ZDVEDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 24/05, volilni okraj obsega krajevne skupnosti Šmarje pri Kopru, Škocjan, Vanganel, Pobegi - Čežarji, Bertoki, Ankaran, Boršt, Črni Kal, Podgorje, Zazid, Rakitovec, Dekani, Gračišče, Gradin, Hrvatini, Marezige, Pridvor, Škofije) 1. ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI MARIJAN KRIŽMAN 2. ime liste: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS ROBERT ČASAR 3. ime liste: NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA JADRAN LUIN 4. ime liste: ZELENI SLOVENIJE ZVONKO POGELŠEK 5. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE OLGA FRANCA 7. ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE prof. dr. JOŽE PIRJEVEC 8. ime liste: KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA DARINKA VERLIČ 9. ime liste: LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ ANTON MOŽE 10. ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS SREČKO PRIJATELJ 11. ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE DRAGO MIROŠIČ 12. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA NADJA POČKAR 13. ime liste: LISTA ZA ČISTO PITNO VODO EMA BABIČ 14. ime liste: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) SMILJANA PISK 15. ime liste: LIPA TANJA PAHOR 16. ime liste: ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES ZDRAVKA MEVLJA IX. VOLILNA ENOTA / 9a CIRCOSCRIZIONE ELETTORALE italijanska narodna skupnost / comunita nazionale italiana KANDIDATI SO / CANDIDATI SONO: 1. VLADIMIRO DELLORE 2. SEBASTIAN PELAN 3. ROBERTO BATTELLI 4. LUCIANO MONICA 5. AURELIO JURI Vir: DVK I 'W primorski uVp KANDIDATI ZA POSLANKE IN POSLANCE V DZ SE PREDSTAVLJAJO Na fotografiji Primorskega utripa: Kandidatke in kandidati LDS za DZ z obalno-kraškega območja in Notranjske. Borut Antonič Kandidat stranke Zares Nova politika za poslanca v DZ žare Rodil seje 16. septembra 1952. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Piranu, v Ljubljani pa je zaključil študij kot diplomirani inženir matematike. V letih 1979-1992 je bil zaposlen v podjetju Splošna plovba kot organizator baze podatkov. Želja po spremembi ga je pripeljala v šolstvo; v obdobju 1992-1999 je poučeval matematiko na piranski gimnaziji, od leta 1999 pa je ravnatelj na tej šoli. Šolo vodi po demokratičnih načelih, kjer so učitelji in dijaki enakovredni sogovorniki. Mnogo energije je z ekipo vložil v razvoj timskega dela in sodelovanja. Z ženo Nives imata 12-letnega sina Andreja. V prostem času kolesari, se ukvarja z nordijsko hojo in rekreativno pleza. Zakaj stranka Zares? V ustanovni listini in v programskem dokumentu opisana načela delovanja, kot so demokratičnost, sodelovanje in odprt dialog namesto obtoževanja in kritiziranja, odločanje na podlagi temeljite strokovne razprave s čim širšim soglasjem. Kadrovanje na podlagi strokovnosti in ne politične pripadnosti, so argumenti za mojo včlanitev v stranko Zares. Ta načela niso le besede na papirju, temveč jih s svojim vedenjem in ravnanjem potrjujejo predstavniki stranke v parlamentu, vodilni v javnih nastopih. Ta načela so tudi del mojih prepričanj. Zakaj prav vi? Le kritiziranje ne pomaga, zato sem se odločil za aktivno politično udeležbo v stranki Zares. Med moja močna področja sodi povezovanje ljudi namesto izključevanja, to velja tudi za tiste, ki mislijo drugače. Podpiram različnost, saj enoumje ne prinaša napredka, rešitve problemov iščem z odprtim dialogom na podlagi strokovnih podlag s čim širšim konsenzom. Kaj boste naredili za razvoj vašega kraja? Zavzemal se bom: 1. za večjo kakovost infrastruktur, ki segajo čez občinske okvire: vodovod, kanalizacijo s čistilnimi napravami, regionalno deponijo in ločeno zbiranje odpadkov, 2. za spodbujanje skrbi za manjšine, predvsem za italijansko, pa tudi za manjšine nekdanjih jugoslovanskih narodov, 3. za program razvoja zaledja občine skupaj s krajani, ki bi spodbudil, na primer, zdravo kmetijstvo, 4. za izdelavo planskih aktov, kot podlago za zaščito zelenih površin in za preprečitev stihijsko in nezakonito pozidavo, 5. za izboljšanje upravljanja turistične destinacije, ki jo razumem celostno s potrebnimi inovacijami v integralni turistični ponudbi, 6. vzpostavljanje sistema socialnega podjetništva kot razvojne alternative občutljivejših socialnih skupin. Katera bo vaša prva poteza ob izvolitvi? Najpomembneje je, da se zberemo v dobro ekipo in se povežemo v novo sredino. Nato se bomo lotili reševanja problemov: temeljito, strokovno in s čim širšim konsenzom. Zakaj menite, da boste dober poslanec? Znam poslušati, spoštujem sogovornike, rad se učim, uživam v delu v skupini in se tehtno odločam. Z umirjenim nastopom, podprtim s strokovni argumenti, se bom zavzemal za konstruktiven dialog in sodelovanje. Kakšna bo Slovenija leta 2020? Zaradi premišljeno sprejete zakonodaje bodo ljudje živeli bolje in zadovoljno; skrb za okolje bo zaradi konkretnih ukrepov realna in ne le na papirju; zaupanje v politiko bo zaradi transparentnega delovanja mnogo večje kot danes. Naročnik: Zares Nova politika. DeSUS je v Luciji predstavil kandidatko Nives Vogrič, ki jo podpira tudi predsednik stranke Karl Erjavec. I Kandidat SDS iz volilnega okraja Piran je Marijan Tončič, ki ga je prišel pozdravit tudi član SDS in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrji Rupel. Prisotne gledalce, ki jih žal ni bilo veliko, so presenetili z žrebanjem dobitkov. Kandidatki SLS - SMS Olga Franca in Vesna Starman V Kopru in v Ankaranu sta se predstavili tudi kandidatki za DZ iz SLS-SMS Olga Franca in Vesna Starman. Predstavili sta program strank in v prijetnem vzdušju segli v roko številnim prisotnim. SLS v Kopru večkrat seznani javnost prek novinarjev s svojimi dobrimi rešitvami problemov, ki so se v zadnjem času natrpali na tukajšnjem območju. Zlasti gre za vprašanja morebitnih gradenj plinskih terminalov v naši neposredni bližini, tovarne Kemiplas v Dekanih, varovanja okolja in podobno. dr. Patrick Vlačič I ^ Odgovornost za spremembe! & "Državljani naše mlade države si zaslužimo vse najboljše. Želim si družbeno okolje, kjer bo vsak lahko razvil svoje talente glede na svoje želje in sposobnosti. Želim si družbo, ki bo odprta, strpna, svobodna, demokratična, solidarna, skratka družbo, v kateri bo užitek živeti." "I cittadini del nostro giovane paese si meritano il meglio. Desidero un ambiente sociale dove ognuno possa sviluppare il proprio talenta secondo il proprio desidero e le capacita'. Desidero una societa' aperta, tollerante, libera, democratica e solidale, in breve, una societa' in cui si viva con piacere." I W primorski u¥p Množičen obisk vernikov v Strun janu Cerkev se zahvaljuje V slogu Teksasa Komu je mar Jernejev kanal? »Kri je tukaj vedno bolj vroča. Postavili bomo vaško stražo!« To je bilo slišati na okrogli mizi o Jernejevem kanalu, ki mu kot kaže niti lastnica Država ne kaže nobene pozornosti. Nerešen status kanala dopušča divje priveze in vprašljivo ekološko stanje tega naravnega okolja. Dolge razprave o tem do kod segajo meje krajinskega parka in kaj bi se smelo pozidati. V sklopu prireditve praznik Sv. Jerneja - Sagra di San Bortolo 2008 je organizatorka Andreja Fatorič Humar tudi letos povabila medije na okroglo mizo na temo Območje dostop do naše ribogojnice moram še vsako soboto in nedeljo pobirati kupe smeti, ki jih ni kam odvreči, kajti Okolje Piran ne zagotavlja ne zabojnikov in ne sanitarij«, je V Kanalu Fazan naj bi bilo okoli 300 črnih privezov, ki bodo kot kaže še naprej tam na črno in to vse dokler kanal ne bo urejen za komercialno oddajo privezov in dokler ne bo znan tudi upravljavec. „Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi romanja 17. avgusta 2008 iz Pirana v Strunjan", je v oznanilu - zgibanki Ogenj/Fuoco Župnije Piran - zapisal piranski župnik Zorko Bajc. Letos je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe, saj zaradi poškodovanega pomola niso mogli romati v Strunjan po morju z barkami temveč so vernike prepeljali z avtobusi. Posebej so se zahvalili tudi piranskim gasilcem, redarjem, pevcem, društvu Prijatelji zakladov sv. Jurija in vsem okoli 1000 prisotnih, ki so se udeležili romanja in do Križa, kjer je bil blagoslov, ponesli sveče, ki jih je bilo mogoče kupiti pred cerkvijo Marije prikazanja v Strunjanu za 1 evro. V Strunjanu sta nastopili dve glasbeni skupini: Pihalni orkester iz Marezig in bobnarska skupina iz Ljubljane. Oškodovanka Štrumbelj Pahor še čaka na rešitev Okrožno sodišče v Kopru je prosila za denar 220.000 nekdanjih SIT, ki naj bi bil zasežen pri romunskih državljanih junija 2006, ko naj bi ji ga na banki v Kopru ukradli neznanci. Znane zgodbe, ko naj bi romunski državljani 30. junija 2006 okoli desete ure dopoldne operirali v Banki Koper na Pristaniški ulici in Emici Štrumbelj Pahor s Seče in še dvema strankama spretno izmaknili denar ter bili pozneje tudi bili prijeti, še ni konec. Okradena Emica Štrumbelj Pahor je še isti dan na Policijski postaji v Kopru podala ustno ovadbo oziroma predlog za pregon neznanega storilca. Na policiji je povedala, da ji je neznanec iz torbice ukradel kuverto z 220.000 takratnimi slovenskimi tolarji. Ker je oškodovanka pozneje očitno tudi prosila za hitrejšo rešitev problema, ji je okrožni sodnik Matevž Gros 11.8. 2008 odgovoril, da tožilec za dejanje na njeno škodo 30. 6. 2006 ni vložil obtožnice. Kaže, da je tožilec ocenil, da ni dovolj dokazov, da so to dejanje storili prav štirje obtoženi romunski državljani. Očitno gre pri tej zgodbi za zmoto ali celo zmešnjavo? Spis K48/2007, ki ga v prošnji okrožnemu sodišču za vračilo ukradenega denarja 220.000 SIT (918,04 EUR) navaja oškodovanka, se ne nanaša na zgodbo z datumom 30. 6. 2006, pač pa se pod to opravilno številko vodi postopek zoper dva državljana Romunije, ki naj bi storila kaznivo dejanje 31. 7. 2006 in ne junija 2006. Sodnica Okrožnega sodišča v Kopru Tatjana Stojkovič Pavlovec je oškodovanki 17. julija 2007 glede prošnje za vračilo denarja odpisala, da njeni prošnji ne morejo ugoditi, ker se postopek K48/07 ne vodi glede njej ukradenega denarja. Štrumbljevi predlaga, da ugotovi ali je Okrajni državni tožilec glede dne 30. 6. 2006 naznanjenega dejanja sploh vložil obtožbo. Kaj pri tem sploh drži je drugo vprašanje, saj ni odgovora, ali so ujeti romunski državljani res kradli in komu in ali so dejanje priznali? Oškodovanka nam je dejala, da nima denarja za odvetnika, ki bi ji pomagal razvozlati ta čuden in kar zapleten vozel. Z vroče razprave o kanalu Fazan v gostišču Ribič, 22. avgusta 2008. FOTO: AKV-Primorski utrip Jerneja ob sečoveljskih solinah včeraj - danes — jutri. Okrogle mize smo se iz Primorskega utripa udeležili tudi letos in če bi objavili članek iz lanske septembrske številke, bi bil prav tako aktualen. Že 17 let nobene spremembe Od lani do letos se namreč v tem nesrečnem Jernejevem kanalu prav nič ni premaknilo na bolje. Obratno, premika se na slabše. Število plovil se v kanalu neorganizirano in na črno povečuje (našteli sojih že okoli 300). Ogorčeni nad življenjem ob kanalu so vsi, ki tam prebivajo in delajo. Poleti, še posebej ob vikendih, je domačinom otežen dostop do svojih domov in delovnih mest. Lastnik gostišča Ribič je opozoril prisotne, da v svoji restavraciji zaposluje okoli 20 ljudi in ne more več živeti v strahu. Če v restavraciji zagori ali se karkoli pripeti dostop rešilcu in gasilcem ni omogočen. Edina cesta, ki vodi do izliva Jernejevega kanala je zaparkirana. Ljudje, ki v poletnem času prebivajo na svojih jadrnicah in čolnih, ki so v bistvu črni privezi, parkirajo svoja vozila kar na cesti ali pa zasedajo prostor pred gostiščem. Tam živijo, smetijo, urinirajo, opravljajo svoje biološke potrebe - brezplačno. V zadnjem času pa smo tam opazili tudi tri prenosna plastična stranišča. Tam nihče ne plačuje turistične takse, odvoza smeti, priveza, parkirnine,... Tako je že celih 17 let! Če bi izračunali vse stroške, pomnožili s 300 in potem še s 17 bi verjetno operirali z milijoni evrov. Le kje je še to na svetu mogoče - razen v piranski občini, so se spraševali? »Pomol sem zgradil sam. Domačine preganjajo s sekiro in pitbuli . Ob vikendih redarji niso dosegljivi. Policija pride in opozori. Tovornjaki z gradbenim materialom zasedajo cesto, to je gospodarski kriminal!«, je opravičeno razburjen povedal Damir Pribac. Zaparkirana cesta predstavlja tudi veliko težavo bližnji ribogojnici, kajti tovornjaki, ki so namenjeni po ribe, nimajo dostopa. Ribe so pa, kot vsi vemo, hitro pokvarljivo blago. »Pogoji za delo so nemogoči. Poleg tega, da je tovornjakom onemogočen povedala ogorčena Irena Fonda iz ribogojnice Fonda. Povprašali smo tam prisotnega predstavnika s policijskepostajePiran Aljošo Špeha, vodjo piranskega okoliša, kakšne pristojnosti sploh ima policija znotraj območja Krajinskega parka kar se tiče mirujočega prometa. Povedal je, da jih nima in da se prizadeti lahko obrnejo na občinsko redarsko službo ZAVAROVANO OBMOČJE NARAVE AREA PROTETTA seCo^ToUNB iSm^c'10LE Smo pa slišali tudi drugačne razlage, češ da nekateri tamkajšnji stanovalci poleti oddajajo stanovanja turistom sami pa prebivajo v čolnih v tamkajšnjem kanalu? Mačehovski odnos države do Krajinskega parka Organizator je tudi letos povabil na okroglo mizo državnega sekretarja dr. Mitjo Briclja, z Ministrstva za okolje in prostor, ki pa je svojo prisotnost, enako kot lani, opravičil, v to je podvomil piranski podžupan Denis Fakin. Vabljen je bil tudi minister Janez Podobnik, ki se je tudi opravičil. Z ministrstva so letos poslali Janeza Kastelica, vodjo sektorja za politiko ohranjanja narave, ki je obljubil, da bo vse, kar je bilo povedanega, prenesel svojim kolegom na ministrstvu. V Mobitelu so zaprosili za koncesijsko pogodbo. Sedaj že okoli 500 pisnih vlog za priveze. Kdo je sploh za kaj pooblaščen. Rešitev: Sodelovanje z Občino Piran? S AL« K * o 6 ali nadzornika oziroma za gradnjo pomolov na okoljskega inšpektorja. Odzivajo se rade volje in priskočijo na pomoč, ko jih naravovarstveni nadzornik pokliče in zoper kršitelje tudi ukrepajo. Tudi ta del krajinskega parka kanala Sv. Jerneja potrebuje upravljavca Naravovarstveni nadzornik za območjesolinjepodjetjeSolined.o.o., ki lahko kršitelja vpraša za identiteto in ga fotografira. Oglobiti oziroma kaznovati ga zaenkrat še ne more, kot na primer v krajinskem parku v Ameriki, če hraniš medveda, kar je prepovedano, te naravovarstvenik kaznuje ali spravi v zapor. Pri nas se stvari premikajo počasi. Letos je potekalo izobraževanje in meseca julija izpiti za naravovarstvenike v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor. Po opravljenih izpitih bodo naravovarstveniki prejeli značke, na ministrstvu še ne vedo kdaj - in imeli bodo večje pristojnosti, kršitelja pa bodo lahko končno lahko tudi kaznovali. HH V koncesijski pogodbi iz leta 2003 med državo in koncesionarjem, ki pa žal ni v celoti izpolnjena, naj bi bilo zapisano kdo sme kaj delati, ukrepati. Med drugim v pogodbi piše, da bo država v treh letih izpraznila kanal in ga izročila brez plovil upravljavcu. Sedaj štejemo leto 2008 in v kanalu je vedno več plovil. Junija 2006 je bil sprejet občinski odlok za ureditev privezov. Direktor podjetja Soline d.o.o. Alojz Jurjec in piranski župan Tomaž Gantar sta že dvakrat obiskala Ljubljano na to temo, a žal neuspešno. Vendar je bil po besedah Jurjeca sklican sestanek na pobudo državnega sekretarja dr. Briclja o problematiki kanala v Kopru julija letos. Državni sekretarje obljubil, da bo ta problematika rešena do konec leta 2008. Podjetje Soline, d. o. o. je zaprosilo Agencijo RS za okolje za vodno pravico, vlogo za upravljanje s kanalom-privezi. Trenutno imajo v podjetju že 500 pismenih vlog za privez v kanalu. Novi privezi ne bodo komunalni, ampak prijazni okolju in po ceni, ki mora vzdržati ekonomiki. Denar iz tega naslova bi bil namenjen sanaciji kanala. Namreč levi breg kanala se sesuva, desni breg pa potrebuje revitalizacijo. i Na lokalni cesti, ki pelje do gostišča Ribič ni urejena ne prometna signalizacija in ni nameščenih kontejnerjev za odpadke. Nujno bo torej potrebno sodelovanje z občino! Problem je v slabem odzivanju države. Predsednik KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič je dejal, da je izvirni problem v slabem odzivanju države, saj ureditev kanala sodi v njeno pristojnost, cesta pa v pristojnost Občine Piran. Z ureditvijo kanala in ceste bi morali začeti že letos, ker je stanje nevzdržno, zato od države pričakuje, da bo nemudoma ukrepala. Na sestanku je povedal, da bo okoljskemu ministrstvu in pristojnemu inšpektoratu nemudoma poslal zahtevo za ureditev tega problema. To je tudi storil. Podžupan Denis Fakin seje zavzel za to, daje glede na upravičene zahtevke treba urediti prometno signalizacijo in namestiti zabojnike za smeti. Bojazen o pozidavi polotoka Seča. Ugibanja na sestanku kje je meje krajinskega parka. Boris Cepuder, zastopnik društva za zaščito Seče in solin je na okrogli mizi povedal, da ministrstvo daje ves čas napačna tolmačenja kje je meja. Cepuder pravi, da je meja parka sečoveljske soline pod hribom Seča vključuje cel polotok in cele soline in da ministrstvo zavaja s karto, da je meja na kanalu do ceste. »Eno je kar spada pod soline in drugo je del celote krajinskega parka. V zvezi s tem sem podal ustavno tožbo, v kateri so mi odvzeli status stranke, ki bi lahko sodelovala v postopku in to od predsednika ustavnega sodišča. Načrt obstaja in jaz ga imam! Na podlagi zakona o ohranjanju narave je bila leta 2001 sprejeta uredba. Še prej, leta 1990 občinski odlok Občine Piran, v katerem so omenjene meje krajinskega parka. Oba akta sta še v veljavi. Iz Ministrstva je prišla sugestija, če bo treba pa bomo spremenili zakon. Zakaj? Ker bi Sečo radi pozidali!« je povedal Cepuder. Polotok Seča sodi pod občinske prostorske akte. Na tem hribčku in ob njem so tudi zanimiva stavbna zemljišča, na katerih je možna pozidava. V postopku izdelave je Občinski prostorski načrt (OPN). To je akt, s katerim se lahko spremenijo kmetijska v stavbna zemljišča. Razgrnitev konec leta 2009? »Predvidoma konec leta 2009 bo javna razgrnitev akta, ki bo trajala 30 dni in takrat bo mogoče videti dejansko stanje. V teh dneh bodo možne pripombe« je povedal Marko Špacapan iz Urada za okolje in prostor Občine Piran. Adrijana Krajnc Vasovič ■ tPF primorski u¥p KK Splošna plovba Portorož Portorož - Košarkarji Splošne plovbe Portorož so na delu že vse od prvega avgustovskega ponedeljka. Pod budnim očesom trenerja Gregorja Lazarja in njegovega pomočnika Mihe Gorele se pripravljajo na novo tekmovalno sezono v kateri imajo precej višje ambicije od preteklih let. Po tretjem mestu v lanski sezoni v 2. SKL s katerim so presegli pričakovanja, si letos želijo napredovanja v 1. B ligo. Prav zato imajo v tem pripravljalnem obdobju prvič na razpolago tudi kondicijskega trenerja Željka Rulofsa, ki bo postavil temelje za uspešne nastope v ligi. Okostje moštva tvorijo domači igralci, saj je želja kluba, da bi uveljavili predvsem doma vzgojene košarkarje. V moštvo so se vrnili Petar Vujovič, Niko Šare in Filič. Okrepil pa jih je Tomaž Strle. V svojih vrstah so želeli obdržati Sava Miloviča a seje ta odločil za nadaljevanje kariere v Nemčiji. Prvenstvo bodo začeli 4. oktobra, ko se bodo v domači dvorani pomerili z Plamo pur, ekipo proti kateri so tudi odigrali v zadnjem krogu preteklega prvenstva. Poleg prve članske ekipe bodo letos tekmovali tudi z B ekipo v 3. SKL in tudi ta ekipa se bo potegovala za preboj v višji tekmovalni razred. Ekipi bosta prvi uradni tekmi odigrali v slovenskem pokalu, prvo moštvo bo gostovalo v Logatcu, medtem ko bo B-ekipa odigrala tekmo proti Jesenicam v domači dvorani. V letošnji sezoni želijo tudi izboljšati organizacijo kluba ter postaviti trdne temelje za prihodnost. Prav zato bodo poseben poudarek namenili mlajšim selekcijam. Trenutno je v klubu preko 140 košarkarjev, že leni je bil opazen trend naraščanja števila mladih igralcev. Prav zato bodo razširili delovanje šole košarke. Po piranski in lucijski šoli bodo oddelek košarke pripravili tudi na OŠ v Sečovljah. Zadnji teden pred začetkom novega šolskega leta je na njihovem košarkaškem kampu na Bledu 42 otrok skupaj z njihovimi trenerji in klubskim zdravnikom preživelo prijeten zaključek počitnic. Med igro in zabavo pa so spoznavali osnove košarke. Za strokovno delo v klubu skrbi Jani Kovačevič. Poleg osnovne šole v Luciji so skupaj s piransko občino postavili balon s katerim bodo pridobili nove pokrite površine za vadbo. Otvoritev je predvidena za 19. september, ko bodo pripravili turnir vseh selekcij, iščejo pa še atraktivnega nasprotnika za člansko ekipo, ki bi privabil večje število ljubiteljev košarke. Prav tem želijo pripraviti v prihodnji sezoni čim več užitkov na njihovih tekmah. Poleg zmag jim bodo namenili nagradne igre med polčasom, pripravljajo navijaško skupino, jih o zabavala med premori in še druga presenečanja. Z obiskom so bili zadovoljni že v sezoni 2007/08, letos pa ga želijo še povečati. EŠ Seča Cerkev Sv. Jerneja potrebna popravila V okviru kraj evnega praznika na Seči je bila v nedeljo 24. avgusta 2008 ob 10.30 tudi sveta maša v cerkvi Sv. Jerneja, ki jo je daroval koprski škof Metod Pirih. Pred oltarjem je nastopilo tudi nekaj vernikov, ki so citirali odlomke iz Svetega pisma. Andreja Humar Fatorič je škofu izročila skromno darilo za spomin na praznik, podžupan Občine Piran Denis Fakin pa ga je zaprosil za blagoslov soli. Notranjost cerkve je enkratna, od zunaj pa zgleda že zelo klavrno. Odpada omet, zvon je počen, streha ponekod tudi pušča, primanjkuje jim prostor za verouk. Zgradba naj bi bila v lasti Občine Piran, prošnje za obnovo cerkve pa, kot seje dalo razumeti, ne zaležejo veliko. Sečoveljski župnik je povedal, da so že prosili za pomoč. Z nabirko pri mašah pride namreč premalo denarja, da bi se lahko lotili prenove te podružnične cerkve, zato bo treba poiskati denarno pomoč tudi na občini ali kje drugje, morda celo v Vatikan? rKopnEilšI^ffMetadtEirili^ljlasoslavlia' i^l-prvatcerkvijo}sy}fJen!?iap'j Peking 2008 Slovenija je s petimi kolajnami, osvojenih na 29. olimpijskih igrah od 8. do 24. avgusta 2008 v Pekingu, na 41. mestu in tretja država na svetu (za Jamajko in Islandijo) po številu kolajn na prebivalca. V Pekingu so zaključili tudi paraolimpijske igre. S petimi kolajnami - z zlato Primoža Kozmusa, srebrnima Sare Isakovič in Vasilija Žbogarja ter bronastima Lucije Polavder in Rajmonda Debevca smo dosegla 41. mesto med 205 med državami, ki so poslale svoje športnike na veliko športno preizkušnjo na Kitajsko. Uvodna prireditev in zaključek iger (v nedeljo, 24. avgusta) na osrednjem stadionu v tako imenovanem ptičjem gnezdu sta bili ocenjeni kot najboljši in najbolj spektakularni v vsej zgodovini olimpijskih iger. Ali smo Slovenci, zlasti tudi Primorci, lahko zadovoljni z izkupičkom naših jadralcev? Če ne bi dobili srebrnega Izolana Vasilija Žbogarja bi morda bili nejevoljni, tako pa je bilo veselje v Izoli neizmerno. Ostali naši športniki (vseh 61) pač niso imeli toliko znanja in moči, da bi premagali najboljše, zato pa jim želimo več sreče na jubilejnih 30. 01 v Londonu leta 2012. V Pekingu je osvojilo kolajne 80 držav. Največ (110) so jih osvojili športniki iz ZDA, na drugem mestu je gostiteljica Kitajska (100), tretja z 72 osvojenimi medaljami je Ruska federacija, četrto mesto s 47 medaljami pripada Veliki Britaniji, peta s 46 medaljami je Avstralija, šesta (41) ZRN, sedma (40) Francija, osma (31) Južna Koreja, deveta (28) Italija, deseta (27) Ukrajina. Slovenija je s petimi kolajnami pristala na 41. mestu. Sedaj, ko so naši vrhunski in profesionalni športniki spet doma, je morda pravi čas za bolj dosledno odpiranje vprašanj, kako je (ali bo) poskrbljeno Veselje v Izoli Olimpijskega srebrnega zmagovalca v jadranju Vasilija Žbogarja je po vrnitvi iz Pekinga pozdravila množica ljudi, med njimi tudi minister za obrambo Karj Erjavec, dr. Tomislav Klokočovnik, Igor Bavčar. Pred sprejemom v Marini v Izoli v jadralnem klubu Burja seje Vasilij ustavil tudi v gostinskem lokalu Moby Dick, kjer so mu nazdravili prijatelji in znanci. Prireditev je povezoval Dejan Jelačin. za njihov poznejši čas življenja, ko ne bodo mogli več dosegati vrhunskih rezultatov, ko ne bodo več prejemali sponzorskega denarja od premožnih firm in ko se bo treba upokojiti in prejemati pokojnino. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič je za Delo dejal, da je Peking pokazal realno moč slovenskega športa, da pa OKS le ni pravi naslov za zagotavljanje pokojnin vrhunskim športnikom. Za slovenske športnike je sicer dobro poskrbljeno. Vsi najboljši imajo državne službe, za kolajne in uspehe pa so še posebej nagrajeni, je dejal. Tudi Kozmus, prejemnik zlate medalje za najdaljši met kladiva, ki je naslovil javnosti vprašanje pokojnine, je med njimi, smo lahko prebrali v Delu. lil S ■Bil Vasilija sta pozdravila tudi župan Izole dr. Klokočovnik in predsednik sponzorskega podjetja Istrabenz Igor Bavčar, ki mju je izročil ček za pet tisoč evrov, župan pa mu je poklonil sliko Zvesta Apollonia. Topel sprejem Žbogarja tudi v Moby Dicku. Diplomatska Regata 200 TZOtA, JtvNEUkEMBLlt 2(Xm tismHHSHki :/mri'is Diplomatska regata Izola 2008 Na fotografiji Primorskega utripa: Novinarska konferenca, 9.9.2008 (z leve): Matjaž France, Marina manager, Nj.eksc. John Groffen, veleposlanik Kraljevine Nizozemske, Nj.eksc. Ivana Hlavsova, veleposlanica Češke republike, Nj.eksc. Tim Simmons, veleposlanik Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter organizator Branko Auguštin, JK Veter. Srebrnemu Vasiliju je čestital znameniti jadralec in učitelj jadranja Dušan Puh. Enrico Galassi iz Marine v Izoli mu je izročil ček za 2.500 evrov, za zaslužene počitnice. II. EuroMaraton Koper-Milje (21. september 2008) Pod pokroviteljstvom Mestne občine Koper in Občine Milje bo 21. septembra II. EuroMaraton Koper-Milje. V sklopu prireditve bodo organizirana tekmovanja Mali maraton (21,098 km), Euroštafeta (10,5 km + 10,km) na relaciji Koper-Ankaran-Milje in Eurojogging Ankaran-Milje (9 km). Podrobnosti o prireditvi so predstavili na novinarski konferenci 4. septembra v prostorih restavracije „A1 Lido“ v Miljah. Na šesti Diplomatski regati na morju pred Izolo, v organizaciji Jadralnega kluba Veter, 13. septembra 2008, je bilo štiri dni pred začetkom prijavljenih že 85 jadrnic iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Številne bodo na svojem krovu gostile diplomate. Svojo prisotnost je namreč do takrat potrdilo že 26 veleposlanikov, 20 konzulov, 652 VIP gostov, skupno pa 1400 vseh udeležencev. Od slovenskih ministrov so potrdili udeležbo dr. Dimitrij Rupel, Dragutin Mate, Marjeta Cotman in dr. Iztok Jarc. Lanski projekt je veljal skoraj 112 tisoč evrov. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad j e bila po programu v šotoru v Marini Izola med 18 in 22. uro. ■ "W primorski utp Tartini festival 2008 Tudi za mednarodno prepoznavnost Tartini festival s svojimi koncerti že sedmič zapored vzbuja čustva in predstave, privablja vedno več ljubiteljev resne glasbe, organizatorji pa si prizadevajo, da bi prireditev postala tudi mednarodno prepoznavna. Letošnji festival od 23. avgusta do 13. septembra je ponudil deset koncertov komorne glasbe na različnih atraktivnih lokacijah v Piranu, Portorožu, Izoli in Kopru. Program so 19. avgusta 2008 v predsedniškem salonu v občinski palači v Piranu predstavili na novinarski konferenci programski in umetniški vodja Jasna Nadles in Milan Vrsajkov, direktorica festivala Katja Pandel, gostujoče pa je organizatorjem prebil do prepoznavnosti zlasti v domačem okolju, koncertom prisluhne vedno več domačinov in morda ni več daleč, da bo postal tudi mednarodno prepoznaven in sestavni del programov turistične ponudbe. Organizacijske in druge materialne stroški letošnjega Tartini festivala so ocenili na 200 tisoč evrov, vendar tu ne gre za priliv sredstev na njihov transakcijski pozdravila predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Lada Tancer, kije poudarila pomen festivala in sodelovanje Občine Piran pri tem zahtevnem glasbenem projektu. Novinarsko konferenco je račun, pač pa so v oceni stroškov vštete sponzorske usluge in „benevolentno“ delo v nematerialni obliki skupaj 140 tisoč evrov. Nekaj sredstev zberejo tudi z vstopninami. Cene vstopnic so znašale 10 in 15 evrov, za ogled Tartini gala koncerta Povezovala Lea Šuligoj 30- avgusta ob 20.30 v Avditoriju 20 in Festival se je v sedmih letih od svojih 25 evrov. Festival tako ali drugače podpira skromnih začetkov zahvaljujoč neumornim že 23 sponzorjev. Direktorica festivala Katja Pandel je naštela kar nekaj ambicioznih načrtov kako bi ta festival še pridobival na veljavi, da bi bil še bolj odmeven ter da bi končno bila to ena izmed nosilnih glasbenih prireditev v Piranu, čeprav Tartinijevega festivala še ni mogoče primerjati z Mozartovim, pa vendar. V doglednem času naj bi v Piranu organizirali veliko mednarodno prireditev - tekmovanje violinistov. Tako kot mnoga društva in zveze tudi Tartini festival težko zbira potrebna finančna sredstva. Od ministrstva za kulturo naj bi letos prejeli le skromnih 2.400 evrov. Lada Tancer je odprla zanimivo vprašanje: kako naj Tartini kot ponos Pirana in z virtuozom povezan Tartini festival, vendarle postane tudi turistična blagovna znamka. „V lokalni skupnosti se Tartini festivala morda na samem začetku ni čutilo dovolj, v zadnjem času pa se stvari premikajo na bolje". Za promocijo Tartinija še vedno največ naredijo v Skupnosti Italijanov Piran. Zaključni koncert je bil 13. 9. 2008 v stolni cerkvi S. Jurija v Piranu. Težave s prostori Glasbene šole Piran Na občini še iščejo rešitve Problematika razdrobljenih prostorov za poučevanje glasbe v Piranu je dosegla svoj višek že s peticijo staršev, ki opozarjajo na nemogoče razmere, rešitve pa za zdaj še ni. Nenehno morajo tudi iskati dvorano za nastope. °tem, ko smo na urgenco nekaterih s Poslali vprašanja na Občino Piran daleč so z iskanjem enotnega prostor Je Predstojnica Urada za splošne z Lada Tancer povedala, da te še -''neto iščejo. Najprej je bilo mišljet “1 glasbena šola dobila dodatne pr 'l. pritličju stavbe v sejni dvorani Piran. V istih prostorih torej, ki jih odkupiti Mercator d.d. za razširitev tamkajšnje trgovine z živili. Zagroz oi, da bodo sicer zaradi nerentabi morali trgovino zapreti. Pirančani ustrašili in zadeva glede tega je sf začetku. Ideja, da bi glasbeni pouk preselili v prostore OŠ Cirila Kosmača se tudi ni prijela, ker menda tam ni dovolj prostora, čeprav je učencev precej manj. Prostore, ki bi lahko bili na voljo za glasbeni pouk, zasedata Unescov tabor in mednarodna jezikovna šola, izjemno problematičen pa je tudi dostop do šole, zlasti ko morajo učenci nositi težke in nerodne glasbene instrumente. V bistvu se glede kakršne koli enotne lokacije za pouk glasbene šole še ni zgodilo nič. Še slabše: Godbeni dom je razkopan in če bosta pritličje in klet zaradi zgodovinske najdbe zaščitena in le za oglede, bodo tam ob kakšnih 100 kvadratnih metrov, tako, da še za godbenike ne bo dovolj prostora! Vodja službe za odnose z javnostmi Katja Pišot nam je na urgenco sporočila, da je občina seznanjena z željo Glasbene šole in da so se ob koncu šolskega leta sestali s predstavniki staršev in se pogovarjali o možnostih selitve in pridobitve dodatnih prostorov v stavbi KS Piran, vendar slednja takrat ideji ni bila naklonjena. Preverjajo nove možnosti. Starši, ki so nam pošiljali sporočila o nemogočem stanju, so tudi za izselitev šole iz mesta Piran. V matični stavbi Glasbene šole na Levstikovi ulici nasproti sedeža KS je šest učilnic in mini zbornica. Pouk imajo v treh učilnicah v 1. nadstropju KS Piran, na OŠ Cirila Kosmača imajo dva prostora za pouk flavte, tolkal in trobil. Pouk harmonike je v prostorih KS Lucija, pouk klavirja tudi na OŠ Sečovlje. Dvorano za nastope jim je lani brezplačno nudila Galerija Gasspar. Otroci (glasbeno šolo jih obiskuje okoli 200) imajo teorijo na matični šoli, na vaje pa morajo hoditi v OŠ Cirila Kosmača, deloma po neosvetljenih ulicah. Zaradi teh težav so starši izpisali že 10 otrok. Glasbena šola Piran ima tudi 13.000 evrov letnih stroškov z najemnino. 43. EX-TEMPORE PIRAN 9. EX-TEMPORE KERAMIKE Skupaj 428 oddanih del in kar 41 nagrad v skupni vrednosti 36.000 EUR Nagrajenka Duša Jesih in njena slika. Najvišjo nagrado Grand prix 43. mednarodnega slikarskega Ex-tempora v Piranu (2000 EUR)je prejela avtorica Duša Jesih za likovno delo Brez naslova. Najvišjo nagrado Grand prix 9. mednarodnega Ex-tempora keramike (850 EUR) je prejela avtorica Rebecca Maeder iz Švice za okroglasto kapljičasto obliko keramičnega objekta. Nagrado Obalnih galerij Piran za najboljše delo mladega avtorja do 35 let je prejela Irena Majdič za likovno delo “Iščemo solinarja”. Nagrado Občine Piran na temo “Piran” je prejel Tona Mohar. Vesela udeleženka in nagrajenka Rachele Riviere iz Francije. Oddanih je bilo 96 del iz keramike in 332 likovnih del. Slavnostna podelitev nagrad je bila na elipsi Tartinijevega trga v Piranu 6. septembra 2008 zvečer. Številne udeležence in nagrajence sta pozdravila Anton Biloslav in župan Tomaž Gantar. Letošnje prireditve v organizaciji Obalnih Galerij Piran so bile še posebno zanimive, morda tudi malce naporne, če upoštevamo male provokacije na začetku proslave, ko je nekdo nenapovedano večkrat po megafonu tulil “Was ist Kunst”(kaj je umetnost). Letošnjaprireditevjevključevalaznamenito peto multimedijsko delavnico Genius loči Lera 2008, na kateri so sodelovali Sašo Nagrajen izdelek iz keramike avtorice Rebecce Maeder iz Švice. Dravinec, Tone Lapajne, Miljenko Licul, Tone Pavček, Matjaž Prešeren, Saška Sagadin in Huiqin Wang, nadalje kiparsko delavnico v kamnu na Punti v Piranu pod mentorstvom kiparja Metoda Frlica ter razstavo 171 umetniških slikarskih del. Med podelitvijo nagrad (žal so nekateri nagrajenci že prej odpotovali domov) je umetniška skupina Plesnega teatra Igen iz Celja pripravila plesni performans z risanjem podob in črt na platno, ki so ga pozneje tudi visoko dvignili na dva droga. Po ogledu slik v Mestni galeriji Piran in keramike v Galeriji Gasspar so v bivšem skladišču soli Monfort priredili zaključek z ogledom preostalih slik in pogostitvijo. FOTO: FK-Primorski utrip. Okrog tvoje hiše, cveti tisoč cvetlic, le tebe ni med njimi. Tiho od nas si šla, pred letom dni. Rihard Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujejo njen grob. Družina Knez NAROČILNICA. primorski uTrp IME IN PRIIMEK! TOČEN naslov:__________________________ postna številka:_______________________ LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR datum:. podpis:. Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Stran 12 September 2008 ■ primorski u¥p Tokrat še močnejši. NLB Super depozit Naj vaša sredstva rastejo še z večjo močjo. Izberete lahko: • NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in dobo vezave 24 mesecev ali • NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,25 % in dobo vezave 13 mesecev. Minimalni polog je 1.000 EUR. nlbO www.nlb.si/superdepozit a od 1. avgusta do 30. septembra 2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Če boste v času vezave NLB Super depozita potrebovali finančna sredstva, vam nudimo različne ugodne možnosti financiranja. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB poslovalnici Lucija,Obala 114 ali nas pokličete na tel: (05) 617 51 00! Piranski kandidat Franko Fičur Franko Fičur je ime, ki ga človek zlepa ne pozabi. Morda se vam j e v spomin vtisnil kot prvi piranski župan v samostojni Sloveniji, ki je, ko se danes ozremo nazaj, v svojem mandatu uspešno županoval. Morda Franka srečujete na različnih športnih, kulturnih in družabnih prireditvah ali pa ga, kot vsakega drugega občana, videvate v trgovini in med vsakdanjimi opravili. Morda pa že poznate njegovo voljo, ki ga žene naprej in ga tokrat vodi na volitve za Državni zbor RS. Življenje Franko Fičur je že s prvo zaposlitvijo pri 15 letih spoznal, kaj pomeni trdo delo pleskarja. Čeprav mu šola sprva ni dišala, je kasneje zbral moč in trud vložil v pridobivanje znanja. To je videl kot izziv in danes je zato diplomirani organizator dela, zaposlen pa kot vodja službe varovanja. Je zaveden in ponosen Primorec, mož in oče štirih otrok. Kljub delovanju na različnih področjih je družinski človek. Za Piran Kot odgovor, čemu se po desetletju politične neaktivnost vrača v politiko, Franko Fičur dobi žar v očeh in pove: »Stvari v Piranu se ne odvijajo vedno tako, kot bi si želeli občani. In marsikdaj so celo v nasprotju z njihovimi potrebami in koristmi. Spoznal sem, in to me kar prizadene, da o Piranu, ki je bil skoraj vso svojo zgodovino samostojen, sedaj lahko odločajo drugi in ne prebivalci te občine. Zato si na državni ravni želim delovati tudi in predvsem za Piran, za Primorsko.« Občino Piran, njene prebivalke in prebivalce pozna že iz časa svojega županovanja in nikdar ni izgubil stik z njimi, zato vidi predvsem realne probleme - urejena skupna deponija, prenova piranskih ulic, ureditev parkirišč, Portoroža... delovanje, ki ni podrejeno divji logiki komerciale, temveč z zaposlovanjem in ponudbo bogati lokalno skupnost. Prepričan je, da bi kot poslanec doprinesel svoj del bogatih izkušenj na področju lokalne samouprave, obenem pa verjame v temeljit in zelo konkreten volilni program Liberalne demokracije Slovenije. Za prihodnost V svojem programu Franko Fičur ne ponuja praznih obljub in čudežev, ampak svoje vrednote, znanje, izkušnje in ideje. Če bo izvoljen za poslanca, bo trud usmeril v to, da bi vsi državljani doživeli lepši in boljši jutri. Zavzemal se bo za pravno državo in podpiral tiste ideje, ki bodo pomagale ljudem - zaskrbljen j e predvsem za starejše, ker opaža njihovo vse večjo socialno ogroženost. Po načelu svojega življenjskega delovanja si želi videti in doživeti strpnost, spoštovanje in upoštevanje različnomislečih - le taka politika bo politično kulturo v Sloveniji dvignila na višjo raven. Franko Fičur je pripravljen poslušati, slišati in sodelovati! Verjame v sodelovanje in komunikacijo, ki ne smeta biti pogojeni z izbiro politične opcije, temveč usmerjeno v skupni cilj. Ve, da so podjetja zares uspešna šele, ko živijo in delujejo v skladu z okoljem, zato je pomembno dobro vodenje in usklajeno V svoji kandidaturi je odprt za predloge in ideje, ki bi pomagale izboljšati skupno prihodnost. Stik z njim lahko vzpostavite na številnih predvolilnih srečanjih, prek navadne ali elektronske pošte ali prek spletnih strani. Tekmuje za miss Hrvaška manekenka Maja Bedalov iz Kaštela pri Splitu, dekle našega vrhunskega j adralca Vasilij a Žbogarj a j e pred dnevi v luksuznem splitskem hotelu Le Meridien Lav v množici lepih hrvaških deklet bila okronana z lepotno lento naj lepše Dalmatinke oz. Miss Universe Dalmacije 2009, ki se bo pomerila v finalu za Miss Universe Sveta v prihodnjem mesecu. Alojz Petrovčič FIJET kongres v Sloveniji (17.-23. oktober2008) Eden naj večjih kongresov Mednarodne zveze turističnih novinarjev in piscev o turizmu (FIJET) bo v Ljubljani 18. oktobra, kjer pričakujejo 200 tujih novinarjev. Obiskali bodo tudi Primorsko. Sprejem bo tudi v Izoli, Piranu in Portorožu. 19. oktobra jih bo na Tartinijevem trgu pozdravil piranski župan Tomaž Gantar. Turizem se bo predstavil v hotelih LifeClass. Več o programu obiska novinarjev v oktobrski številki. Okrepčevalnica Ulica svobode 9 G330 Piran Kebab - telečji ali piščančji 3,50 EUR Hamburger z bogatim nadevom Fadil Iseni s.p. GSM: 031 423288 3,50 EUR Čevapčiči 6 EUR Odprto vsak dan od 8.00 do 03 h zjutraj. Poskusite naše odlične jedi! SIMPLV CLEVER ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel... ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj... Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03