;':2 6 3 3 60 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXIII SEPTEMBER 1994 Št. 9(251) SEJMI - SEJMI Takoj po dopustih, ko nam sonce še greje preležane kosti, se začne mesec sejmov. Sejmi - nujno zlo ali bolj ali manj izkoriščene priložnosti? Zlobnež bi priznal, da je uspeh odvisen izključno od nas samih; torej kako znamo ponujene možnosti uresničiti, kako ideje strniti, da meso postanejo. Ker precej teh možnosti imamo že samo v septembru. Prav v začetku trd oreh - LIGNA-NOVUM v madž. ŠOPRONU, ki združuje lesno predelovalno industrijo te naše sosede. Po enoletnem premoru smo ponovno preizkusili in se predstavili temu prebujajočemu se in na zahod odprtem trgu posredno po zasebnem podjetju MERKU. Zanimanja je bilo precej - žal je močno razdrobljeno, tako da bi bil model obdelovanja tega tržišča uspešen le s stalno prisotnostjo (konsignacija) in - dostavo na način door - to - door. Podobnost načina trženja slovenskim mizarjem je več kot naključna. Ljubljana nam postreže z Naravo in zdravjem - izzivom za naš zeleni ekološki program. Najživahnejši je v tem bogatem mesecu vsekakor MOS - Celjski mednarodni obrtni sejem, kjer ni skrbi na obiskovalce. Široka potrošnja je nastopila letos spet s privlačnim srečelovom. Pogrešati je bilo zlasti poglobljene priprave, ki bi močneje upoštevale interdisciplinarnost kli-entele - torej dejstvo, da na naš razstavni - predstavitveni prostor spadajo tudi informacije o programih, ki so zanimivi za kovinsko, lesno in uslužnostno obrt in ne le izključno programu ŠP. Ob tej septembrski sejemski ponudbi je potrebno omeniti tudi zagrebški velesejem, ki resnici na ljubo ni več tisto, kar je nekoč pomenil; in to ne le zaradi krize tega področja zlasti v naši realizaciji. Prav rad bi o hrvaškem trgu zapisal kaj bolj vzpodbudnega, a mi resnicoljubnost to preprečuje. Očitno bo potrebno najti kakšno drugačno magično formulo ali preprosto dogovor med matično in predstaviteljsko firmo o načinu trženja. Prav gotovo je trenutni vakuum najslabša varianta, saj izhoda iz tega zavitega roga ni videti. ef FRANJO MEDIC - PODJETNIK V eni od številki CI smo z veseljem prebrali, da so naši razgovori z dediči po g. Franju Mediču končani v obojestransko zadovoljstvo. Pa sploh vemo kdo je bil F. Medič in kaj vse je počel? Verjetno malo, morda le to, da je k firmi pristopil leta 1904 kot solastnik in da po 23 letih postane edini lastnik tedanje firme vse do konca 2. svetovne vojne. Vendar pa je bila njegova osnovna dejavnost trgovina in svoje poslovne prostore je imel v Ljubljani. Pa si poglejmo kako o njem razmišlja oziroma kako ga je videl eden tedanjih njegovih delavcev -trgovski pomočnik in to v času pred 2. svetovno vojno. Ko je ostal brez dela, je dan za dnem postopal. To pa je začelo presedati vsej družini. Ozračje pri Škerlavajevih je postalo mučno, najbolj pa je trpela mati. Tudi njemu je bilo huje in huje, pa si ni mogel pomagati in se ni imel kam pritožiti. Tako je bil še polnih devet mesecev vsej družini v breme. Začel je spoznavati, da se mu načrti podirajo. Od njih so mu ostale le prazne sanje. Ugotavljal je, da so delovna mesta njegovega poklica povsod zasedena, njemu pa je bilo všeč samo to, za kar se je z ljubeznijo izučil. "Strica" ni imel nobenega, da bi se potegnil zanj, ga kje priporočil in kam vrinil. Ni mu preostalo nič drugega, kakor da stika in išče, da prosjači za delo od podjetja do podjetja. Dela pa ni bilo... Mati je molčala in si celih devet mesecev prizadevala, da bi ga kam spravila. Nekoč se ji je spet nasmehnila sreča. Veletrgovec in in-dustrijec Franjo Medič ji je obljubil, da bo vzel njenega sina za trgovskega pomočnika. Prijetno presenečena in srečna mati je odhitela domov. Brž je napotila Milana, naj se gre predstavit gospodu Mediču. Fant je kar hušknil skozi vrata in jo mahnil proti Zmajskemu mostu, kjer je bilo Medičevo podjetje z upravo. Gospodar ga je lepo sprejel, si ga ogledal od pet do glave, začel poslovni pogovor in pretehtal Milanovo dušo. Predočil mu je težave, umazano in zdravo škodljivo delo z barvami in laki v vrečah in zabojih, mu govoril o kamionskih in vagon-skih pošiljkah, ki jih je treba sprejemati ob vsakem času, tudi ob praznikih in v prostih urah. Njegovi ljudje mu morajo biti vedno na voljo, zato pa s plačami ne skopari. Med pogovorom je spoznal, da je fant prestal težavno učno dobo, da je težaškega dela vajen, zato bo pravšen za njegovo hišo. Ko sta se o tem pomenila, je dejal, da mu bo dajal po tisoč dinarjev čiste začetne plače na mesec. To pa ni bilo malo. Zraven tega da bo tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovan - takrat so bili delavci še marsikje slabo plačani in socialno nezavarovani. Milanu se je dozdevalo, da bo tu zanj Amerika in da bo ostal vse življenje pri Mediču. Milan se je ves posvetil delu. S tovariši je dan za dnem prevzemal, razkladal in uskladiščeval velike pošiljke blaga, ki je prihajalo iz Medičevih kemičnih tovarn, iz Domžal in Medvod, in od drugih dobaviteljev. Razkladal je vagone in kamione, pregledoval pošiljke, ugotavljal vrsto, količino in kakovost blaga, izpolnjeval prevzemnice itd. Medičevo podjetje je bilo na dobrem glasu. Zato mu ni manjkalo velikih in dobrih kupcev, med katerimi so bile tudi državne železnice in vojska. Teh kupcev je bil gospodar zelo vesel, držal se jih je kot klop, saj jim je prodal velike količine blaga, vrh tega pa so bili dobri in zanesljivi plačniki. Ne glede na to so se teh kupcev delavci in pomočniki bali, zakaj kadar so bili na vrsti, je bilo treba naložiti dolgo vrsto vagonov, odpravo pa je vodil sam gospodar Medič. Ta je vsako stvar dobro in skrbno premislil, hkrati se je bal, da ne bi pri taki količini blaga prišlo do zastoja in kakšne napake, ki bi odbijala kupce. Pri Mediču se ni smelo zatakniti nikjer, vse je moralo biti opravljeno natančno in pravočasno. Gospodar je dal večkrat sklicati vse delavce in pomočnike na dvorišče svojega trgovskega podjetja na Resljevi cesti, v bližini Zmajskega mostu. Ko so bili zbrani, je odločno stopil mednje. Nemo, kakor vojaki so stali pred gospodarjem in poslišali navodila za delo. Vse je trajalo le nekaj minut, nato so poprijeli kakor za stavo. Medič je na takih sestankih vpil na delavce, da so se mimoidoči v gručah ustavljali pred vhodom na dvorišče in zijali noter. Po takih pripravah je teklo delo kakor namazano, brez pregovarjanja in zastojev. Delavci in pomočniki so dvigali težke zaboje in sode z barvami, lakom, fimežem, kitom... Nakladali so blago na vozove in kamione ter ga vozili na železniško postajo in tam prekladali na vagone. Ko se Milen po pretečenih štirih desetletjih vrača v mislih nazaj med svoje sodelavce in h gospodarju Mediču, pravi, da je ta mož znal izvrstno gospodariti, delati, organizirati in z vsako stvarjo varčevati. Znal je spremljati spremembe na trgu in je imel posluh za potrebe kupcev. Poznal je razmere med delavci in njihovo hrepenenje za boljšim zaslužkom, ki jim ga je za opravljeno delo tudi priznaval, saj so imeli dobre plače, in večkrat še kaj za nameček. Dajal jim je tudi tri-najstvo plačo, ki je bila tedaj redkost. Vse to pa je znal izvrstno preračunati in temu ustrezno ukrepati. Iz njega je često bruhala grobost, vpil je kakor črednik in priganjal delavce, da bi čimveč iztisnil iz njih. Nikogar ni smel videti v brezdelju. Če pa je kdo "zabušaval", ga je hitro iztaknil in mu našel delo. Ujezil se je nad vsakim lenuhom in se nanj zadrl kakor na ničastega psa. Kadar v trgovini na debelo niso bili preobloženi z delom, je kar planil nadnje: "Dela nimate! Marš v trgovino na drobno streč strankam!" In mahoma je iz skladišča hušknila gruča pomočnikov, zdirjala čez dvorišče in odhitela za prodajne mize na drobno. In obratno: kadar je bilo v trgovini na debelo veliko dela, je tja nagnal pomagat pomočnike iz trgovine na drobno. Besedo "marš" je pa še večkrat uporabljal njegov poslovodja. V takem vzdušju in naprezanju je živel s svojimi delavci, gospodaril in bogatel kapitalist Franc Medič, ki ga je strast za napredkom tehnike in gospodarstva obdarila z neugnano močjo, voljo in surovo silo. Njegovo bogastvo je nezadržno naraščalo. Bil je velik in bogat gospod s tovarnami in trgovinami na drobno in debelo, obenem pa neposreden delavec, suženj tega bogastva, ki ga je brezobzirno gnalo naprej, da bi v burni tekmi kapitalistov vzdržal. Izgoreval je v delu, organiziranju, grabežu in kopičenju bogastva, da bi se povzpel više, moderniziral obrate, gradil nove tovarne in odpiral nove trgovine. V večernih urah, ko so njegovi ljudje že dolgo počivali, ter pozno v noč, ko je že vse spalo, je v Medičevi sobi gorela luč. Sedel je za delovno mizo, ugibal, razmišljal, snoval načrte in pisal, zjutraj pa je bil med prvimi na delu. Mnogi pomnijo, da je bil Medič zaveden patriot, Jugoslovan in Slovan, ki si je pri vsej svoji gospodarski zavzetosti in krutosti znal odtrgati čas za kulturo in šport. Ob tem se mu je vračala v dušo tista mlada razposajenost in plemenitost, v kateri se poraja toliko lepih misli, pobud in načrtov kipeče mladosti in usod človekovega življenja. Sam ni utegnil kaj prida sodelovati v tej dejavnosti, ki bi mu omehčala trda čustva in grobost, pač pa jo je kot trden član sokolske organizacije gmotno podpiral. Največ je storil za gradnjo sokolskega doma na Taboru v Ljubljani: odštel je zajetno vsoto za ta dom, namenjen narodnemu, telesnemu in kulturnemu napredku. Nekoč, ko so Medičevi delavci pod gospodarjevim vodstvom spet odpravljali velike količine blaga iz trgovine na debelo, so imeli kaj videti in slišati. Vpitja in priganjanja so bili vajeni, zdaj pa se jim je dozdevalo, da je gospodar znorel. Pripravo za natovarjanje blaga je vodil osebno, kontroliral dispozicije, jih primerjal z odpravnicami in pripravljenim blagom. Ugotavljal je količino in kakovost, prešteval zaboje, sode in omote. Vse je moralo biti natančno pripravljeno za odpravo. Med delavci in pomočniki se je zrinil na voz, od koder je imel nad vsem izvrsten pregled. Vozniki so čakali pripravljeni, vagoni na železniški postaji tudi. Vse je bilo nared, da steče kakor po tekočem traku. Tedaj - bilo je pred veliko nočjo - pa je dospela še pošiljka desetih vagonov mavca... Tedaj je zadonel gospodarjev odločni, rezki glas z ukazi, namenjenimi zdaj temu zdaj onemu delavcu ali skupini. Vsi so ubogali in hiteli s podajanjem, prenašanjem, nakladanjem blaga, prevozi na postajo in natovarjanjem vagonov. Milan je cenil, spoštoval in hkrati sovražil dobrega, a krutega gospodarja. V tem ni bil edini. Vsi so tako mislili, ga spoštovali, ubogali, mu delali in ga sovražili. Vajeni tega reda, vpitja in naprezanja, so složno poprijeli, posnemali gospodarja in priganjali drug drugega, saj so bili z Milanom vred tega navajeni, vzgojeni v neusmiljenem boju za napredek, kruh in obstanek. Al Iz knjige Anton Ožbolt Utrinki iz podzemlja (Lj. 1979) DROBNI NOVICI NAPOVED IZVOZNIH PREMIKOV V SLO Zavod za makroekonomske analize RS ocenjuje, da bomo letos z izvozom dosegli 370 mio USA dol presežka, kar predstavlja 174 mio USA dol več kot v lanskem letu. Ves presežek bo ustvarjen s storitvami, saj se v blagovni menjavi predvideva primankljaj. Kljub temu se v izvozu blaga predvideva 3,5% porast, pri čemer gre celotni porast na račun izvoza v "klasično" tujino, izvoz v države bivše Jugoslavije pa se bo predvidoma zmanjšal. Tudi uvoz iz the trgov bo manjši, "klasični" uvoz pa se bo povečal za 5,4%. Celotni izvoz blaga in storitev bo za 5% večji, uvoz pa le za 3%. Za prihodnje leto se predvideva, da se bo skupni izvoz povečal za dvakrat toliko kot se predvideva letos. POSLOVANJE V AVGUSTU 1994 Realizacija v mesecu avgustu je bila mnogo slabša od načrtovane. Izpad beležimo delno na domačem trgu, izrazito pa na izvozu. Glavnina izpada odpade na smole, delno pa tudi na premaze na področju SND. Mesec avgust je tipični mesec, ko imajo uporabniki naših smol dopust, zato tudi mi v tem mesecu planiramo redni remont. Slabša realizacija na drugih področjih je nedvomno tudi rezultat izrazitega dopustniškega meseca, ki se odraža v vseh sferah dejavnosti. Prognoza za september je bistveno boljša. Tokrat LOTUS 1-2-3 malo drugače Osnovni namen starega, dobrega Lotosovega urejevalnika preglednic 1-2-3, je urejanje, hranjenje in prikaz podatkov v obliki preglednic in tabel. Pra-vokotniško urejenim številskim formam pa v matematiki z drugo besedo pravimo matrike. Te igrajo v uporabni matematiki zelo pomembno vlogo pri verjetnostnem računu, linearnem programiranju, reševanju linearnih sistemov enačb in drugod. Z matrikami lahko računamo podobno kot s števili, obstojajo pa tudi številne razlike od katerih bi omenil dejstvo, da produkt dveh matrik ni komutativen in zato moramo paziti na vrstni red faktorjev. Čisto na kratko poglejmo kako lahko matrike uporabimo pri reševanju sistemov linearnih enačb. Take enačbe vam mnogokrat koristijo ob delu ali pa, ko pomagate svojim najstnikom pri pisanju matematične domače naloge. Sistem n enačb z n neznankami napišemo takole: auxi + ai2X2 +...+ ainxn = bi a21X2 + 322X2 +...+ 32nXn = b2 3nlX2 + 3n2X2 +...+ annXn — bn tak sistem imenujemo Cramerjev in ima, po domače rečeno, eno samo, ne-trivialno rešitev xi, X2... Xn, kadar je število enačb enako številu neznank in kadar so enačbe medseboj neprotislovne in niso istovetne. V matrični obliki ga napišemo takole an ai2... am xi bi a21322... 32n X2 b2 = A, ... = X, ... = B ainSZn ••• 3nn X3 bn A * X = B Tak sistem zelo hitro rešimo, če pomnožimo gornjo matrično enačbo z leve strani z matriko, ki je matriki A recipročna, oziroma inverzna, A"1: (A"1 * A) * X = A"1 * B, oziroma: X = A"1 * B ker je izraz v oklepaju enak E, enotni matriki. Iz gornje rešitve je razvidno, da vsak sistem n linearnih enačb z n neznankami s pomočjo matrik le v dveh potezah: 1. Matriki sistemskih koeficientov A izračunamo inverzno matriko A'1. 2. Z inverzno matriko A"1 pomnožimo matriko B. Ker sta izračun inverznih matrik in njihovo množenje dokaj naporni računski operaciji (še posebej pri večjem številu enačb) so pri Lotusu v 1-2-3 pripravili funkciji za ti dve operaciji, ki ju dobimo z /D(ata)M(atrix)I(nverse) in z /D(ata)M(atrix)M(ultiply). Poglejmo sedaj na primeru, ki so ga našli v starem kitajskem učbeniku matematike, kaj smo se naučili. Naloga se glasi: V hlevu so zajci in fazani, ki imajo skupaj 100 nog in 36 glav. Koliko je zajcev in koliko fazanov? COLOR TRGOVINA KRANJ Tokrat LOTUS 1-2-3 malo drugače V julijskih Colorjevih informacijah smo poročali o odprtju nove Color-jeve trgovine z barvami in laki v Kranju, Bleiweisova ul. 14. Zaradi mnogih vprašanj o načinu in vzrokih nove oblike poslovanja vam želimo podati nekaj informacij in naših razmišljanj o tovrstni prodaji. Ideja ni nova. O njej smo razmišljali že ob prvih privatizacijskih procesih pred petimi leti. Narejeni so bili že konkretni predlogi. Vendar pa zaradi zapletenosti novega načina prodaje in takratne situacije v Colorju (drugačna strateška razmišljanja) ta ideja ni zaživela. Nova oblika prodaje prinaša veliko pozitivnih učinkov kot so: - dnevni prilivi denarnih sredstev, - povečanje števila kupcev s kratkimi roki plačila, - večja pokritost trga z našimi izdelki. - prodaja tistih specialnih izdelkov, ki jih druge trgovine zaradi rizika povečanja zalog ne kupujejo, - večja možnost prodaje izdelkov, ki so H. kvalitete, - večja strokovnost prodajnega osebja... Prinaša pa tudi nekaj težav, ki so povezane z zapletenostjo organizacije, spremljanjem poslovanja, povečanjem obsega dela vseh služb (FRS, OIS, komerciale, logistike,...) Osnovni princip dela take trgovine je naslednji: Zunanji sodelavec, s katerim smo se pogodbeno dogovorili za dolgoročno sodelovanje in delo v Colorjevem imenu in za Col-orjev račun, poskrbi za poslovni prostor (trgovino, skladišče), opremo prostora, zaposlene, obveznosti do družbe z naslova trgovine, pravilno vodenje poslovnih knjig, za dogovorjeno obračanje zalog, za plačila,... Color pa poskrbi za obratna sredstva (zaloge blaga), fakturiranje, odvajanje davka, knjiženje podatkov. Poslovanje v trgovini je računalniško podprto in delno povezano z našim centralnim računalnikom. Proces dela je natančno opredeljen s Pogodbo in pa Organizacijskim predpisom, kot prilogo k pogodbi. Color trgovina v Kranju ima površino cca 100 m2 in je primerno opremljena za prodajo naših izdelkov. V njej se prodaja 70% Colorjevih izdelkov iz vseh prodajnih programov in pa vse možne izdelke iz mešalnih sistemov (Colomix, Unicolor, RM, Egalin, Purcol). 30% pa predstavljajo dopolnilni program in izdelki drugih proizvajalcev premazov. Po treh mesecih poslovanja ugotavljamo zadovoljive rezultate prodaje z ozirom na kratko začetno obdobje, saj vemo kako težko je pridobiti oz. preusmeriti kupca. Naši načrti za naprej niso predimenzionirani. nadaljevanje s prejšnje strani Iz števila glav dobimo prvo enačbo: z + f = 36, iz števila nog pa drugo: 4Z + 2f = 100 V Lotus 1-2-3 za pišemo matriko A v rangu A1..B2, matriko B v rang D1..D2, nato izračunamo inverzno matriko A"1 in jo zapišemo v rangu A4..B5, matriko z rezultatom pa v rangu D4..D5.: ■=»1 File Edit Vi e v/ Style Tools Range VVindov/ Help lD4 ‘ LČ-ll! rTv~%~^ Lotus 1-2-3 Release 4 - [CI3.WM] m| Al B * mmm I mn« : p« . mmmmsmi r h 1 =; 1 ' 1 1 36 i 2 " 2 4 100 iied 3 I 4 2 -0.5 22 ' 5 0.5 14 6 m l: 8 _i 10 i 11 ■ 12 13 . 14 15 18 i 17 i 18 • 19 ::::: El 20 2 #1*1 I Lt Bolj kot rezultata smo lahko veseli dejstva, da je postopek popolnoma enak tudi pri večjem številu enačb, le vaš računalnik bo malo sopihal, ko bo izračunaval inverzno matriko. Pa naj sopiha, saj zato pa ga imamo! Želim vam veliko zadovoljstva ob reševanju matematičnih domačih nalog Stane Hrovat Želimo se izogniti prevelikemu riz-iku odpiranja novih trgovin brez dobrega poznavanja ljudi, s katerimi bomo sodelovali in trga, na katerem bi delovali. Zato predvidevamo odprtje največ še treh trgovin v obdobju enega leta, saj uvajanje ene nove trgovine, glede na trenutne izkušnje, zahteva vsaj tri mesece, da vsa organizacija steče nemoteno. Ponovno ugotavljamo, da je sama zamisel zelo dobra, vendar pa se vsi, ki sodelujemo pri tem načinu dela, vsakodnevno srečujemo s celo vrsto problemov in jih skušamo reševati čimbolj strpno in hitro. Seveda še vedno prihaja do napak z ene in druge strani, kar pa je bilo pričakovati. Ker smo vsi novinci pri takem načinu dela nam bo vsaka zamisel in pomoč dobrodošla. Rosana Trost PESEM... Nocoj mi tiha sreča srce boža. Večer je. Glas harmonike otožnosti drami. Še vrisk. V zavesi veter. Čisto čisto sami smo jaz, spomin in tvoja drobna roža. Počakam še, da noč zapahne duri in ob vogalih z zvezdami prižge svetilke. Potem ustavil bom tiktakanje budilke, da bom res sam s teboj v tej lepi uri. Prislanjal drobno rožo bom na lice - morda na njej poljub tvoj zame trepeta -in dolgo v noč poljubljal lističe cvetice, ki je iz dragih, plahih rok prišla. Ivan Minatti GLOBOKE MISLI Jutrišnji svet pripada tistim, ki so ustvarjalni, ki znajo, ki vedo kaj hočejo in verjamejo v to, kar delajo. Prvo pravilo uspešnosti je, da se pri svojem delu dobro počutite; drugo, da znate preseči običajno jutranjo paniko in se takoj lotite dela. Ljudje nimajo časa početi tega, kar jih resnično veseli samo zato, ker počnejo preveč nesmiselnih stvari. IA ŠPORTNE IGRE 94 V času, ki hiti kakor hudournik mimo nas in nam odnaša voljo za osebne stike ter nas odlaga na nasprotno oddaljenih obalah, je ta trenutek edina svetla točka druženje na športnih terenih. Ni slajšega za pravega Slovenca, kot prijatelj, sosed ali sodelavec v stiski. Zato (tudi?) se spoprijemamo med seboj posamično ali moštveno -prek mreže, med košema, goloma, z loparjem ali brez njega, s puško, kroglo, balinčkom ali kraljico na 64 poljih. Različnost načinov, pogledov, pristopov ali strategij, a vendar namenjeno pes trenju dneva, druženju in, ne nazadnje, premagovanju tesnobnosti v nas, ki nas objema v tenut-kih, ko smo sami ali, ko imamo pehanja za kdovekakšnim poslom dovolj. Takrat pridejo v poštev celo Color-jeve športne igre, ki nekaterim od nas poleg tradicije pomenijo tudi običajno vključevanje v redno telesno "miganje" ali rekretaivno aktivnost - lepše povedano; drugim pa - morda, enkratno priložnost. No, september se je iztekel, igre tudi, spet za nekatere neslišno, za druge s kančkom zadovoljstva, dobrim občutkom, mišično utrujenostjo zaradi "pretiranega" treninga ali prabitnega nagona po nadvladi. Rezultati: Namizni tenis 1. Franci Barbič 2. Marko Aljančič 3. Bojan Dolenec Fadil Lustaku Milan Bertoncelj Robi Štajer Primož Vilfan COLOR6 Kegljanje - dekleta 1. Fani Stritar 399 2. Kata Janjič 391 3. Marinka Burja 369 4. Vida Žerovnik 360 5. Marjanca Drnovšek 303 - fantje 1. Srečko Virant 461 2. Bojan Škulj 440 3. Miro Zidar 394 4. Frane Erman 390 5. Miran Bukovec 362 6. Andrej Kunstelj 361 7. Miško Milašinovič 349 8. Janez Peternelj 344 9. Andrej Kastelic 326 10. Zvone Polenšek 314 Balinanje 1. Vodstvo proizvodnje (Boris Grgurič, Bogdan Stopar, Emil Mesarič) 2. Skladišče gotovih izdelkov (Andrej Kunstelj, Franc Jordan, Robert Štajer) 3. Vzdrževanje (Janez Šarc, Vlasto Orel, Marko Kristan) 4. Mešalnica (Miro Zidar, Franc Kastelic, Franc Igličar) Odbojka 1. Razvoj (Kršinar, Bertoncelj, Barbič, Aljančič, Knez, Erman) 2. OIS (Kormic, Gantar, Zupan, Porenta, Borčnik, Djurič) 3. Komerciala (Vah, Burja, Lustaku, Dolenec, Stopar, Štajer, Kunstelj) Tek - dekleta 1. Dragi Čuk 35,30 2. Anica Petaci 43,15 3. Mateja Erman 44,30 fantje 1. Tone Hrovat 28,25 2. Marjan Ločniškar 28,35 3. Frane Erman 29,25 4. Miha Erman 30,15 5. Pavle Jerina 33,30 6. Jože Bukovec 48,15 Tenis - moški Aleš Benko : Lužovec Ivo 4: 7 Bojan Dolenec : Robi Štajer 7: 6 Jože Bukovec: Roman Žavbi 3: 7 Franci Barbič: Lustaku Fadil 0 : 7 Bojan Dobnikar : Marjan Kerže 5 : 7 Dušan Smeh: Bojan Sever 7 : 0 Vili Novak: Ivo Lužovec 7:2 Bojan Dolenec: Roman Žavbi 3 : 7 Marjan Kerže: Barbič Franci 7:0 Ljubo Osovnikar : Dušan Smeh 7:0 Marjan Kerže: Ljubo Osovnikar 0:7 in finale Vili Novak: Ljubo Osovnikar 9 : 7 končni vrstni red: 1. Vili Novak 2. Ljubo Osovnikar 3. -4. Marjan Kerže - Roman Žavbi sledijo: Dolenec Bojan Barbič Franci Lužovec Ivo Smeh Dušan Robi Štajer Bojan Dobnikar Aleš Benko Fadil Lustaku Jože Bukovec Bojan Sever dekleta Smeh Metka: Založnik Jelka 7:5 Založnik Jelka : Jamnik Mimi 3 :7 Metka Smeh: Jamnik Mimi 2:7 ENA - DVE O KADRIH Sponzorstva: Da nas je preveč, že par let žgolijo celo vrabci po medvoškem zelenju. Da pa ljudje odhajajo, je kruta resnica, ki si jo sami komaj upamo potiho priznati. Zlasti zato, ker Color zapuščajo taki, ki so nam prav v tem času krvavo potrebni zaradi svojih izkušenj, strokovnosti in, ne nazadnje, odnosa do dela. Se ob tem dejstvu morda ne bi bilo treba temeljito zamisliti in ne le s prikritim zadovoljstvom premetavati zmanjšane številke zaposlenih? Saj smo COLOR predvsem ljudje s svojim znanjem, vedenjem, sposobnostmi in spet - ne nazadnje, lojalnostjo - pripadnostjo podjetju. nadaljevanje s prejšnje strani vrstni red: 1. Mimi Jamnik 2. Jelka Založnik 3. Metka Smeh Streljanje Zračna MK Skupaj puška puška Ženske 1. Jamnik Marija 72 88 160 2. Kokalj Breda Moški: 63 73 136 1. Barbič Franc 70 87 157 2. Sešek Avgust 68 88 156 3. Krelj Stane 78 78 156 4. Štajer Robi 70 78 148 5. Šetina Janez 72 75 147 6. Burgar Ivan 78 52 130 ENA O ZNANJU Da znanja ni nikoli preveč, kaj šele dovolj, nas že tisočletja uči znani stari Grk z znamenitim in pogumnim: "Vem, da nič ne vem". Temu bi - posodobljeno - v bok postavili vsem povabljenim na seminar "Ciljna prodaja" izrek našega g. direktorja: "Upoštevajte načelo, da je strokovno izpopolnjevanje dolžnost vsakogar, pričakujem vašo zanesljivo udeležbo." Seminar, ki je bil zasnovan kot trod-nevna delavnica, je pripravila svetovalna firma Mercuri International, izvajal pa konsultant g. Stane Papež. Namen tega usposabljanja je bilo pridobivanje novih znanj s področja trženja in doseganje višje stopnje medsebojnega sodelovanja. Pestra sestava udeležencev: pet iz komerciale, dva iz računovodstva po eden iz vodstva in proizvodnje ter osem iz Razvojnega sektorja je obetalo zanimivo iskrenje mnenj in izkušenj, dobro pripravljen seminar z obilo praktičnega treninga pa zagotovilo, da trodnevno "brezdelno" posedanje ni bilo in ne bo odveč. Kot eden od udeležencev si moram skupaj z ostalimi po končanem usposabljanju priznati, da se mi je pogled na trg, njega zakonitosti, umetnost ponajanja in prodaje precej spremenil. Ob strnitvi the novih znanj, medsebojnem sodelovanju in vsakodnevni uporabi uspeh skoraj ne more izostati. Za kritičnega opazovalca ostaja samo še neodgovorjeno vprašanje o neenakomerno skromni zastopanosti zlasti tistih, ki se jih prodaja najbolj tiče. ef Košarkarski klub COLOR MEDVODE V košarkarski sezoni 1994/95 bodo košarkaši ŠD Partizan Medvode nosili na svojih dresih in opremi ime COLOR, saj bomo njihov sponzor za omenjeno sezono. Moštvo nastopa v državni A2 ligi. In zakaj takšna odločitev? Color se je že pred leti vključeval v akcijo Medvod za izgradnjo športne dvorane in vložil tudi nekaj sredstev. Aktivnosti niso stekle v celoti s planom in dvorana že več kot dve leti stoji nedokončana. Color je ves čas vodil določene aktivnosti za dokončanje izgradnje. V letošnjem letu pa smo se uspeli dogovoriti za prevzem dvorane v svoje roke, pri čemer je Partizan Medvode veliko pripomogel, zato bomo s košarkaši v tej sezoni skupno nastopali. Obljubljajo nam, da bodo dobro ime Colorja še dodatno utrdili v tej kotlini, pa tudi širom po Sloveniji. UK ACRONIKS JESENICE Kdo se ne spominja razburljivih in napetih tekem v sezoni končnice državnega prvenstva v hokeju na ledu med Olimpijo in Jesenicami? Še s posebnim zadovoljstvom smo ploskali in se veselili akcij in uspehov Jesenic, saj je naša elipsa s pestrimi barvami na rami igralcev neprestano poplesavala po ledeni plošči in prispevala delček k prvemu mestu in naslovu prvaka. Moštvo kluba se nam je s fotografijo in podpisi zahvalilo za finančno pomoč v pretekli sezoni, mi pa smo se odločili, da tovrstno reklamo najamemo tudi v tej sezoni z dodatkom, da bo naš znak še na drugi strani rame. Mogoče bodo navijači Olimpije malo prizadeti oziroma nevoščljivi, vendar boljši zmaguje in to smo mi. v 1 \ | PELI HAM’ Poooben TTlS VIST A MOAVLJE PilEB/P. ENE OD naših VETvlUlL. STA Al DEJ- mauibooa V2S TA Č0TE. NA ZEMije- OblALO- VANJE Podoba Telesa ) % „ ► Uo lUPOH Za ASIMILACIJA 06LUIL• DIOUSIDA IN VODE uBoiNosr JOUDA N.. LU&A Š DEL SitaA r SESTAVIL M 2VAIEU. a 2MA-VlLNiN UST LIN LILI NOV V MOČNO D IN A MESTO NA ftoETV-ClALSIlEM los fMliTtA SONČ-EU-KEU.A V Č0M\ Gol) MOŠTVU V sr/wow PCSODA POUTll EPIAHim lomrovA Zeha iisnc OL IM P- 16 MESA/A jsr> stauohm. 'Pom s. ai/ odpot BAL ION, Ploščad POLMEl UD LOČINE ŠIITOM fes NICA SeiVEL luiTupNA OObllNA tuje £■ IME fODlD&Je HA LObAHIi lENNEm TVJE 2. ime(ana) RENU 1 p epilept INAMEm ILOAJ OH) TISI _ L p TELevm S ”Xl |iL