Qoil# 2 3.111.1932   fesi,------
Poštnina plačana v gotovini.
JUGOSLAVIJA
I LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
nos.	V LJUBLJANI, dne 23. marca 1932.	Letnik	III.
kraljevina
SLUŽBEN
V S E B
244. Uredba o razporejanju zvanj zvaničnikov I. in II. kategorije in služiteljev v resortu ministrstva za promet.
9jr' ^rec*ba 0 draginjskih dokladah državnih uslužbencev.
246. Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo; iz-premembe, dopolnitve in popravki.
247. Izpremembe v pravilniku o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije.
Uredbe osrednje vlade.
244.
Na podstavi § 47. zakona o državnem prometnem osebju predpisujem to-le
uredbo
o razporejanju zvanj zvanienikov I. in II. kategorije in služiteljev.*
Clen 1.
Zvanja zvanienikov I. kategorije se razporejajo tako-le:
I.	skupina:
Administrativni zvaničnik.
Arhivski zvaničnik.
Ladijski krmar.	%
Ladijski pilot.
Vodja ladje.
Glavni vratar.
Ekspeditor.
Vozovni preglednik.
Pregledovalec kotlov.
Knjigovez.
Vozovni zvaničnik.
Sprevodnik.
Litograf.
Luški pilot in vodja palube.
Luški čuvaj.
Skladiščni zvaničnik.
Prtljažnik.
Naddesetar (progovni nadpazntk).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne
18.	julija 1931., št, 161/LIIL/352.
I N A :
248. Telefonski promet Slovenska Bistrica—Nemčija
249. Navodila banske uprave za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov za leto 1931.
250. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
251. Odločbe obče seje državnega sveta.
252. Razne objave iz »Službenih novin«.
Nadzornik garderobe, plinarne, vodovoda, desinfek-cije, dvigala, voz, skladišča, kretnic, postaje, čistote. Previjač.
Nadkurjač.
Prepisovalec.
Pomorski ribarski čuvaj.
Pomorski svetilničar.
Računski zvaničnik.
Pristaniški redar.
Potapljač.
Onravnik vodne črpalke.
Premikač.
Svetilničar.
Prometni zvaničnik (odpremni čuvaj, postajni starešina).
Telefonist.
Tolmač.
Šofer.
Tiskar.
v.	skupina:
Administrativni zvaničnik.
Arhivski zvaničnik.
Ladijski krmar.
Ladijski pilot.
Vodja ladje.
Glavni vratar.
Ekspeditor.
Vozovni preglednik.
Pregledovalec kotlov.
Knjigovez.
Vozovni zvaničnik.
Sprevodnik.
Litograf.
Luški pilot in vodja palube.
Luški čuvaj.
Skladiščni zvaničnik.
Prtljažnik.
Naddesetar (progovni nadpaznik).
Nadzornik garderobe, plinarne, vodovode, deslnfek-cije, dvigala, voz, skladišča, kretnic, postaje, čistote.
Previjač.
Nadkurjač.
Prepisovalec..
Pomorski ribarski čuvaj.
Pomorski svetilničar.
Računski zvaničnik.
Pristaniški redar.
Potapljač.
Opravnik vodne črpalke.
Premikač.
Svetilničar.
Prometni zvaničnik (odpremni čuvaj, postajni starešina).
Telefonist.
Tolmač.
Šofer.
Tiskar.
III. skupina:
Administrativni zvaničnik.
Arhivski zvaničnik.
Ladijski krmar.
Ladijski pilot.
Vodja ladje.
Glavni vratar.
Ekspeditor.
Vozovni preglednik.
Pregledovalec kotlov.
Knjigovez.
Vozovni zvaničnik.
Sprevodnik.
Litograf.
Luški pilot in vodja Dalube.
Luški čuvaj.
Skladiščni zvaničnik.
Prtljažnik.
Naddesetar (progovni nadpaznik).
Nadzornik garderobe, plinarne, vodovoda, desinfek-cije, dvigala, voz, skladišča, kretnic, postaje, čistote. Previjač.
Nadkurjač.
Prepisovalec.
Pomorski ribarski čuvaj.
Pomorski svetilničar.
Računski zvaničnik.
Pristaniški redar.
Potapljač.
Opravnik vodne črpalke.
Premikač.
Svetilničar.
Prometni zvaničnik (odpremni čuvaj, postajni starešina).
Telefonist.
Tolmač.
Šofer.
Tiskar.
IV. skupina:
Administrativni zvaničnik.
Arhivski zvaničnik.
Ladijski krmar.
Ladijski pilot.
Vodja ladje.
Glavni vratar.
Ekspeditor.
Vozovni preglednik.
Preglednik kotlov.
Knjigovez.
Vozovni zvaničnik.
Sprevodnik.
Litograf.
Luški pilot in vodja palube.
Luški čuvaj.
Skladiščni zvaničnik.
Prtljažnik.
Naddesetar (progovni nadpaznik).
Nadzornik garderobe, plinarne, vodovoda, desinfek-cije, dvigala, voz, skladišča, kretnic, postaje, čistote. Previjač.
Nadkurjač.
Prepisovalec.
Pomorski ribarski čuvaj.
Pomorski svetilničar.
Računski zvaničnik.
Pristaniški redar Potapljač.
Opravnik vodne črpalke.
Premikač.
Svetilničar.
Prometni zvaničnik (odpremni čuvaj, postajni starešina).
Telefonist.
Tolmač.
Šofer.
Tiskar.
Člen 2.
Zvanja zvaničnikov II. kategorije se razporejajo tako-le:
I.	skupina;
Blokovnik.
Ladijski redar.
Tehtničar (brutar).
Ognjegasec.
Vratar.
Garderobnik.
Desinfektor.
Desetar (progovni paznik).
Zdravstveni čuvaj.
Kartant.
Zavirač.
Kurjač.
Premikač.
Matroz.
Mereč.
Mornar.
Vozovni popisovalec (vozopisee).
Prodajalec vozovnic.
Prtljažnik.
Rečni ribarski čuvaj.
Rečni svetilničar,
Kretnik.
Tranziter.
Čuvaj trebilnice.
Čuvaj vodovoda.
Čuvaj vodne črpalke.
Čuvaj grape.
Čuvaj strmine.
Čuvaj mosta.
Čuvaj odjavnik.
Čuvaj postaje.
Čuvaj prehoda.
Progovni čuvaj.
Čuvaj signalov. Čuvaj telegrafa. Čuvaj predora. Vlačilski pilot. Vlačilski redar.
II. skupina:
Blokovnik.
Ladijski redar.
Tehtničar (brutar).
Ognjegasec.
Garderobnik.
Desinfektor.
Desetar (progovni paznik). Zdravstveni čuvaj.
Kartant.
Zavirač.
Kurjač.
Premikač.
Matroz.
Mereč.
Mornar.
Vozovni popisovalec (vozopisec). Prodajalec vozovnic.
Prtljažnik.
Rečni ribarski čuvaj.
Rečni svetilničar.
Kretnik.
Tranziter.
Čuvaj trebilniee.
Čuvaj vodovoda.
Čuvaj vodne črpalke.
Čuvaj grape.
Čuvaj strmine.
Čuvaj mosta.
Čuvaj odjavnik.
Čuvaj postaje.
Čuvaj prehoda.
Progovni čuvaj.
Čuvaj signalov.
Čuvaj telegrafa.
Čuvaj predora.
Vlačilski pilot.
Vlačilski redar.
III. skupina:
Blokovnik.
Ladijski redar.
Tehtničar (brutar),
Ognjegasec.
Vratar.
Garderobnik.
Desinfektor.
Desetar (progovni paznik). Zdravstveni čuvaj.
Kartant.
Zavirač.
Kurjač.
Premikač.
Matroz.
Mereč.
Mornar.
Vozovni popisovalec (vozopisec)'. Prodajalec vozovnic,
Prtljažnik.
Rečni ribarski stražnik.
Rečni svetilničar.
Kretnik.
Tranziter.
Čuvaj trebilniee.
Čuvaj vodovoda.
Čuvaj vodne črpalke.
Čuvaj grape.
Čuvaj strmine.
Čuvaj mosta.
Čuvaj odjavnik.
Čuvaj postaje.
Čuvaj prehoda.
Progovni čuvaj.
Čuvaj signalov.
Čuvaj telegrafa.
Čuvaj predora.
Vlačilski pilot.
Vlačilski redar.
Clen 3.
Služiteljska zvanja se razporejajo tako-le:
I. skupina:
Aviznik (avizer).
Zalivkar.
Pisarniški služitelj.
Svetilničar.
Vozovni mazač.
- Nočni stražnik.
Vozovni čistilec.
Vozovni čuvaj.
Kurilniški čuvaj.
Skladiščni čuvaj.
Čuvaj objekta.
Prtljažni čuvaj.
Delavniški čuvaj.
Čuvaj rezervoarja.
Postajni čuvaj.
Čuvaj nakladališča.
II. skupina:
Aviznik (avizer).
Zalivkar.
Pisarniški služitelj.
Svetilničar.
Vozovni mazač.
Nočni stražnik.
Vozovni čistilec.
Vozovni čuvaj.
Kurilniški čuvaj.
Skladiščni čuvaj.
Čuvaj objekta.
Prtljažni čuvaj.
Delavniški čuvaj.
Čuvaj rezervoarja.
Postajni čuvaj.
Čuvaj nakladališča.
Clen '4.
Minister za promet se pooblašča, da razporedi z uredbo nova zvaničniška zvanja I. in II. kategorije in * služiteljska zvanja, kolikor se ustanove,
Clen 5
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo minister za promet podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v >Službe-nih novinah«.
V Beogradu, dne 13. julija 1931.; M. S. br. 18.433/31.
Minister za promet Laz. Radivojevie s. r.
245.
Na osnovi § 28. zanona o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 29. zakona o državnem prometnem osebju z dne
22.	junija 1931., člena 284. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. in § 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 1931. je ministrski svet po predlogu ministra za finance odobril to-le
uredbo
o dravinjskih dokladah državnih uslužbencev.*
I.	Osebna draginjska doklada.
Clen 1.
Osebna draginjska doklada se odreja v teh-le mesečnih zneskih:
1. predsedniku ministrskega sveta 5.000 dinarjev;
2. ministrom in banom po 3.500 dinarjev;
3. civilnim uradnikom (§ 22. zakona o uradnikih) in uradnikom državnih prometnih naprav (§ 22. zakona o državnem prometnem osebju):
Draginjski razred
Stopnja
III.
dinarjev
50
300
III.
150
50
400
150
500
250
IV.
250
600
350
650
300
400
VI.
700
350
450
VII.
750
400
500
425
Vlil.
775
625
IX.
775
425
525
775
425
525
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. marca 1032., št, 59/XXHIZ159,
4.	častnikom in vojaškim uradnikom (čl. 274. zakona o ustroju vojske in mornarice):
Čin	s periodičnimi j zviški	Oraginjski razred		
		I.	II.	HL
		dinarjev		
Armijski general in admiral .		—	—	—
Divizijski general in viceadmiral		—		—
Brigadni general, konteradmi-ral, inženjerski general in višji vojaški uradnik I. razreda 		i	300	50	—
		400	150	50
Polkovnik, kapetan bojne ladje in višji vojaški uradnik II. razreda 			500	250	150
Podpolkovnik, fregatni kapetan in višji vojaški uradnik III. razreda 			600	350	250
Major, korvetni kapetan in višji vojaški uradnik IV. razreda .		650	400	300
Kapetan I. razreda, poročnik bojne ladje I. razreda in nižji vojaški uradnik I. razreda .		700	450	350
Kapetan II razreda, poročnik bojne ladje II. razreda in nižji vojaški uradnik II. razreda 			750	500	400
Poročnik, fregatni poročnik in nižji vojaški uradnik III. razreda 			775	525	'425
Podporočnik, korvetni poročnik in nižji vojaški uradnik IV. razreda 			775	525	425
5. civilnim zvaničnikom (§ 24. zakona o uradnikih):
Položajna skupina	Draginiski razred		
	I. | II. | III.		
	dinarjev		
I.	760	560	510
II.	760	560	510
III.	/ 760	560	510
			
6.	zvaničnikom državnih prometnih naprav (§§ 24. in 25. zakona o državnem prometnem osebju):
a)	zvaničnikom I. kategorije:
Položajna skupina	Draginj ski razred		
	I.	11.	III.
	dinarjev		
I.	755	555	505
II.	755	555	505
III.	755	555	505
IV.	750	550	500
			
b) zvaničnikom II. kategorije:
Položajna sku pina	Dravinjski razred		
	I. | 11. | III.		
	dinarjev		
1.	735	560	510
II.	710	550	500
lit.	685	525	O co
7. civilnim služ	iteljem (§ 2	5. zakona o	uradnikih):
Položaina skupina	Dravinjski razred		
	1. | It. | III.		
	dinarjev		
t.	585	485	460
II.	585	485	460
	r		
8. služiteljem državnih prometnih naprav (§ 26. zakona o državnem prometnem osebju):
Položajna skupina	Dravinjski razred		
	I. | II. | lil.		
	dinarjev		
I.	575	475	450
II.	575	475	450
	Člen 2		
0) Draginjski razred obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen.
(2) V krajih, ki imajo mestni — ožji in zunajmestni — širši gradbeni okoliš, obsega draginjski razred zunaj-niestni — širši gradbeni okoliš.
(3) Ob sporih o mejah gradbenega okoliša odloča ministrstvo za gradbe.
Člen 3.
Uslužbencu, ki se uporablja začasno po službenem Poslu zunaj kraja, kjer je postavljen, pripada v vsakem primeru osebna draginjska doklada onega draginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je postavljen.
Člen 4.
Mož in žena, ki sta oba državna uslužbenca, imata vsak zase pravico do popolne osebne draginjske doklade, neglede na to, ali stanujeta v istem kraju ali ne.
II.	Rodbinska draginjska doklada.
Člen 5.
(*) Rodbinska draginjska doklada za ženo in otroke znaša po 140 dinarjev na mesec in pripada za zakonsko ženo in za vsakega otroka, ki je rojen v zakonitem zakonu ali je pozakonjen.
(2)	Uslužbencu muslimanskega veroizpovedanja, ki ima več žen, pripada rodbinska draginjska doklada samo za eno ženo«
(3)	Rodbinska draginjska doklada za pozakonjenega otroka pripada od prvega dne meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem je otrok pozakonjen.
Člen 6.
Rodbinska draginjska doklada za ženo ne pripada:
a) če je žena aktivna ali upokojena državna, banovinska ali občinska uslužbenka;
« 7
b) če je žena zaposlena v službi države, banovine ali občine kot pogodbena uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka;
c) če ima žena od imovine, privatne službe ali samostojnega dela katerekoli vrste več kot 200 dinarjev čistega dohodka v denarju na mesec;
č) če živi žena zbog zakonskih sporov ločeno, neglede na to, ali je tožba na ločitev zakona uvedena ali ne.
Člen 7.
(’) Če sta oče in mati državna uslužbenca, pripada draginjska doklada *za otroka očetu. Če živita narazen ali če je zakon ločen, je izplačevati doklado zakoncu, pri katerem se otrok vzdržuje.
(2) Če je mati državna uslužbenka, oče pa izvršuje privatno profesijo, nima mati pravice do draginjske doklade za otroka, razen če je oče siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje. To velja tudi. če živita narazen ali je zakon ločen.
(3) Če se žena, ki je državna uslužbenka, zopet poroči, ima pravico do rodbinske draginjske doklade za otroka iz prvega zakona samo, če je imela do dne zopetne omožitve pravico do rodbinske draginjske doklade za tega otroka.
(4) Če živi žena, ki ni državna uslužbenka niti osebna upokojenka, narazen od moža, ki je državni uslužbenec, ali če je zakon ločen, se mora izplačevati rodbinska draginjska doklada ženi, če se otrok pri njej vzdržuje.
Člen 8.
Rodbinska draginjska doklada za otroka ne pripada:
a) če dovrši otrok 16. leto starosti;
b) če ima otrok v javni ali. privatni službi na niesee več kot 200 dinarjev čistega dohodka v denarju ali enako v naravi;
c) če dobi otrok mesto v civilnem, vojaškem, dobro- ■ delnem ali vzgojnem zavodu, domačem ali tujem, in uživa brezplačno vzdrževanje, čegar vrednost presega 200 dinarjev na mesec;
č) če dobiva otrok od domačih ali tujih naprav štipendijo, podporo ali ustanovo, ki presega 200 dinarjev na mesec;
d) če vstopi otrok v trgovino, obrt ali podjetje kot učenec in mu daje poslodavec potrebno vzdrževanje brez nagrade, in
e) če ima otrok nad 200 dinarjev čistega dohodka na mesec od lastnega premičnega ali nepremičnega premoženja,
/
Člen 9.
0) Izjemoma pripada rodbinska draginjska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih točk b) do e) prejšnjega člena:
a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do možitve, najdalj pa do polnoletnosti;
b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje;
c) za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih privatnih šolah občega ali strokovnega pouka, in sicer samo za oni čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega dvajset tretjega leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži, odnosno oženi, ali če nastopi odslužitev obveznega. roka v vojski.
(2) Pohajanja večernih in občasnih tečajev glede pravice do rodbinske draginjske doklade za otroka ni smatrati za šolanje.
III. Obče odredbe.
Člen 10.
I1) Uslužbenca, ki je postavljen ali se po službenem poslu uporablja pri državnih napravah stalnega ali začasnega značaja v inozemstvu, pripada osebna draginjska doklada:
a) v državah s slabo valuto v dinarjih;
b) v državah z zdravo valuto v denarju dotične države, in sicer: če je vrednost denarne enote enaka 1 švicarskemu franku ali manjša, se računi dinar al pari; če je pa vrednost denarne enote večja od 1 švicarskega franka, se računi za 1 dinar oni znesek denarne enote, ki je enak 1 švicarskemu franku.
(2) Rodbinske draginjske doklade po odredbi prednjega odstavka je izplačevati samo za one rodbinske člane, ki z uslužbencem žive v inozemstvu.
Člen 11.
Kljub prejšnjemu členu pripada osebna in rodbinska draginjska doklada v dinarjih uslužbencu:
a) ki biva v inozemstvu zaradi posebnega zdravljenja ali okrevanja od bolezni;
b) ki je poslan v inozemstvo zaradi izpopolnitve v neposrednem interesu državne službe.
Člen 12.
Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah ne vpliva na pravico, prejemati osebno in rodbinsko draginjsko doklado.
Člen 13.
Za čisti dohodek po tej uredbi se smatra dohodek, ki ostane, če se odbijejo samo obremenitve za javne
davščine.
Člen 14
Nesposobnost za pridobivanje po tej uredbi se dokazuje s potrdilom dveh zdravnikov v javni službi.
Člen 15.
0)	Za sprejemanje rodbinske draginjske doklade mora vložiti uslužbenec pri pristojni blagajni prijavo po tem-le obrazcu:
1	Ime žene	
2 1	Ali je žena aktivna ali upokojena državna, banovinska ali občinska uslužbenka, ali je v službi države, banovine ali občine kot pogodbena uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka?	
3	Ali živi vložilec prijave skupaj z ženo ali narazen?	
4	Ali ima žena dohodek od imovine, privatne službe ali samostojnega dela in koliko ga ima na mesec?	
5	Ime in rojstni datum vsakega' otroka in ali je otrok zakonski ali pozakonjen, iz prvega ali drugega zakona?	
6	Za vsakega otroka: Ali ima dohodek od javne ali od privatne službe ali od premičnega ali nepremičnega premoženja, in koliko ga ima na mesec? Ali ima mesto v zavodu ali dobiva štipendijo, podporo ali ustanovo, od koga in v katerem mesečnem znesku? Ali je učenec v obrtu, trgovini ali podjetju in ali ga poslo-davec vzdržuje?	
7	Za otroka nad 16 let: Ali se šola in na kateri šoli? Ali je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje? Ali neomožena hči gospodinji svojemu očetu vdovcu?	
		
(2)	Uslužbencu, ki ne vloži prijave v 90 dneh od dne, ko je pridobil pravico, pripada rodbinska draginjska doklada od prvega dne meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem je prijavo vložil.
Člen 16.
(l)	Za rodbinsko draginjsko doklado, ki se zahteva z vloženo prijavo, mora predložiti uslužbenec te-le dokaze:
a) za razpredelek 1: poročni, list;
b) za razpredelek 3: poročilo, odnosno potrdilo neposrednega starešine, kateremu je uslužbenec-vložilec prijave po zakonu dolžan prijaviti vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerjih;
c) za razpredelek 4: potrdilo pristojnega občinskega, odnosno davčnega oblastva, da žena nima nad 200 dinarjev čistega dohodka na mesec od imovine, privatne službe ali samostojnega dela;
č) za razpredelek 5: rojstni (in krstni) list za zakonskega otroka, odlok o pozakonitvi pa za pozakonje-nega otroka;
d) za razpredelek 6: 1. potrdilo pristojnega občinskega, odnosno davčnega oblastva, da otrok nima nad 200 dinarjev čistega dohodka na mesec od premoženja ali osebnega dela; 2. potrdilo pristojnega šolskega oblastva, da nima otrok mesta v zavodu ob brezplačnem vzdrževanju ali da ne prejema štipendije, podpore ali
ustanove nad 200 dinarjev na mesec; 3. izjavo gospodarja, potrjeno po policijskem, odnosno občinskem obla-stvu, da nima otrok, ki je učenec v ob rtu, trgovini ali podjetju, nagrade nad 200 dinarjev na mesec, odnosno da ne uživa potrebnega vzdrževanja brez nagrade;
e)	za razpredelek 7: 1. potrdilo pristojne šolske uprave, da je otrok redni učenec; 2. potrdilo dveh zdravnikov v javni'službi, da je otrok trajno nesposoben za pridobivanje; 3. poročilo, odnosno potrdilo neposrednega starešine (točka b), da neomožena hči svojemu očetu vdovcu gospodinji.
(2) Vsako izpremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do rodbinske dragiujske doklade, mora prijaviti uslužbenec nanovo najkesneje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila. Za nasprotno ravnanje odgovarja uslužbenec po odredbah člena 17. te uredbe.
Člen 17.
(‘) Uslužbenec, ki se o njem ugotovi, da je vložil neresnično prijavo in po njej prejemal rodbinsko dra-ginjsko doklado, izgubi za eno leto dni pravico do vseh rodbinskih draginjskih doklad, nezakonito prejeta vsota se pa izterja iz njegovih prejemkov po administrativni poti. Odlok o izgubi pravice izda resortni minister.
(3) Razen tega se uvede zoper takega uslužbenca disciplinsko postopanje in se obtoži kazenski za dejanje Prevare. Za uvedbo disciplinskega postopanja in za vložitev kazenske tožbe je pristojen resortni minister.
Člen 18.
(’) Vsa potrebna pojasnila za uporabo te uredbe daje minister za finance.
(2)	Pritožbe po sporih, ki nastanejo zbog uporabe te uredbe, je treba vložiti po pristojnem ministrstvu na ministra za finanee.
Člen 19.
Ta uredba dobi obvezno moč dne 1. aprila 1932.
Iz občega oddelka ministrstva za finance
v Beogradu, dne 12. marca 1932.; št. 10.930/1.
246.
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumar-ske stroke s fakultetno izobrazbo.
Izpremembe, dopolnitve in popravki.*
V pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo, ki je natisnjen v »Službenih novinah« št ll-III z dne 15. januarja 1932.,** je treba izvesti te-le izpremembe, dopolnitve in popravke:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1932., št. 58/XXII/149. — Ostalih 12 točk popravlja zgolj tiskovne pomote v srbskohrvatskein besedilu, ki na slovensko besedilo niso vplivale.
** »Shtžbeoi list« št. 193/16 h 1, 1932.
4.	V prvi vrsti naslova pred členom 12. mora namesto Ckllcčba« stati: »Odločbe«.
9.	V členu 21. ped točko 3. v 4. skupini je treba dodati novo točko, ki se glasi:
»4. poslovnik za obča upravna oblastva.«*
12. V členu 22. v drugi vrsti drugega odstavka mora namesto »13« biti: »12«.
13. Pred členom 23. je postaviti podnaslov: »Terenski i z p i t«.
14. V členu 23. mora biti v prvi vrsti namesto »ustnem in pismenem« : »pismenem in ustnem«.
16.	V členu 28. se mora glasiti besedilo diplome tako-le:
Diploma o opravljenem strokovnem izpitu za šumarsko službo.
G...........— .................  ,	rojen  ........................
v .............................-.............       banovine,	je	opravil ...................................................  strokovni	izpit	za šumarsko službo
pred izpraševalno komisijo, odrejeno z odlokom gospoda
ministra za šume in rudnike z dne ....................................,
št........... V	dokaz se mu izdaja ta diploma po členu
28.	pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo.
V Beogradu, dne .................._  193	;	št...........
Predsednik fzpraševalne komisije:
Zapisnikar:
Člani:
1   ..................................
2      .................................
3.        ............................-
4 ..............................      -
Iz pisarne ministrstva za šume in rudnike v Beogradu, dne 29. februarja 1932.; št. 3711.
247.
Izpremembe v pravilniku
o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije.**
Gospod minister za promet je odobril s svojo odločbo U. P. i R. S. br. 1011 z dne 12. februarja 1932., da se v pravilniku o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Jugoslavije, ki je bil razglašen v »Službenih novinah št. 221 z dne 30. septembra 1927.,*** izvrše naslednje dopolnitve:
* Številke v sedanjih točkah 4. do 36. v 4. skupini člena 21. se sicer izrečno ne popravljajo, vendar jih je treba glede na vrinjeno novo številko 4. popraviti v točke
5.	do 37. — Op. ur.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 20. februarja 1932., št. 40/XVI/114.
♦** »Uradni list« št. 450/111 iz 1. 1927,
V drugem odstavku člena 1. se za vejico in besedo »pogonom« izpušča beseda »in« in se uvrščajo besede: »najsi v prometu s kosovnim blagom ali ki«.
V členu 2. se uvršča kot tretji odstavek ta-le odredba:
»Objekti, ki ne namerjajo opraviti trgovinskih operacij ali ki prispejo v pristanišče pod noč ali ponoči, a nadaljujejo zjutraj zopet svojo vožnjo, ali če morajo plovni objekti ostati v pristanišču nedoločen čas zaradi megle ali druge višje sile, niso dolžni, se kakorkoli prijaviti. Umeje se samo po sebi, da morajo poveljniki (vodje, krmarji) plovnih objektov v prednjih primerih zaradi reda in pozornosti proti državnim oblastvom kakorkoli obvestiti pristaniško kapetanijo o svoji navzočnosti (svojem bivanju) v pristanišču, kar velja tudi za plovne objekte državnih uradov, ki vobče niso dolžni, se kakorkoli prijavljati.«
V členu 3. se uvršča kot drugi odstavek:
»Tudi tukaj veljajo iste izjeme kakor ob prihodu.«
Naslov III. dela omenjenega pravilnika se dopolni z besedami: »i n za,ladje v rednem tovornem prometu«.
V členu 17. se uvršča kot tretji odstavek naslednja odredba:
»Ladje, same ali z vlako, ki potujejo po odobrenem plovitvenem redu in na določeni progi v mejah naše države v prometu s kosovnim blagom (paketniki), prijavljajo samo svoj odhod v odhodnem pristanišču. Dobljeno dovolilo za odhod velja pri takih ladjah za eno celo vožnjo in jih vračajo ob povratku pristojni pristaniški kape-taniji, kateri vročajo obenem podatke o dopeljanem blagu in o blagovnem prometu v pristaniščih po poslednjem vidiranju dovolila. V vmesnih pristaniščih, če niso opravljale trgovinskih operacij, ladje niso dolžne podajati kakršnekoli prijave; marveč se prijavljajo, če so opravljale trgovinske operacije, s pcdatki o blagovnem prometu pri pristojni pristaniški kapetaniji samo z dovolilom za odhod iz odhodnega pristanišča, ki se jim vidira na nahrbtni strani.«
V členu 18. se uvršča kot četrti odstavek sledeča odredba:
»Analogne odredbe iz predhodnega odstavka v zvezi z odredbami iz poslednjega odstavka predhodnega, člena veljajo tudi za ladje, ki vozijo v rednem kosovnem prometu v inozemstvo.«
V členu 19. se vstavljajo za besedami »potniških ladij vseh vrst« besede: »in ladij v rednem kosovnem prometu.«
Iz pisarne ministrstva za promet — uprave pomorstva in rečnega prometa v Beogradu, dne 15. februarja 1932.; U. P. i R. S. br. 1011.
248.
Telefonski promet.
Telefonski promet Slovenska Bistrica — z vsakim kraiem v Nemčiji.*
' Gospod minister za promet je odobril z odločbo P. t. br. 2905 z dne 26. februarja 1932., da se vzpostavi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1932., št. 58/XXII/_158.
telefonski promet Slovenska Bistrica — z vsakim krajem v Nemčiji, ki se po sporazumu z nemško upravo lahko prične šele dne 1. aprila 1932.
Terminalna taksa v korist jugoslovanske uprave po enoti triminutnega pogovora znaša za navaden pogovor P50 zl. fr., tranzitna kakor tudi terminalna taksa v korist nemške uprave pa se plačuje po dotičnem kraju v Nemčiji, s katerim se pogovor opravlja.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) z dne 2. marca 1932.; P. T. br. 2905.
*
Banove uredbe.
249.
II.	No. 7007/2
Navodila
za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov za 1. 1931.
Okrožnica vsem županstvom Dravske banovine.
1.
Po členu 105. zakona o glavni kontroli morajo vse občine predložiti krajevni (mestni) kontroli pri dravski finančni direkciji v Ljubljani v pregled svoje letne račune najdalj v roku treh mesecev po zaključku računskega leta.
Proračunsko leto se začne 1. januarja in traja do 31. decembra istega leta.
Ker se pa do 31. decembra, t. j. do konca proračunskega leta, ne morejo pobrati vsi dohodki, niti izvršiti vsi izdatki, predvideni v občinskem proračunu, se podaljša proračunsko leto za nadaljnje tri mesece, t. j. do 31. marca naslednjega leta.
Tako leto se imenuje računsko leto in traja od
1.	januarja do 31. marca naslednjega leta.
2.
V času od 1. januarja do 31. marca (t. j. v podaljšku proračunskega leta) se smejo v stari blagajniški dnevnik knjižiti samo oni dohodki, ki so predvideni v proračunu dotičnega leta. N. pr. Davčna uprava nakaže doklade za mesec december 1931. šele meseca februarja 1932. Ta dohodek se mora knjižiti v blagajniški dnevnik za leto 1931.
V tem času se smejo izplačevati le one obveznosti (izdatki), ki so nastale do 31. decembra, so imele kritje v proračunu, toda se iz kateregakoli razloga niso mogle poravnati.
N. pr. Občina je zgradila most 1931. leta. V proračunu je predvidena vsota Din lO.OOO-— za to delo. Most je bil dovršen, podjetnik je predložil račun meseca decembra 1931. Ker pa občina še ni prejela doklad za meseca november in december 1931., tega računa ni mogla poravnati. Davčna uprava je doklade nakazala
šele meseca februarja 1932. in je šele sedaj občini dana J možnost, da poravna račun. Ver obremenjuje ta izdatek še proračunsko leto 1931., ga mora občina knjižiti med izdatke blagajniškega dnevnika za leto 1931.
Obenem pa je treba za novo proračunsko leto 1932. nastaviti nov blagajniški dnevnik.
3.
Računodajalci, ki bi svojih računov ne predložili v zakonito določenem roku krajevni (mestni) kontroli, ali bi jih predložili nepopolne ali nečitljivo sestavljene, ali ki bi ne predložili na pripombe krajevne (mestne) kontrole v določenem roku izčrpnih odgovorov, se kaznujejo Po čl. 118. zakona o glavni kontroli (čl. 46. zakona o glavni kontroli).
Računi se morajo predložiti krajevni kontroli v pregled in odobritev, četudi je nadzorno oblastvo med letom pregledalo občinsko gospodarstvo.
Ker mora krajevna (mestna) kontrola izvršiti temeljit pregled celotnega gospodarstva občine z denarjem in materialom po posameznih proračunskih letih, morajo biti na razpolago potrebne poslovne knjige, računske priloge (denarne listine) in dokazila, ki izpričujejo višino dohodkov in upravičenost izdatkov.
\
Knjige.
4.
Med knjige, ki jih mora občina predložiti krajevni (mestni) kontroli, spadajo:
a) blagajniški dnevnik občine,
b) blagajniški dnevnik ubožnega sklada,
c) dnevnik občinskih taks, trošarin in drugih davščin, ki jih občine pobirajo v lastni režiji;
č) glavna knjiga (kontrolnih kreditov), če jo občina vodi;
d) pomožni dnevniki, če jih občina vodi;
e) izkaz imovine (inventar).
Knjige morajo biti pravilno zaključene. Vse knjige razen izkaza imovine (inventarja), ki se zaključuje z 31. decembrom, se zaključujejo s koncem računskega leta, to je 31. marca.
Vse zaključke mora podpisati župan in blagajnik ter odborniki, ki so knjige -pregledali. Uspeh (prebitek) mora biti izpisan tudi z besedami.
6.
Vse knjige morajo biti prešite in overovljene po pristojni davčni upravi glede na število strani, oziroma listov
7.
Vse pod točko 4. navedene knjige morajo občine voditi za vsako proračunsko leto posebej.
Računske priloge.
4 8.
Vsi spisi v knjige morajo biti opremljeni z dokazil-nimi listinami (računskimi prilogami), ki izpričujejo, da je vpis pravilen. Te listine morajo biti pisane s črnilom ali s strojem in morajo biti zaznamovane v desnem kotu
zgoraj s številko, ki jo ima odgovarjajoča postavka v blagajniškem dnevniku odnosno v izkazu imovine.
Dokazila o prejemkih.
9,
Za dokazila o prejemkih občinske ali ubožne blagajne se priznavajo:
a) za dohodke občinskih doklad in trošarin, ki jih občinam nakazujejo davčne uprave in kraljevska banska uprava, kakor tudi za globe, ki jih nakazujejo občinam sreska načelstva in sodišča: odrezki poštnih nakaznic; pri globah tudi dotični dopis sreskega načelstva, oziroma sodišča.
Kor se radi majhne oblike odrezki poštnih nakaznic lahko izgubijo, je priporočljivo, da se nalepijo, na četrtin-ko pole pisarniškega papirja.
Na odrezku, oziroma na papirju se mora pripisati tudi dan prejema in navesti, za kaj je bil znesek nakazan; n. pr. »občinske doklade na državne neposredne davke za mesec februar 1930.«, ali: »globa sreskega načelstva za Krivca Petra«. Označiti je tfeba na odrezku tudi proračunsko leto in poglavje, v korist katerega naj se nakazani in prejeti znesek knjiži;
b) za dohodke občinskih trošarin, taks in drugih davščin, ki jih pobira občina v lastni režiji: plačilni list (izjava o plačilu; protipis), na katerem potrdi plačnik resničnost plačane vsote s svojim podpisom. Priložen mora biti tudi mesečni izkaz zatrošarinjenih predmetov, ki ga napravi županstvo pri pristojnem oddelku finančne kontrole za vsakega obvezanca.
V občinah, kjer je več obvezancev, naj se napravi za vsak mesec skupen izkaz vseh obvezancev s sledečimi razpredelki: tekoča številka, naslov obvezanca, količina zatrošarinjenih predira lov, pripadajoča občinska trošarina in razpredelek, kjer vsak točilec s svojim podpisom potrdi plačilo zneska, ki ga je plačal;
c) za občinske takse se morajo priložiti, odlok nadzornega oblastva, ki je takso odobrilo, dotični izkaz (n. pr. pasji kataster) in plačilni list (protipotrdilo) plačnika;
č) za lovske zakupnine: izjava sreskega načelstva o veljavni zakupni pogodbi, iz katere je razvidno trajanje zakupne dobe, višina letne lovske zakupnine in ime lovskega zakupnika; razen tega pa še plačilni list (protipotrdilo) Lvskega zakupnika, da je plačal lovsko zakupnino;
d) za posojila: odlok nadzornega oblastva, ki je odobrilo posojilo, overovljeni prepis zadolžnice, amortizacijski načrt in potrdilo denarnega zavoda, da je posojilo izplačal;
e) za obresti hranilnih vlog in za dvige naložene občinske glavnice, izvleček iz računa dotične hranilne vloge, ki ga naj izda denarni zavod, kjer ima občina naložen denar, če je denar naložen na tekoči račun, vsakokratni izpisek iz tekočega računa;
f) za občini nakazane podpore: odlok oblastva, ki je podporo dovolilo in nakazalo in odrezek poštne nakaznice, ki naj se prilepi na dotični odlok;
g) za vse ostale prejemke, ki jih dobi občina od kogarkoli, bodisi po pošti, bodisi iz roke v roko, pa odrezek poštne nakaznice, plačilni list (protipobotnica) itd., na katerem mora blagajnik navesti, zakaj je bil denar plačan, oziroma nakazan ter označiti proračunska leto in poglavje, kamor se je knjižil.
Dokazila o izdatkih. 10.
Za dokazila o izdatkih iz občinske ali ubožne blagajne se priznavajo saldirani računi (fakture), pobotnice itd., katere izstavljajo stranke, ki prejemajo denar, ter morebitni spisi (n. pr. dopis sreskega načelstva za poravnavo računov za vojaške tiskovine itd.).
11
Pobotnica mora vsebovati sledeče: vsoto (označeno tudi z besedami), ki se je izplačala, zakaj in na kaki podstavi se je izplačala, iz katere blagajne, kraj, dan, mesec in leto plačila, čitljiv podpis prejemnika z navedbo priimka, imena in poklica.
Ce je stranka nepismena, postavi svoj znak na pobotnici pred dvema pričama, ki morata pobotnico podpisati.
12.
Za račune del, nabavk in poslov, katere občina poravna po pošti, velja potrdilo poštnega urada, ki se nalepi na račun, kot dokaz o izvršenem plačilu.
13.
Če je bil z računsko prilogo nabavljen kak inventarni predmet, ali je bil prodan, tedaj se morajo na prilogi (računu, pobotnici) navesti knjižni podatki izkaza imo-vine (inventarja), n. pr. »vknjiženo v izkazu imovine pod številko 3« ali »izknjiženo v izkazu imovine pod št. 6«.
14.
Na vsaki računski prilogi izda župan kot naredbo-dajalec kratek plačilni nalog, ali pa izda poseben plačilni nalog.
Plačilni nalog vsebuj sledeče; proračunsko leto, poglavje in postavko proračuna, iz katerega se je izplačilo izvršilo, upnikovo ime, priimek, zvanje ali poklic in kraj bivališča, koliko mu je izplačati (s številkami in besedami) in zakaj.
Blagajnik kot računodajalec potrdi po izvršenem izplačilu in knjiženju, da je nalog izvršil; n. pr. »izplačal dne 15. marca 1931. Din 2000-— in knjižil pod postavko tek. štev. 30 lilagajniškega dnevnika občine«.
Kolkovanje.
15.
Vsaka pobotnica, saldirani račun (faktura) itd. moru biti opremljena s predpisano takso iz tarifne postavke 33. taksne tarife, t. j. s K % izplačljive vsote. Ako je prejemnik oproščen plačevanja taks, tedaj mora to navesti na pobotnici, oziroma računu ter označiti zakonsko podstavo, s katero je ta oprostitev utemeljena.
Pri nabavkah, katerih račun presega vsoto 2000 dinarjev, mora dobavitelj nalepiti še 1 % pogodbeno takso iz tarif. post. 24 taksne tarife.
Računi do zneska Din 100 — morajo biti kolkovani še z računskim kolkom Din 0-10, računi nad Din 100— pa s kolkom Din 0-20 po tar. post. 34 taksne tarife.
Pri plačevanju računov s poštnimi nakaznicami ali položnicami naj se odgovarjajoči znesek za kolke odtegne, z njim kupi kolek in nalepi na odrezek.
Kolki se morajo po predpisih uničiti na računski prilogi z uničevalcem kolkov (zumbo) navzkriž in z uradnim žigom. Če občina zumbe nima (ki bi jo po
zakonu morala imeti), tedaj naj se kolek uniči samo z občinskim žigom in s tem, da se na vsak kolek napiše s črnilom letnica.
16.
V primeru, da prejemnik ne nalepi predpisane kolkovine, tedaj mu jo mora odtegniti ob izplačilu blagajnik in jo nalepiti na listino. Če blagajnik tega ne napravi, odgovarja materialno in mora manjkajočo kol-kovino poravnati iz svojega.
Poslovni davek.
17.
Glede poslovnega davka veljajo do 31. decembra
1931.	predpisi zakona o davku na poslovni promet, priobčeni v »Uradnem listu«, št. 131 iz leta 1921. in št. 20 iz leta 1922. Po teh predpisih se mora od vsakega računa del, nabavk itd. odtegniti l%ni poslovni davek.
. Od 1. aprila 1931. pa velja uredba o skupnem davku na poslovni promet, ki je objavljen v »Službenem listu Dravske banovine« v štev. 26 iz leta 1931.
Ob izplačilu odtegne blagajnik poslovni davek ter označi to na prilogi z besedami: »Odbitek: l%ni davek
na poslovni promet Din «. Tako odtegnjeni davek
se na koncu meseca zbere v izkazh o odtegnjenem davku na poslovni promet. Ta izkaz naj ima sledeče raz-predelke: tekočo številko blagajniškega dnevnika, ime in priimek dobavitelja, izplačani znesek in 1%ni odtegljaj. Izkaz se napravi v dveh izvodih: eden se priloži letnemu računu, drugi pa se predloži davčni upravi. Potrdilo davčne uprave, ako je denar nakazan po pošti, odrezek položnice ali nakaznice, se priloži onemu izvodu izkaza o skupnem davku na poslovni promet, ki je pri letnem računu kot dokaz o odvodu.
Ako je dobavitelj oproščen davka na poslovni promet, je treba to navesti na računski prilogi in pri tem označiti zakonski predpis, na katerem sloni oprostitev.
Uslužbenski davek.
18.
Enak postopek kakor za davek na poslovni promet velja tudi za uslužbenski davek. Od nagrad županu, blagajniku itd. naj se odtegne uslužbenski davek po čl. 96. zakona o neposrednih davkih. Od občinskih uslužbencev pa po čl. 95., kolikor bi ne bilo upoštevati čl. 96. zakona o neposrednih davkih.
Potrdilo o odvedbi uslužbenskega davka davčni upravi naj se priklopi letnemu računu obenem z izkazom odtegljajev za uslužbenski davek
Uradna potovanja.
19.
Pri izdatkih za uradna potovanja se mora na dotični prilogi vedno označiti cilj potovanja in čas odsotnosti, pobotnici pa se morajo vedno priložiti dokazilne listine (vabilo, poziv, odlok, sklep seje občinskega odbora), ki upravičuje potovanje in izplačilo potnega stroška.
Nepredvideni izdatki.
20.
2a izdatke, ki niso bili predviden! v proračun«, odnosno je bila zanje y proračunu odobrena prenizka
postavka, pa so bili nujni in neodložljivi, se mora priklopiti poleg računa (fakture), pobotnice itd. tudi overovljen izvleček Iz zapisnika seje občinskega odbora, na kateri se je dotični nepredvideni izdatek odobril.
Ako bi izdatek ne bil upravičen s sklepom občinskega odbora, se obdolžita župan kot naredbodajalec in blagajnik kot računodajalec ter se obsodita v solidarno plačilo nastale škode.
21.
Isto velja za virmane (povečanja, enega proračunskega poglavja iz prihrankov drugega poglavja).
22.
Poudarja pa se, da se odobreni proračun ne sme v nobenem primeru prekoračiti, t. j. občina ne sme v dotičnem proračunskem letu nikdar več izdati, kakor znaša skupna vsota odobrenih proračunskih izdatkov.
Za vsako prekoračenje odgovarjajo blagajnik, župan in občinski odbor, če je bilo odrejeno izplačilo brez proračunskega kritja, ter se obsodijo v povračilo prekoračene vsote.
Končni letni račun.
23.
Končni letni račun imej obliko in porazdelbo proračuna tako po poglavjih kakor tudi po posameznih postavkah poglavij.
Izkazovati mora:
Pod dohodki:
a) prebitek iz prejšnjega leta;
b) s proračunom odobrene dohodke;
c) zastanke iz prejšnjega leta;
č) vsote zvišanih dohodkov;
d) dejansko prejete dohodke;
e) razliko med dejanskimi in v proračunu predvidenimi dohodki;
f) pobrane dohodke iz prejšnjih let;
g) vse občini dolžne vsote.
*
Pod izdatki:
a) s proračunom odobrene izdatke dotičnega pro-^ računskega leta;
b) vsote zvišanih izdatkov,
c) dejansko potrošene izdatke;
č) razliko med dejanskimi in v proračunu predvidenimi izdatki;
d) izvršene izdatke iz prejšnjih let;
e) vsote, ki jih občina še dolguje;
f) stanje občinske imovine, ko se zaključijo knjige, t. j. 31. marca vsakega leta, razen inventarja, ki se zaključuje 31. decembra.
24.
Občina, ki ne vodi glavne knjige, sestavlja letni račun na podlagi podrobnega izkaza dohodkov in izdatkov občine, oziroma ubožnega sklada.
Podrobni izkaz dohodkov in izdatkov se sestavlja na podlagi blagajniških dnevnikov, in sicer tako, da se izpisujejo dohodki in izdatki po poglavjih in postavkah proračuna. Podroben izkaz dohodkov in izdatkov se mora redno voditi tekom leta z namenom, da tako blagajnik kakor tudi župan vedno in vsak čas ve za potrošnjo in koliko mu še ostane razpoložijivegaj s proračunom odo-
brenega kredita, da bi se s tem izognila vsakemu prekoračenju proračuna.
Podroben izkaz dohodkov in izdatkov imej sledeče razpredelke:
1. Tekočo številko.
2. Št. postavke blagajniškega dnevnika.
3. Predmet (zakaj se je prejelo ali izdalo).
4. Zastanke iz prejšnjega leta.
5. V proračunu predvideno vsoto.
6. Skupni znesek zastankov in v proračunu predvidenih vsot.
7. Koliko se je prejelo ali izdalo.
8. Koliko se bo še prejelo ali izdalo.
Ta izkaz se vodi po poglavjih in postavkah proračuna. Na koncu računskega leta, t. j. 31. marca, se zaključijo posamezna poglavja in postavke podrobnega izkaza, zaključki pa se prenesejo v končni letni račun.
25.
Končni letni račun imej sledeče razpredelke:
Za dohodke;
1. proračunsko poglavje;
2. proračunska postavka;
3. besedilo po proračunu;
4. zaostanki iz prejšnjega leta;
5. predvideno v proračunu leta;
6. skupaj (poglavje) ;
7. od tega se je prejelo;
8. od tega se bo prejelo;
9. od tega se je odpisalo kot neizterljivo;
10. napram proračunu: več.
11. napram proračunu: manj.
Za izdatke:
1. proračunsko poglavje;
2. proračunska postavka;
3. besedilo po proračunu;
4. neporavnane obveznosti iz prejšnjega leta;
5. predvideno v proračunu leta;
6. skupaj;
7. od tega se je izdalo;
8. od tega se še dolguje;
9. napram proračunu: več;
10.	napram proračunu: manj.
V letnem računu se morajo izkazovati tudi oni proračunski krediti, ki niso bili potrošeni, čeprav so bili v proračunu predvideni.
26.
Po izpolnitvi letnega računa se sestavi pregled občinske imovine po stanju dne 31. marca po proračunu preteklega leta. Pregled stanja občinske imovine vsebuj sledeče:
1.	Aktivna imovina:
a) dohodke in izdatke po blagajniškem dnevniku in blagajniški prebitek (gotovina);
b) v obveznicah (vrednostnih papirjih);
c) hranilne vloge pri denarnih zavodih;
č) dana posojila;
d) terjatve občine glasom razpredelnika 8, letnega računa dohodkov;
e) vrednost nepremičnin po izkazu imovine na dan 31, decembra;
f) vrednost premičnin po izkazu imovine;
g) vrednost zalog;
k) skupaj aktivna imovina.
2.	Pasivna imovina:
a) neporavnane obveznosti po razpredelku 8. letnega računa izdatkov;
b) najeta posojila glasom izkaza dolgov in terjatev;
c )......5
č) skupaj pasivna imovina.
3. Razlika med aktivno in pasivno imovino: čista imovina, primanjkljaj.
27.
Tako sestavljen letni račun in pregled stanja občinske imovine podpišeta župan in blagajnik, odbornika, ki sta letni račun pregledala, ga pa sopodpišeta.
Izkaz dolgov in terjatev.
28.
K razpredelku 8. letnega računa dohodkov in izdatkov se mora priložiti v upravičilo vsot, navedenih v letnem računu, za terjatve izkaz terjatev, ki imej sledeče razpredelke:
1. Tekoča številka;
2. Kdo je občini dolžan in za kaj?
3. Koliko je dolžan?
4. V katerem proračunskem letu, poglavju in postavki je predvidena dolžna vsota;
5. Zakaj ni bil znesek poravnan?
Za dolgove občine pa je priložiti izkaz dolgov, ki imej sledeče razpredelke:
1. Tekoča številka;
2. Komu se dolguje?
3. Za kaj?
4. Kolikšna vsota?
5. Katero proračunsko leto, katero poglavje in po stavko obremenjuje ta izdatek?
6. Zakaj se izplačilo ni izvršilo?
I
Izkaz imovine. — Inventar.
29.
Vse nepremično in premično premoženje občine mora biti vpisano v izkazu občinske imovine (inventar). V izkazu občinske imovine se mora sproti zabeležiti vsaka izprememba (prodaja zemljišča, nakup zemljišča, knjig, pisarniške opreme itd.).
30.
Izkaz občinske imovine (inventar) imej sledeče razpredelke:
1. Tekoča številka,
2. Tekoča številka blagajniškega dnevnika, pod katero se je predmet nabavil, odnosno prejel izkupiček za prodani predmet,
3. Označba in popis predmeta;
4. Število kosov.
5. Nabavna vrednost predmetov: posamezno.
6. Nabavna vrednost predmetov: skupaj.
Prodani in odpisani predmeti se izpisujejo z rdečilom.
31.
Na koncu proračunskega leta, t. j. 31. decembra, se izkaz imovine (inventar) zaključi, Nato ga občinski odbor
pregleda, in sicer od številke do številke ter ugotovi, ali so vsi izkazani predmeti tudi v dejanski posesti občine. To stanje potrdi na samem izkazu. Ob tej priliki sklepa občinski odbor o odpisu (izknjižbi) obrabljenih in neuporabnih predmetov. Zadevni sklep občinskega odbora služi upravitelju imovine kot razbremenilna listina za odpisane predmete; ta listina se mora tudi priklopiti letnemu računu.
Računski spis.
32.
Za sestavo in opremo računskega spisa, ki ga je občinska uprava dolžna predložiti krajevni (mestni) kontroli, naj se rabijo le tiskovine, ki jih je priredila kraljevska banska uprava in poslala županstvu.
Spis mora obsegati:
1. Proračun občine,
2. proračun ubožnega sklada,
3. izvirni odobritveni odlok oblastva, ki je odobrilo proračun,
4. izvirni blagajniški dnevnik občine (tiskovina-obrazec št. 1. in 2.),
5. izvirni blagajniški dnevnik občinskega ubožnega sklada (tiskovina-obrazec št. 1. in 2.),
6. pomožne dnevnike, če jih občina vodi (tiskovina-obrazec št. 1. in 2.),
7. glavno knjigo, če jo občina vodi (tiskovina-obrazec št. 3., 4., 5. in 6.); če pa te knjige ne vodi
8. podroben izkaz dohodkov (tiskovina-obrazec št. 3. in 4.) in
9. podroben izkaz izdatkov (tiskovina-obrazec št. 5. in 6),
10. izvirne računske priloge k vsaki postavki blagajniških dnevnikov (za izstavljanje plačilnih nalogov obstoji posebna tiskovina-obrazec št. 17.),
11. končni letni račun občine s stanjem občinske imovine (tiskovina-obrazec št. 7. in 8.),
12. končni letni račun ubožnega sklada s stanjem njegove imovine (tiskovina-obrazec št. 7. in 8.),
13. izkaz imovine (inventar) občine in ubožnega sklada (tiskovina-obrazec št. 11.),
14. podroben izkaz terjatev občine in ubožnega sklada (tiskovina-obrazec št. 11.),
15. podroben izkaz dolgov občine in ubožnega sklada (tiskovina-obrazec št. 12.),
16. razglas o razgrnitvi letnega računa (tiskovina-obrazec št. 13.),
17. vabilo k seji občinskega odbora, ki ho sklepala o letnem računu (tiskovina-obrazec št. 14.),
18. overovljeni izvleček iz zapisnika seje občinskega odbora, ki je sklepala o letnem računu (tiskovina-obrazec št. 15.),
19. izjava županstva, da proti računu ni pritožb (tiskovina-obrazec št. 16.).
Če pa so pritožbe, je treba te priložiti.
Izpolnjevanje tiskovin.
33.
a)	Pod št. 1., 2. in 3. točke 32. navedene listine
dobi občina v spisu, s katerim je kraljevska banska uprava vrnila odobreni proračun.
b)	Blagajniški dnevnik občine.
Iz blagajniškega dnevnika morajo biti točno razvidni po časovnem vrstnem redu vsi dohodki in izdatki občine v dotičnem računskem letu. Tiskovina je prirejena tako, da se dohodki in izdatki pišejo po vrsti, kakor prihajajo ali se izdajajo, na isti strani, vsak v drugem razpredelku.
Tak način voditve dnevnika je za večino naših občin najbolj prikladen in je dejanski tudi v rabi. Seveda pa je mogoče voditi tudi dnevnik tako, da se dohodki pišejo na eni strani, izdatki pa na drugi strani.
Dnevnik naj se na vsaki strani pravilno sešteje, končne vsote predhodne strani naj se prenesejo kot po-cetne postavke na sledečo stran, na koncu pa uaj bo pravilno zaključen in podpisan.
Zaključek naj se glasi nekako tako-le:
Dnevnik zaključen dne 31. decembra 1932. izkazuje:
a) dohodkov	Din	81.700-50
b) izdatkov............................. 80.540-—
prebitka..............................Din	1.160-50 reci:
tisoč sto šestdeset in 50/100, ki se nahaja v gotovini v blagajni.
občinski odbornik:	župan:
občinski odbornik:	blagajnik:
Ob končnem zaključku kakor tudi ob zaključkih blagajniškega dnevnika med letom se je treba vedno prepričati, ali knjiženo stanje odgovarja gotovini v bla-Sajni, in to v dnevniku izrečno navesti.
S primanjkljajem se dnevnik ne more in ne sme zaključiti.
c) Blagajniški dnevnik ubožnega sklada.
Zanj velja vse, kar velja za blagajniški dnevnik občine.
č) Pomožni dnevniki.
Ako jih občina ima, naj se vodijo po istih načelih kakor pravi dnevniki.
d) Glavna knjiga (kontrolnik kreditov).
V glavni knjigi imej vsaka proračunska postavka svojo stran. Sem se prenašajo iz blagajniškega dnevnika vse postavke, ki se nanašajo na dotično proračunsko Poglavje in postavko. Iz glavne knjige se more vedno točno ugotoviti, koliko je proračunska postavka znašala, koliko je že izrabljena in koliko je še na razpolago.
Ob koncu računskega leta se knjiga zaključi za vsako proračunsko postavko posebej in ti zaključki tvorijo Potem podlago za sestavo končnega računa.
Ako se ob zaključku posamezne proračunske postavke bodisi med dohodki bodisi med izdatki pojavi zastanek, se ta prenese kot početna postavka pod dotično proračunsko postavko v glavno knjigo naslednjega leta.
, e) Podroben izkaz dohodkov in izdatkov.
Ako občina ne vodi glavne knjige, mora sestaviti podroben izkaz dohodkov in izdatkov. Za sestavljanje, oziroma voditev podrobnih izkazov veljajo navodila kakor za glavno knjigo, ker v bistvu ni podrobni izkaz nič drugega kakor glavna knjiga.
Razume se. da se morajo podrobni izkazi sestaviti, odnosno voditi posebej za račun občine in posebej za račun ubožnega sklada.
{) Računske priloge.
Za vsako postavko blagajniškega dnevnika se mora priložiti odgovarjajoča računska priloga, ki naj bo pravilno kolkovana, izpolnjena in podpisana. V desnem gornjem kotu naj se opremi s številko odgovarjajoče postavke v dnevniku
g)	Končni letni račun.
V končni letni račun se vnesejo med dohodke In izdatke zaključki, ki izvirajo iz glavne knjige, oziroma iz podrobnih izkazov dohodkov in izdatkov za vsako proračunsko poglavje in postavko in pa primerjanje dejanskih dohodkov in 'izdatkov s proračunjenimi dohodki in izdatki.
Imovinsko stanje, ki ga je treba izkazati na zadnji strani tiskovine končnega letnega računa, se dobi, ako se seštejejo vse aktivne postavke (prebitek v gotovini, naložbe, vrednostni papirji, aktivni zastanki, to je vse ono, kar ima občina ob koncu leta še dobiti, vrednost premičnin in nepremičnin) in vse pasivne postavke (dolgovi, pasivni zastanki ob koncu leta, to je vse, česar ni mogla občina plačati iz proračunskih sredstev, a je bilo v proračunu predvideno, in druge obveznosti) in vsoti aktivnih in pasivnih postavk primerjajo. Končna vsota, ki jo pri tem dobimo, pokaže, ali ima občina čisto imo-vino ali primanjkljaj, to je ali je občinsko gospodarstvo aktivno ali pasivno.
h)	Razglas o razgrnitvi računa, vabilo k seji občinskega odbora, v kateri se je račun razpravljal in sklepal, overovljen izvleček iz zapisnika te seje in izjava županstva, da proti računu ni pritožb.
Te tiskovine naj se izpolnijo in podpišejo točno po natisnjenem besedilu.
i)	Izkaz imovine (inventar).
V tem izkazu je treba navesti po vrstnem redu
a)	vso nepremično imovino in b) vso premično imovino. Vanj se mora zabeležiti z rdečilom tudi vsaka iznre-memba, ki nastane med letom.
Ta izkaz je občinski upravi skrajno potreben. Zato naj se prav posebno pazi, da se vedno točno vodi sproti.
j) Podroben izkaz terjatev.
V tem izkazu je treba navesti podrobno vsako terjatev, ki je dospela med proračunskim letom, a ni bila še plačana (zastanek). Zastanki v skupni vsoti so razvidni iz razpredelka 8. dohodkov računske tiskovine (obrazec št. 7. in 8.), le da je treba v tem izkazu navesti vsako posamezno terjatev.
K) Podroben izkaz dolgov.
Zanj velja ono, kar velja za podroben izkaz terjatev, le da so zastanki razvidni iz razpredelka 8. izdatkov tiskovine.
34.
Tako sestavljeni računski spis mora občinska uprava poslati najdalj v roku treh mesecev po zaključku računskega leta, t. j. do 30. junija vsakega leta krajevni (mestni) kontroli pri dravski finančni direkciji v Ljubljani v pregled, ki ga, ako je račun, knjige in priloge našla v redu, predloži >Svetu za razpravo in razrešitev občinskih računovc s nadgregled, in razrešitev,
/
35.
Ako je »Svet za razpravo in razrešitev občinskih računov« našel račun v redu, izda odgovornemu nakazo-valcu (županu) in računodajalcu (blagajniku) razrešnico.
36.
Ce pa ugotovi krajevna (mestna) kontrola nepravilnosti in nedostatke v knjigah, listinah in letnem računu, tedaj napravi svoje pripombe.
Pripombam mestne kontrole se mora brezpogojno in ndjvestneje ugoditi. Neizvrševanje pripomb ovira redno poslovanje Krajevne (mestne) kontrole in je tudi kaznivo. Postavljenih rokov za izvršitev pripomb se mora občinska uprava točno držati.
37.
Ta navodila naj služijo občinam pri sestavi letnih računov za leto 1931. One občine pa, ki še niso predložile krajevni (mestni) kontroli letnih računov za leti 1929. in 1930., naj se poslužijo tudi za njihovo sestavo teh navodil in izdanih tiskovin.
38.
Vse tiskovine za izvedbo teh navodil se dobe pri ekonomatu kraljevske banske uprave Dravske banovine. Pri naročanju naj se navede številka obrazca, ki se nahaja v spodnjem levem kotu tiskovine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1932.
Ban:
ilr. Drago Marušič s. r.
m » m	—
250.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
IT. No. 2579/1.
Objava.
Občina Brengova, v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. marca 1932.
II.	No. 1742/1.
Objava.
Občina Fokovci, v srezu Murska	Sobota, bo pobirala
od dneva razglasitve	v »Službenem	listu«	v	letu	1932.
naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina	Din 75'—,
b) od 100 1 giva	Din 2Q—,
c) od goveda nad 1 letom Din 10'—, č) od goveda pod 1 letom Din 5—,
d) od prašičev Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. marca 1932.
II.	No. 1666/1.
Objava.
Občina Gederovci, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od hi vina po Din 70-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1932.
II.	No. 6717/1.
Objava.
Občina Gornja Bistrica, v srezu Dol. Lendava, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din	50-—,
b)	od	100 1	vinskega	mošta	Din 50-—,
c)	od	100 1	piva Din	50-—.
Kraljevska	banska uprava	Dravske banovine v Lijubljani,
dne 11.	marca	1932.
II.	No. 146/1.
Objava.
Občina Lukačovci, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva'razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino:
od 100 1 vina po Din 75—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1932.
II.	No. 1904/1.
Objava.	,
Občina Nemčavci, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino:
od 100 1 vina po Din 60--
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1932.
II.	No. 2172/1.
Objava.
Občina Sp. Voličina, v srezu Maribor, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino:
od 100 1 vina po Din 30-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1932.
II.	No. 2981/2.
Objava.
Občina Sv. Križ, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. na* slednje občinske trošarine:.
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 12'—,
č) od goveda nad 1 letom Din 40'—,
d) od goveda pod 1 letom Din 25'—,
e) od prašičev, in sicer do 50 kg Din 10'—; nad 50 kg teže Din 20'—,
f) od drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. marca 1932.
II.	No. 7219/2.
Objava.
Obična Vitan, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 100'—,
b) od	100	1 vinskega mošta	Din	50'—,
c) od	100	1 piva Din 50'—,
e)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. marca 1932.
Razne obče veljavne odredbe
251.
Odločbe
obče seje državnega sveta.*
Pri obči seji državnega sveta, ki je bila dne 15. in
16.	decembra 1931., št. 1025/32, so se sklenile te-le odločbe, ki se glase:
I.
»V čas aktivne državne službe, ki se šteje državnemu uslužbencu za pokojnino po prvem odstavku člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., 96 ne more šteti čas, ki ga je kdo preslužil po postavitvenem aktu, ki je bil s polnoveljavno razsodbo državnega sveta razveljavljen in je v izvrševanju te razsodbe izgubil moč.«
II.
»Člen 1. zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine z dne 1. marca 1929. se ne da uporabljati na one uslužbence prometnih naprav, ki so pridobili pravico do pokojnine po prejšnjih zakonskih, predpisih, preden j© doba omenjeni zakon moč.«
m.
»Pri odločanju o pravočasnosti pritožb, vloženih zoper razsodbe finančne direkcije zaradi monopolnih pre-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1932, št, p8/XXII/153,
greškov, je uporabljati odredbo člena 67. finančnega zakona za leto 1927./1928., ki predpisuje, da se vlagajo pritožbe pri upravnem sodišču neposredno ali po pošti na povratni recepis v 15 dneh po prejemu razsodbe, ne pa člen 21. zakona o državnem svetu m upravnih sodiščih, ki odreja, da se vlagajo tožbe pri sodišču neposredno ali po pošti na recepis.«
IV.
»Veljavnost predpisov § 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah člena 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 14. junija 1830., ni derogirana s predpisom § 114. zakona o občem upravnem postopku, ker je § 1. omenjenega zakona predpis specialnega zakona in se ne more vzeti, da je kot tak izpremenjen s predpisom občega zakona, kakršen je § 11. zakona o občem upravnem postopku, če to ni v tem zakonu izrečno določeno.«
V.
»Za oprostitev od davka na poslovni promet veljajo edino predpisi zakona o davku na poslovni promet in eventualni poznejši zakoni, ki odrejajo tako oprostitev.
Oprostitve od neposrednih davkov po prejšnjih specialnih zakonih za izvestna podjetja se brez posebne zakonske odredbe ne dajo razširiti na oprostitev od pozneje ustanovljenega davka na poslovni promet.«
Iz državnega sveta; dne 7. marca 1932.
252.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 20 z dne 28. januarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 1. januarja 1932., štev. 871, je napredoval iz V. v IV. položajno skupino, 2. stopnjo sodnik okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani, Štrukelj Vinko.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 1. januarja 1932., štev. 873, so bili postavljeni po potrebi službe za sodnike okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani v dosedanji skupini: Goslar Branko, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju v VI. položajni skupini in dr. Bajič Stojan, sodnik okrajnega sodišča v Metliki v VII. položajni skupini; premeščena sta po potrebi službe sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani d r. Bizjak Ivan v VI. položajni skupini k sodnemu stolu v Varaždinu in dr. Vračko Edvard v V, položajni skupini k sodnemu stolu v Sremski Mitroviči.
Številka 21 z dne 29. januarja 1932.
Minister za promet je premestil z odlokom od 4. Januarja 1932. po potrebi službe Zagorca Matka, pomožnega1 poslovodjo X. položajne skupine v delavnici v Mariboru, v strojni oddelek delavnice v Nišu.
Minister za promet je z odlokom od 4. januarja 1932. na prošnjo premestil Raspotnika Antona, prometnika IX. položajne skupine in šefa postaje Sta-par, v območju direkcije Subotica, v postajo Kranj.
Minister za promet je odločil z odlokom od 29. decembra 1831,] da se na prošnjo premesti Irkičlgna-
cij, administrativni uradnik VIII. položajne skupine pri direkciji državnih železnic v Subotici, v strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Številka 22 z dne 30. januarja 1932.
Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval z ukazom od 31. decembra 1931. na predlog ministra za prosveto z redom Sv. Save III. stopnje p. S a 11 n e r j a H u g o 1 i -n a , skladatelja iz Ljubljane.
. Njegovo Veličanstvo kralj je upokojil z ukazom od
31.	decembra 1931. Lužarja Portu na ta, banskega šolskega nadzornika pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani v VI. položajni skupini s plačo 1. periodskega poviška, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Minister za promet je premestil po potrebi službe z odlokom od 9. januarja 1932. Jurmana Janeza, pomožnega nadzornika proge X. položajne skupine pri sekciji za vzdrževanje proge Maribor glavna proga v 5. okraj XII. sekcije za vzdrževanje proge Kičevo v območju direkcije državnih železnic v Beogradu.
Številka 23 z dne 1. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 1. januarja 1932., štev. 872, je bil postavljen za kasacijskega sodnika 2. skupine 2. stopnje pri oddelku A Stola sed-morice v Zagrebu podpredsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Golia Vladimir v III. položajni skupini 2. stopnje.
Številka 24 z dne 2. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 31. decembra 1931. je bil premeščen na predlog ministra za prosveto na prošnjo v realno gimnazijo v Novem mestu Roj š ek Franc, profesor realne gimnazije v Mariboru in uradnik VIL položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 31. decembra 1931. sta bila premeščena na predlog ministra za prosveto po potrebi službe v I. realno gimnazijo v Ljubljani Stopar Franjo, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje,- v III. realno gimnazijo v Ljubljani pa d r. Lovrenčič Joža, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik V. položajne skupine.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo od 30. decembra 1931., I. štev. 41895/0, se je razveljavil odlok od 6. junija 1931., I. štev. 18963/0, kolikor se nanaša na premestitev Rožnika Franca iz oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani v oddelek kontrole mer pri sreskem načelstvu v Celju.
Številka 25 z dne 3. februarja 1932.
Oprostitev plačila takse. Na podstavi čl. 5., točke 5. zakona o taksah je ministrstvo za finance oprostilo z odlokom od 5. decembra 1931., številka 82159, »Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani« plačevanja takse po tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih predloži državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
To se priobčuje vsem državnim oblastvom radi znanja.
Štev. 82159. — Iz oddelka za davke v ministrstvu za finance v Beogradu, dne 5. decembra 1931.
Številka 26 z dne 4. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 31. decembra 1931. je bil postavljen po potrebi službe pri
direkciji državnih železnic v Beogradu v VII. položajno skupino za višjega pristava in šefa kurilnice Kraljevo K o u d e 1 k a Rudolf, dosedanji višji pristav iste položajne skupine strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Minister za promet je premestil z odlokom od 12. januarja 1932., P. t. številka 3395, v isteni svojstvu: v dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani: Sulca Josipa, praktičnega tehnika v VIII. položajni skupini pri III. terenski t. t. sekciji Ljubljana, po potrebi službe; v pošto in telegraf Grobelno: Mih el ja Josipa, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Pragersko, po potrebi službe; v pošto in telegraf Konjice: Šafarič Avrelijo, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Ormož, na prošnjo; v pošto in telegraf Laško: Braz Lavro, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1., po potrebi službe; v pošto in telegraf Ljubljana 1: Urbančič Bernardino, p. t. uradnika VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Vrhnika. J u h Avguštino, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Murska Sobota in Delimirovič Mačedonko, telefonistinjo X. položajne skupine glavnega telefona Beograd, vse na prošnjo, G o m i -šček Ano, p. t. uradnico VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 4, pa po potrebi službe; v pošto in telegraf Ljubljana 4: Kušar Vido, p. t. uradnika VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 6, po potrebi službe; v po/to in telegraf Maribor 1: Kori n čič Pavlo, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Laško, na prošnjo; v pošto in telegraf Ormož: Cingel Franjo, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Konjice, na prošnjo; v pošto in telegraf Cabar: Žagar Apolonijo, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Sevnica, na prošnjo.
Številka 28 z dne 6. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 13,-januarja 1932., R. štev. 591, je bil postavljen po potrebi službe pri rudarskem satništvu v Zagrebu za vršilca dolžnosti rudarskega višjega^ svetnika v IV. položajni skupini s plačo 2. stopnje: ing. Močnik Josip, doslej rudarski višji svetnik v isti položajni skupini z istimi službenimi prejemki v službi pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani.
številka 29 z dne 8. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. januarja 1932. in na predlog ministra za promet so bili premeščeni: v poštno carinsko skladišče Zagreb za p. t. uradnika VI. položajne skupine: Anklovar Andrej, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Celje, na prošnjo; v pošto in telegraf Ljubljana 1. za p. t. uradnika VI. položajne skupine Fajdiga Rudolf, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 2 in za p. t. uradnika VII. položajne skupine Jan Vera. p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1, na prošnjo; v pošto in telegraf Maribor 1 za p. t. uradnika VIL položajne skupine Gliha Amalija, p. t. uraclnik iste skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1 in Kotnik Peter, p. t. uradnik iste skupine pošte in telegrafa Maribor 2, na prošnjo.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna »Merku« x Ljubljani j njen predstavnik; Otmar MicMlek y Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 23. kosu letnika III. z dne 23. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 1730/1.
1139
Razglas.
Tovarni klobukov »šešir« d. d. v Škofji Loki sem odobril izpremembo § ,7. družbenih pravil po sklepu X. rednega občnega zbora delničarjev z dne 10. septembra 1931.
Izprememba pravil se nanaša na redukcijo delniške glavnice od 2,500.000 Din na 500.000 Din z zložitvijo 5 delnic v 1 delnico, tako da je delniška glavnica razdeljena na 5000 polno vplačanih delnic po Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 12. marca 1932.
Za bana namestnik pomočnika bana, načelnik upravnega oaueika: dr. Stare s. r.
H*
, VI. No. 3607/10.	1119
Razpis.
Na osnovi določb čl. 91. in 94. >zakona 0 državnem računovodstvu« se razpi-| 8uje za zdravilišče na Golniku nova pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa ju mesnih izdelkov, moke in mlevskih hdelkov, špecerijskega in kolonijalnega ■daga ter hišnih potrebščin v proračunom letu 1932./1933., t. j. za dobo od T aprila 1932. do 31. marca 1933.
Licitacija se bo vršila v terek, 29. marca 1932., ob 11. uri dop., Pri upravi zdravilišča na Golniku.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ‘u izkazi potrebščin tega zavoda so interesentom na vpogled v pisarni uprave Oavilišča.
Ponudbe, opremljene s kolkom 100'— Riharjev v zapečatenem ovitku z ozna-u°: >Ponudba za dobavo (navesti pred-Ot) ponudnika N. N.« morajo dospeti jjujikesneje <1° pričetka licitacije v roke duažbene komisije. Ponudnik se mora te v ponudbi obvezati, da v polni meri |ristaja na dražbene in dobavne pogoje, uložiti mora najkesneje eno uro pred Pričetkom licitacije predpisano kavcijo pi blagajni zavoda, ki mu nudi dobavo, pcitacijski komisiji mora predložiti po-r/dilo o založeni kavciji, plačanih dav-dn dražiteljski sposobnosti.
» Upravi zavoda kakor tudi dobavitelju p pridržana pravica, od,povedati dobav-Ju pogodbo vsako četrtletje proračun-keRa leta 1932/1933 najmanj deset dni ”pt potekom četrtletja. Ako se pogod-ne poslužita te <pravice, odnosno zbog izpremenjenih tržnih cen spo-jteurnno revidirata dobavno ceno, velja •teSodba tudi vnaprej.
Ponudba se mora glasiti na stalno za, celo dobavno dobo,
Kraljevska banska uprava ni vezana na najnižjo ponudbo in ima pravico porazdeliti dobavitelje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 15. marca 1932.
Za bana namestnik pomočnika bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
V. No. 155/11.
*
H ‘$7-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železo betonskega mosta Čez Bistrico na železniški dovozni cesti v Tržiču
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. aprila 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Ljubljana.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega preračuna, ki znaša dinarjev 235.331'62.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v ^Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 18. marca 1932.
V.	No. 138/35
*
1022—3—3
vzem in izvršitev gradnje ženskega oddelka v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. marca 1932 ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 26.
Ponudbe za posamezne skupine del naj se glase v obliki popustov v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za I. skupino Din 1,865.004-24; za II. skupino Din 126.389-06 in za III. skupino Din 500.609-50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 9. marca 1932.
Razglas o licitaciji
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela v odseku med km 52.339 in km 54.868 banovinske cestne proge Ljubljana—Litija—Radeče
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. marca 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku v Ljubljani, II. nadstropje, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 976.889-99.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v s-Službenih novi-nalK in na razglasni deski tehničnega oddelka.	/
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1932.
jj;
V.	No. 1364/2.	1023-3-3
Razglas o licitaciji
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre-
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1101—5/29—4	1107
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika dr. Kimovca Ivana za sodnega tolmača za nemški in italijanski jezik pri okrajfcem sodišču v Kranju.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 14. marca 1932.
Cg la 295/32—1
*
Oklic.
1114
Tožeča stranka prot. tvrdka Bauir._n Josip, veležganjarna, St. Ilj v Slov. gor., je vložila proti toženi stranki Verglezu Karlu star. in ml. ter ležeči zapuščini pokojne Verglez Julijane, posestnice, vsem v Račah, radi Din 19.877-25 s prip. k opr. št. Cg la 295/32—1 tožbo.
arok za ustno razpravo se je določil na 30. marca 1932 ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 80, razpravna dvorana.
Za skrbnika zapuščine po Verglez Julijani se postavlja g. Verglez Karl, star., posestnik v Račju, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ia., dne 15. marca 1932.
Cg Ia 178/32-1.
*
1131
Oklic.
Tožeča stranka dr. Vovk Viktor, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Modic Andji, neznanega bivališča, radi 14.834-37 Din s prip. k opr. ,jt. Cg la 4,78/32 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 7. aprila 1932 ob poldevetih pred teni sodiščem v sobi št. 134, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Ražem Joahim, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 2. marca 1932.
*
A 204/30—53.	1120-3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Špdilek Ana, soposestnica v Prilipah št. 10, občina Čatež, je dne 27. oktobra umrla.
Dedič Špilek Anton, njen sin, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom M. Bellejem v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotnega.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 1. marca 1932.
*
T IV 16/32—2	1024—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Gradišnika Ivana, posestnika v Šmarjeti pri Celju, kot zastopnika matere Gradišnik Marije, posestnice v Št. Janžu pri Velenju, se uvede postopanje za amortizacijo^ sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 0 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica št. 3218/6763 Ljudske posojilnice v Celju z imovino po Din 7.461-90, glaseča se na ime Gradišnik Marija.
Okrožno sodišče v Celju, odd. 1^
dne 7. marca 1932.
*
Nc 239/32—3	1026—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Zore Marije, vžitkarice v Marnem št. 3, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje. da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši 21. februarja 1932 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči,
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Posojilnice na Dolu pri Hrastniku št. 3329 z vlogo Din 3.500.
Okrajno sodišče v Laškcin, odd. I., dne 21. februarja 1932,
$
E 3275/31—10.	1084
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Ljudske posojilnice, r. z. z n. z. v Celju, bo dne 6. aprila 1932. ob 10. uri pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Martin,
vi.	št. 43: a) poslopja, b) zemljišča, in Sv. Martin, vi. št. 9: c) zemljišča, č) pritikline.
Cenilna vrednost: ad a) 34.000 Din, ad b) Din 102.810-10, ad c) Din 44.498-50, ad č) Din 16.146-—; skupaj 197.454 dinarjev 60 par.
Najmanjši ponudek: Din 131.640-—.
Vadij znaša Din 19.750-—.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Martin, vi. št. 43 in 9 spadajo sledeče pritikline: en par konj, dva poljska voza, dva pluga, dve brani, ena stiskalnica, več sodov, en peremač, ena gozdna kad, en stroj za mletje sadja, ena slamoreznica, ena mlatilnica in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti Din 16.146-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 24. februaria 1932.
*
E 550/31—7.	-	1080
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kočice, vi. št. 7 in 8.
Cenilna vrednost: 2.946 Din.
Vrednost pritikline: 920 Din.
Najmanjši ponudek: 1.964 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 28. februarja 1932.
*
E 434/31—9.	11'-«
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrina, vi. št. 143 in 144.
Cenilna vrednost: 17.416 Din 25 p.
Vrednost pritikline: 2920’— Din.
Najmanjši ponudek: 11.700 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal y. dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na
dražbeni oklic, ki je nabit na uradni
deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu,
dne 28. februarja 1932.
E 488/31—10	1064	.
Dražbeni oklic.
Dne 9. aprila 1932. dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Bočna, vi. št. 291.
Cenilna vrednost: Din 22.590— Najmanjši ponudek: Din 11. 393-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe-sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjeingradu, dne 23. februarja 1932.
E 794/31—7	’	1065
Dražbeni oklic.
Dne 11. aprila 1932. dopoldne ob 9; uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga: Pristava, vi. št. 40, ena petinka-Cenilna'vrednost: Din 5.022"60, in viši 204 s cenilno vrednostjo Din 1.100 > Najmanjši ponudek: Din 3767-70. v Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo* je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljal* glede nepremičnine v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja Il!! dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ljutomer, dne 10. marca 1932.
*
E 63/31—25
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1932 dopoldnej^ deveti uri bo pri podpisanem 5 - ! šču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga k. o. Mokronog vi. V 62, k. o. Lakenc vi. št. 415, k. o. Ostrof’ nik vi. št. 33 in 122, k. o. Bistrica vi. 230 in 421.
Cenilna vrednost: Din 439.190’—• Vrednost pritikline: Din 3680—. Najmanjši ponudek: Din 292.930-—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®’ je priglasiti sodišču najpozneje pri dra benem naroku pred začetkom dražb , sicer bi se ne mogle več uveljavlj® glede nepremičnine v škodo zdražite*l ’ ki je ravnal v dobri veri.	,
V ostalem se opozarja na dražb® oklic, ki je nabit na uradni deski te* sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 26. februarja 1932.
*
E 19/31—18	1116
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1932 dopoldne oh °smi uri bo pri podpisanem sodišču y s&bi št. 2 dražba nepremičnin: zemljica knjiga k. o. Mokronog, vi. št. 594. Cenilna vrednost: Din 85.200’—. Najmanjši ponudek: Din 56.800'-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
)e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-b,enem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic. ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 26. februarja 1932.
*
E 238/31—10.	1083
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1932. dopoldne ob 9. llri bo pri podpisanem sodišču v sobi dev. Ig dražba nepremičnin: zemljiška knjiga št. Janž pri Zušmu, vi. št. 294. Cenilna vrednost: 2149 Din 60 p. Vrednost pritikline: 39 Din.
Najmanjši ponudek: 1.459 Din 07 p.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, [e Priglasiti sodišču najpozneje pri traž-“enem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati ?lede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega *°dišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 4. marca* 1932.
*
E 24/32	1066
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1932. dopoldne ob 10. M bo pri podpisanem sodišču v sobi p- 5 dražba nepremičnin:	zemljiška
kfiiga: k. o. Ojstrškavas, vi. št. 50. Cenilna vrednost: Din 37.592'—. Vrednost pritikline: Din 30'—. Najmanjši ponudek: Din 25.410'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. !e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe. Slcer bi se ne mogle več uveljavljati ?*ede nepremičnine v škodo zdražitelja,
1 ie ravnal v dobri veri.
, Glede podrobnosti se opozarja na 'JCžbeni oklic, ki je nabit na uradni eski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, due 11. marca 1932.
•j.
* 15/32	1067
Dražbeni oklic.
^ Pne 15. aprila 1932. dopoldne ob 9. J1 bo pri podpisanem sodišču v sobi l' 5 dražba nepremičnin:	zemljiška
k. o. Ojstrškavas, vi. št. 57, 313, k. o. Dobrovlje, vi. št. 82.
Gonilna vrednost: Din 85.235'10.
Vrednost pritikline: Din 1.528'—. Najmanjši ponudek: Din 56 830. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benent naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teea sf>dišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 11. marca 1932.
»j.
E 576/31—5	1038
Dražbeni oklic.
Dne 18. aprila 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 18 in 93, in Kot, vi. št. 304.
Cenilna vrednost: Din 101.166-50. Vrednost pritikline: Din 17.400'—, ki je že vsebovana v navedeni cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 67.444'33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal.v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče V Črnomlja odd. II., dne 6. marca 1932.
E 38/32.	1093
Dražbeni oblic.
Dne 19. aprila 1 932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Šmatevž, vi. št. 64 k. o. Spod. Gorče, vi. št. 262, k. o. Pcd-vrh, vi. št. 250.
Cenilna vrednost: Din 141.927'60. Vrednost pritikline: Din 6704'—. Najmanjši ponudek: Din 94.621'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradhi deski lega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 14. marca 1932.
*
E V a 4636/31—9.	1135
Dražbeni oklic.
Dne 1 9. a p r i 1 a 1 9 3 2. ob d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Udmat vi. št. 415.
Cenilna vrednost: 86.300'— Din. Najmanjši ponudek: 46.150'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe.
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljublja*'i, dne 28. februarja 1932.
•j.
E 89/32—4	H09
Dražbeni oklic.
Dne 19. aprila 1932. dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodi-I šču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga črneče, vi. št. 10 in 20.
Cenilna vrednost: Din 151.302*75.
Vrednost pritikline: Din 19.780.
Najmanjši ponudek: Din 1C8.056'-
Varšeina: Din 16.2C8'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 11. marca 1932:
jj*
E 987/31—11	1110
Dražbeni oklic.
Dne 19 aprila 1932 dopoldne ob deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javorje, vi. št. zračna keča na pare. štev. 952/1.
Cenilna vrednost: Din 140.000'—.
Vrednost pritikline: Din 7.121'—.
Najmanjši ponudek: Din 98.080'—
Vadij: Din 14.712'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 11. marca 1932.
E 880/31—6	'	1111
Dražbeni cklis.
Dne 21. aprila 1932 dopoldne ob deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knji'-" Mod raže, vi. št. 2 in 11. Cenilna vrednost: Din 44.005-25. Vrednost pritikline: Din 2800-—. Najmanjši ponudek: Din 29.337’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbčni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 14. marca 1932.
E 480/31—5. — 82/32.	1094
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1 93 2. dopoldne olj desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Katarina, vi. št. 64, V- vložka 125 in «/m vložka 232.
Cenilna vrednost: Din 122.050'—.
Vrednost pritikline: Din 8036-—.
Najmanjši ponudek: Din 85.390-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. ‘
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 16. februarja 1932.
*
E 415/31—10	1108
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1932 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Cimik, vi. št. 47.
Cenilna vrednost: Din 28.560.
Najmanjši ponudek: Din 19.040.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 16. marca 1932.
E 12/32—6.	1121
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. a p r i 1 a 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: hiša z dvoriščem; hiša s trgovskim lokalom in mesnico, 2 pašnika, 3 vrtne parcele, 2 vinograda, 4 gozdovi in 2 njivi zemljiška knjiga k. o. Raka, vi. št. 135.
Cenilna vrednost: Din 102.626-80.
Najmanjši ponudek: Din 68.450-—.
Pravice, ki de bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Krško, odd. II.,
15.	marca 1932.
E 801/31—11.	1069
Dražbeni oklic.
Dne 25. aprila 1932. predpoldne ob 8-30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ribno, vi. št. 57 in 58 (kmečko posestvo l dvema hišama štev. 6 in
7 v Ribnem, z gospodarskimi poslopji ter 57 zemljiškimi parcelami in dvema srenjskima pravicama).
Cenilna vrednost: Din 303.501-—.
Vrednost pritikline: Din 12.785’—.
Najmanjši ponudek: Din 210.233-—.
Dražba se vrši v 43 skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 29. februarja 1932.
*
E 24/32—6	1112
Dražbeni oklic.
Dne 27. aprila 1932 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sladka gora, vi. št. 246, zemlj. knjiga okolica Lemberg vi. štev. 82, zemlj. knjiga okolica Lemberg polovica vi. št. 166.
Cenilna vrednost: Din 10.656-40.
Vrednost pritikline: Din 1344-—.
Najmanjši ponudek: Din 8000-30-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 7. marca 1932.
*
E 869/31	1113
Dražbeni oklic.
Dne 27. aprila 1032. dopoldne ob pol deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: graščine, parne žage, zemljišča, gospodarskih poslopij, strojev-; zemljiška knjiga k. o. Smatevž, vi. št. 183, 98, 201, 167.
Cenilna vrednost: Din 1,418.008-40.
Vrednost pritikline: Din 72.066, strojev Din 304.252.
Najmanjši ponudek: Din 840000'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 15. marca 1932.
*
E 31/32—7.	1122
Dražbeni oklic.
Dne 4. m a j a 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zem-
ljiška knjiga Gor. Jezero, vi. št. 103.
Cenilna vrednost: 26.000'— Din.
Najmanjši ponudek: 15.000'— Din.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zJražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 14. marca 1932.
%
E 46/32-6.	1095
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1 932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hrib, vi. št. 127 in 133.
Cenilna vrednost: Din 22.612-—.
Najmanjši ponudek: Din 15.074'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.
dne 8. marca 1932.
*
E 155/32-5.	1127
Dražbeni oklic.
Dne 30. maja 193 2. dopoldne ob p o I d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mekinje, vi. št. 39.
Cenilna vrednost: Din 15.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 7-500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, k. je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik, dne 16. marca 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
340.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Vaupotič Boštjan.
Obratni predmet: Trgovina z urami-Imetnik Vaupotič Boštjan, trgovec v Mariboru, Marijina ulica 10.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. marca 1932.
Firm. 148/32 — Rg. A III 206/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firm ali:
341. Sedež: Graben, pošta Ortcnek.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: A. Oblak & Co., lesna trgovina, družba z o. z.
Temeljem notarskega akta od 18. januarja 1932 se z današnjim dnem vpiše v' trgovski register izstop poslovodje Šparovica Leopolda.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1932.
Firm. 22/32 - Reg. C I 86/2.
❖
342. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: Tovarna klobukov Šešir d. d. v Škofji Loki.
Izbrišejo se upravni svetniki Dermota Jakob, Dermota Leopold in inž. Turnšek Viktor.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932. Firm. 229. — Rg. B II 1/12.
*
343. Sedež: Radeče.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: Peta, družba z omejeno zavezo.
Kot nov poslovodja se vpiše Černe Franjo, trgovec in posestnik v Radečah. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1932.
Firm. 24/32 — Reg C I 102/2.
Vpisi v zadružni register.
opisale so se nastopne zadruge:
344. Sedež: Kočevje.
/Dan vpisa: 5. marca 1932.
Besedilo: Ljudska kuhinja v Kočevju, L z. z o. z.
Obrat in predmet: Zadruga ima na-toen pospeševati gospodarske koristi delavskega, meščanskega in kmetskega stanu, v prvi vrsti s tem, da članom 0skrbuje po ugodnih pogojih hrano ter vzdržuje v ta namen posebne kuhinje, jplečne pivnice in mlekarne, dalje, da Km posreduje nakup in prodajo poljedelskih in živinorejskih predmetov ter končno oskrbi zanje cenena stanovanja ■o prenočišča, v kolikor bi to dopuščala fijena sredstva.
. Zadružna pogodba z dne 23. februarja 1932.
Opravilni delež znaša 10 Din in se 8'ora plačati pri vstopu.
.Vsak zadružnik jamči s svojim opra-v‘lnim deležem in pa z enkratnim zne-skom istega.
Oznanila se izvršujejo z objavo v ponovnih prostorih zadruge.
.Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov. — J-Jani načelstva so: Studen Franc, ka-Plan v Kočevju; Lavrenčič Marija, so-r°ga sodnega starešine v Kočevju; §i->er Elza, soproga geometra v Kočevju; >^godič Jožefa, delavka v Kočevju 167; v ijlj Karol, župnik in duhovni svetnik . uolenji vasi; dr. Lavrič Janko, advo-v Kočevju; Kužnik Franc, delavec S Šalki vasi št. 88.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II.,
dne 5. marca 1932.
Firm. 18/32 — Zadr. IV. 52/1.
*
345.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. januarja 1932.
Besedilo: »Prva pomoč«, registrovana podporna zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je nuditi in na temelju vzajemnega prispevanja zasigurati svojim članom podpore (denarna sredstva) za primer smrti njihovih sorodnikov ali oseb, ki so / njimi v skuphem gospodarstvu, ozi na njihovi oskrbi, za kritje njih bolezenskih in pogrebnih stroškov.
Zadružna pogodba (statut) z dne 21. januarja 1932. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasi na zadružni deski v zadružnem uradu.
Načelstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika in treh odbornikov.
Člani načelstva so:
Kovač Josip, uradnik, Ljubljana, Rudnik 58, predsednik;
Hlebec Anton, postajenačelnik v Št. Vidu nad Ljubljano, podpredsednik;
Zalar Stane, tipograf, Ljubljana, Stari trg št. 3;
Kovač Franc, trg. zastopnik, Ljubljana, Stari trg 3/II.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta kolektivno predsednik ali podpredsednik in še en član načelstva ali mesto tega od načelstva v so-podpisovanje pooblaščeni vodilni uradnik zadruge.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. januarja 1932.
Firm. 84/32. — Zadr. X 213/1.
*
316. Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Nabavna zadruga trgovcev Mežiške doline, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Prevaljah.
Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov potem skupnega nakupovanja blaga z uporabo vseh zakonito dopustnih sredstev za dosego svojega namena.
a) Da se nudi konsumentom za vse potrebščine najugodnejša cena.
b) Nalagati v svojem hranilnem oddelku^ prihranke svojih članov.
Zadružna pogodba (statut) z dne 27. februarja 1932.
Opravlni delež znaša 300 Din in se mora plačati najkesneje en mesec po vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po razglasu v listih, ki jih določa skupna seja in z na-biijem v društvenih prostorih.
Načelstvo sestoji iz 4 zadružnikov.
Člani načelstva so:
Klun Janko, trgovec v Prevaljah (načelnik); Kchlenbrand Peter, trgovec v Črni (tajnik), Punzengruber Niko, trgovec v Črni (blagajnik); Peče Alojzij, trgovec v Črni (gospodar).
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik in tajnik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče l Mariboru.
dne 3. marca 1932 Firm 149/32 — Zadr. V. 27/1.
*
347. Sedež: Št. Lovrenc na Dolenjskem.
Dan vpisa: 5. marca 1932.
Besedilo: Strojna zadruga v Št. Lovrencu na Dolenjskem, r. z. z o. z.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, nabavljati kmetijske stroje in jih posojati članom.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 25. februarja 1932.
Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati ali takoj od podpisu izjave ali pa v od načelstva določenih obrokih.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem objavljenju v glasilu Zadružne zveze »Narodnem gospodarju«, ki izhaja v Ljubljani.
Načelstvo sestoji iz 4 zadružnikov. — Člani načelstva so: Pugelj Anton, šolski upravitelj v Št. Lovrencu št. 6; Zupančič Anton, posestnik v Martinji vasi št. 26; Barle Jožef, posestnik v Martinji vasi št. 16; Lah Franc, posestnik v Martinji vasi št. 6.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 5. marca 1932.
Firm. 19/32 — Zadr. IV.—1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
348. Sedež: Dobrniče.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Dobr-ničah, r. z. z o. z.
Izbrisal se je načelstveni član Zlikovec .Janez, vpisal pa novi član načelstva Omahen Ignacij, župnik v Dobrničah. Okrcžno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1932.
Firm. 32/32 — Zadr. III 57/4
*
349. Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 9. marca 1932. '
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Braslovčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrisala sta se člana načelstva Franc Vrankovič in Vinko Brišnik in vpisal novoizvoljeni član načelstva:	Franc
Plave, posestnik v Parižljah ter vpisale so se izpremembe pravil v 4?4j 18. in 37.
Glasom novega § 18. pravil sestoji načelstvo iz načelnika, njegovega namestnika in 5 članov.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 9. marca 1932.
Firm. 90/32 — Zadr. I 310/46.
*
350. Sedež: Hajdina.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Hajdini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Vogrinec Valentin, Ogrizek Janez, Skaza Mihael, vpišejo pa se novoizvoljeni člani načelstva: Skoliber Franc, posestnik in trgovec v Hajdini, Drevenšek Andrej.posestnik v Hajdini, in Zupanič Franc, posestnik v Slovenji vasi.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. marca 1932.
Firm. 140/32 — Zadr. II 3/34.
*
351. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. marca 1932.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev drž. železnice v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se spremenila v členu 35.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 10. marca 1932.
Firm. 169/32 — Zadr. IV. 69/5.
*
352. Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Agrarna zajednica v Mursai Soboti, registrovana zadruga z neonu je-no zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1931 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Vogrinec Franc, stolar in posestnik v Murski Soboti, in
Sebjanič Franc, krojač in posestnik v Murski Soboti.
Likvidacijska firma: Agrarna zajedni-ca v Murski Soboti registrov ana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. marca 1932.
Firm 144/32 — Zadr. IV. 46/7.
Konkurzni razglasi
S 8/32—2.	1133
353.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Grudnika Rudolfa, izdelovatelja mesarskih potrebščin v Dravljah.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase:	dr.	Tuma Henrik,
odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 26. marca 1932. ob devetih.
Oglasitveni rok do 23. aprila 1932. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 30. aprila 1932. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. marca 1932.
•j;
S 29/31—53.	1134
354.
Poravnalni narok
k konkurznemu postopanju Hrastnika Angeloslava, trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta št. 8, se določa
na 16. aprila 1932. ob 10. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 140.
Prezadolženec ponuja svojim upnikom 40% kvoto njihovih terjatev z enoletnim plačilnim rokom, in sicer 10% v treh mesecih, daljnjih 10% v šestih mesecih, nadaljnjih 10% v devetih in zadnjih 10 % v dvanajstih mesecih po pra-vomočnosti poravnave.
Žena Hrastnik Pavla pristopa kot po-rokinja in plačnica.
Deželno sedišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. marca 1932.
*
Sil 23/32—3	1141
355.
Pcravmln! oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Trautman Hinka, trgovca v Murski Soboti.
Poravnalni sodnik: dr. Šum e n jak Slavko, starešina okrajnega sedišča v Murski Soboti.
Poravnalni upravitelj:	Dr.	Vesnik
Slavke, odvetnik v Murski Soboti.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 19 dne 25. aprila 1932 o'o 10. uri.
Rok za oglasiiev do 20. aprila 1932 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Okrožno sedišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1932.
Sa 12/32—2.	1132
356.
Poravnani c^ic.
Uvedla poravnalnega postopanja o imovini Gabrijela Breznika, trgovca v Ljubljani, Florjanska ulica št. 1.
Poravnalni srdnik Avsec Anton, sodnik okrožnega sedišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Brejc Janko, odvetnik v Ljubljani.
Naiok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba štev. 140 dne
30.	aprila 1932. ob enajstih.
Rok za uglasitev do 23. aprila 1932. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. marca 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No 2821.	1128
Razglas.
Okrajno sodišče v Vel. Laščali je z obsodbo z dne 26. februarja 1932, JKps 10/32, prepovedalo zahajati v krčme
Debevcu Francu, rej. 10. novembra 1909 v Brlogu št. 5, obe. Lužarje.
Ta prepoved se začne dne 24. marca 1932. in konča 24. septembra 1933.
Sresko načelstvo v Kočevju, dne 15. marca 1932.
No 3537/1—32	1117
Razglas.
Okrajno sodišče v Ptuju je s pravo-močno razsodbo z dne 22. I. 1932, ksp. V. 12/32 prepovedalo zahajati v krčme za dobo enega leta Alojziju Mal eku. pos. sinu v Jiršovcih. (Prepoved traja od 16. marca 1932. do 16. marca 1933.)
Sresko načelstvo v Ptuju, dne 12. marca 1932.
No. 1274/1.	’	1129
Razglas.
Lov krajevne občine Stari trg bo v petek dne 1. aprila 1932 ponovno oddajan v zakup za triletno dobo, t. j. cd 1. aprila 1932. do 31. marca 1935. Javna dražba se vrši pri sreskem načelniku v Črnomlju v sebi št. 3. Začetek oh 9. uri dopoldne. Istctam so med uradnimi urami na vpogled dražbeni in zakupni pogoji.
Sresko načelstvo v Črnomlju, dne 18 marca 1932.
T. No. 5C6/59.	1136
Razglas.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg — tehnični razdelek, razpisuje v skrajšanem reku 10 dni drugo javno pismeno licitacijo za dobavo 730 ar lomljenega kamna za regulacijska de'a na reki Dravi v občini Stojnci, ki se bo vršila dne 5. aprila 1932. ob 11. uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju.
Vsi pogoji za dobavo in licitacijo so razvidni iz razglasa prve licitacije, ki i je bil objavljen v prilogi ^Službenega I liski kraljevske banske uprave Dravske I banovine.: v številkah 16, 17 in 18 t. 1* Vsi dobavni roki, odrejeni v razglasu prve licitacije, se podaljšajo za 20 dni-
Pri drugi licitaciji se bodo upoštevale samo nižje ponudbe od Din 104'— za 1 nr, kolikor je znašala najnižja ponudba na prvi licitaciji.
Maribor, dne 18. marca 1932.
Sresko načelstvo, tehnični razdelek, Maribor, levi breg.
>J;
T. No. 24/125.	1020	3—3
Razglas licitacije.
Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor, levi breg, razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 431/2 z dne 3. marca
1932.	na podlagi zakona o državnem računovodstvu, njegovih sprememb, odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju
III.	javno, pismeno, ponudbeno ličita' cijo na dan 31. marca 1932. ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor« levi breg, soba štev, 51/11,
Ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami), ua uradno odmerjene proračunske zneske:
Din
1. Polaganje terrazo podov 28.750-—
2. Tesarska dela	54.726-90
3. Krovska dela	7.410-—
4. Slikarska in pleskarska
dela	75.509-10
. 5. Steklarska dela	16.800-—
Lastnoročno podpisane ponudbe, kol-kovane s kolkom Din 100-— (priloge po Din 2-—), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo »ponudba za gradbena dela v hiralnici v Ptuju« od ponudnika N. N., nadalje reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji ter jih brez pridržka sprejme.
Zapoznele, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne uvažujejo.
Ponudniki morajo v ponudbah izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse splošne in tehnične pogoje.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10%, za tuje 20%, v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih), mora biti položena v gotovini ali vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena 24. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave, najkes-neje na dan licitacije do 10. ure pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisana dela ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi ^0 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 10. marca 1932.
Ho. 6:38.	1143
Razpis.
Občini Sv. Jurij ob Taboru in Prekoma razpisujeta službo občinske babice.
Eventualne prošnje za razpisano me-sto morajo biti svojeročno pisane, pra-'%o kolkovane in opremljene s tozadevnimi izpričevali, katere se vlagajo do 1- aprila t. 1. pri občinskem uradu v Sv. “Uriju ob Taboru.
■ Pri imenovanju se ne bo uvaževal naj-k>žji ponudek, ampak drugi odstavek teli4 razpisa — izpričevala glede sposob-^ti za to službo.
Županstvo Sv. Jurij ob Taboru, dne 14. marca 1932.
1142
Objava.
Izgubil se je okrogli pečat občine Stari Beznovci, srez Murska Sobota, Dravska banovina.
županstvo občine Stari Beznovci.
*
St* 551/1-1. H. f. 1932.
1106
Razpis.
Oblastna uprava bol. fonda pri direkciji j. drž. žel. v Ljubljani razpisuje na podlagi pravilnika za zdravniško službo bol. fonda državnega piumetnega osebja
a) službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v šiški (Ljubljana VII);
b) službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v Kočevju in
c) po eno mesto kontrolnega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru.
Kompetent za službo honorarnega prometnega zdravnika mora:
1. biti doktor vsega zdravilstva z diplomo, ki velja v naši državi,
2. biti državljan kraljevine Jugoslavije,
3. biti popolnoma vešč slovenskemu ali srbskohrvatskeni jeziku,
4. imeti splošno in lokalno pravico prakse,
5. biti zdrav in imeti zmožnost za razločevanje barv,
6. dati pismeno izjavo, da pristaja v polnem obsegu na imenovani pravilnik in
7. če je kompetent v državni službi, doprinesti dovoljenje za sprejem v službo pri bol. fondu.
Pravilnik za zdravniško službo bol. fonda državnega prometnega osebja je na vpogled pri šefu stanice Kočevje za to okrožje in pri podpisani upravi za obe okrožji med uradnimi urami, kjer se zvedo tudi natančnejši pogoji za službo saobračajnih zdravnikov in kontrolnih zobozdravnikov.
Z dokumenti popolnoma opremljene in pravilno kolkovane prošnje naj se pošljejo v roku 8 dni po tej razglasitvi na oblastno upravo bol. fonda pri direkciji j. drž. žel. v Ljubljani, Celovška cesta št. 4.
Oblastna uprava bol. fonda pri direkciji drž. žel. v Ljubljani.
Štev. 505/32.
*
Objava.
1130
Gospod dr. Zupanc Fran, advokat iz Ljubljane, se je dne 15. marca 1932. preselil s svojo pisarno v Tržič, Glavni trg št. 18.
V Ljubljani,' dne 18. marca 1932.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. r.
*
Razpis.
1130 a
Kranjske deželne elektrarne y Ljubljani razpisujejo oddajo:
I. zemeljskih,
II.	zidarskih,
III.	tesarskih in krovskih del za zgradbo transformatorske postaje pri vasi Polica na pare. št. 169, k. o. Polica, žel. postaja Naklo.
Načrti in pojasnila se dobe med uradnimi urami pri ravnateljstvu kranjskih deželnih elektraren v Ljubljani, Gajeva ulica 3/1.
Ponudbe se sprejemajo do 6. aprila t. 1. do 11. ure dopoldne.
Kranjske deželne elektrarne.
Razne objave
1105
Vabilo na 9. redni občni zbor tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru,
ki se vrši
15.	aprila 1932. ob 11. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru,
s sledečim
d h #-v n i m redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za poslovno leto 1931.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1931. in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Volitev 5 članov upravnega sveta in 3 članov nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti v smislu čl. 14. družbenih pravil oni delničarji, ki predložijo 6 dni pred zborovanjem pri Zadružni Gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z nezapad-lirni kuponi.
Upravni svet.
*
1123
Vabilo
na XXXI. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v sredo, dne 30. marca 1932. ob 16.30 (pol 5.) uri popoldne v hranilnični posvetovalnici.
Dnevni red:
1. Potrditev letnega računa za leto 1931.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Izvolitev enega člana načelstva.
4. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil: V slučaju, ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na i^tem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne-glede na število navzočih zadružnikov. V Škofji Loki, dne 15. marca 1932.
Kačelstvo.
1124
Objava.
Ukradena mi je bila šoferska legitimacija za samostojno vodstvo motornega kolesa (solo), izdana od sreskega načelstva v Ptuju dne 10. junija 1931., štev. 5179/1-31.
Proglašam jo za neveljavno.
Ptuj, dne 15. marca 1932.
Martin Brenkovič s. r. kleparski mojster v Ptuju.
1118
1125
Objava.
Podpisani Robič Boris iz Limbuša pri Mariboru sem izgubil izpričevalo o šoferskem izpitu, izdano od velikega župana mariborske oblasti pod A No 390/1 z dne 18. VI. 1929, in šofersko legitimacijo št. 13 z dne 8. julija 1929.
Proglašam obe listini za neveljavni.
Robič Boris, s. r.
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega načelstva v Ptuju, glaseč se za posest in nošenje lovske puške dvocevke.
Proglašam ga za neveljavnega.
Hojnik Franc s. r.
Hlaponci št. 11.
RAČUNSKI ZAKLJUČEK Kreditnega zavoda za trgovino In industrijo
Aktiva
k 31. decembru 1931.
Bilanca per 31. decembra 1931.
Pasiva
Blagajna.....................
Menice.......................
Vrednostni papirji . . . Konzorcijalni računi . : Debitorji: vista naložbe .	.	.	f.
dolžniki...................
Report ......................
Inventar.....................
Realitete....................
Garancije D. 15,034.744'-
Din
12.339A96
218,336.538
Din
11,634.237
51,013.195
18,954.479
9,078.529
230,675.934
20,310.315
1
846.802
342,513.496
65
41
Glavnica ..... Rezervni fond:
redni....................
izredni..................
za dubiozne terjatve
ažijski..................
Trate.....................
Vložne knjižice . . .
Kreditorji................
Nedvignjena dividenda
Dobiček...................
Garancije D. 15,034.744
Din
1.250.000
7.000 000 4,000.000
3.750.000
Din
12,500.000
16,000.000
132.800
72,264.864
238,523.703
80
3,092.047
342,513.496
82
41
I '	*
D ’bet
Račun izaube in dobička dne 31. decembra 1931.
Kredit
Plače.......................
Stroški.....................
Odpis od realitel . Davki in pristojbine Dobiček: prenos iz leta 1930. za leto 1931. . . .
Din
445.877
2,646.169
Din 2,345.365 2,650.080 103 20.946 140 451.869 10
3,092.047
8,560.308
82
35
Prenos iz leta 1930. . Obresti in provizije . Dobiček iz deviz, valut in drugih poslov . . Realitetni dohodki . .
Din
Din
445.877
6,312.885
1,727.230
74.314
8,560.308
35
-fi
V Ljubljani, dne 31. decembra 1931.
Objava.
Po sklepu XII. rednega občnega zbora z dne 15. marca 1932. izplačuje Kreditni zavod za trgovino in industrijo 7 Ljubljani za leto 1931.: 10“/ono dividendo, t. j. Din 10— (deset dinarjev) za kupon št. 12, ki se vnovčuje izza “ne 17. marca 1932, pri blagajni zavoda.
V Ljubljani, dne 15. marca 1932.
Upravni svet.
Izdaja kraljevska ba; ! r uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Jiska In zalaga;	Merkur	v Ljubljani; njen predstavniki .0, Michdiek v Ljubljani