stu imao ishiiK IiTi^m« ronćtfrk, vat* A>ilke|i iL 20. L ns4strop)e. Dopuk'ntj te p k m sprejemalo, rokapSsl te na vrstT5* J&KF? * ođgcv^-i. * Aitu Oerbec. — Lasta* tbteM EIUmL j EtfiaesL KtN&iiaa soažs a eete L 7.—. t mesece L pol leta L • ta cd* teta L ta latnm» aitseCne 4 Ure ve& — Trtafoa artfalflhM !■ ipnvc flt ll-ff« 6. januarja 1994. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX Pasaneatc šieviike v Trsta ia ckelici po 20 cent — Oglasi se rsčmufa t iirakosd ene kolone (72 an.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent —uživale, poslank* ta vabtla po L 1.—. oglasi denarnih zaveto* mm po L T — Mali oglasi po 20 cent beseda, aajataaj pa L % — Oglasi, naročnina ia rakteatedfe se poiOMJo refc!i*fcao upravi Edinosti, v Trsta, aifta a PrasfiSka AaUkega Itav. 20. L natesapje. — Telefon oredniitva ta oprava II« tloše gospodarstvo o leto 1923. Za nami je eno izmed najbolj kritičnih tečaja. Obveznice pomenijo za vojne oško- spodarstvo danes ne preživljalo tako nuarja 1924. dalje plačevati kakih 20% težke gospodarske krize, ko bi vojna ne davka od čistega dobička. bila zahtevala cd nas tako velikih žrtev, ko bi nam vojna na bila uničila naših naj-boij cvetočih krajev. To so le nekateri fiskalni ukrepi, ki zadenejo direktno nase gospodarstvo. Je pa tudi cela vrsta drugih ukrepov, ki se na- Leta, ki so potekla, odkar smo bili pri- J videzno tičejo le našega jezika, a niso radi ključem k Italiji, so nam pokazala, da ni tega nič manjše važnosti za naše gospo-hotela vlada računati z resničnim gospo-' darsfcvo (izganjanje slovenskega jezika iz darskim položajem naših krajev, kajti ve-1 vseh uradov, šol, cerkev itd.); kajti zapo-čina pravno-gospodarskih odredb nam je stavljanje jezika pomeni zapostavljanje na-pač jasna priča, da ni vlada upoštevala I roda, ki govori dotični jezik, pomeni izklju-treh najhujših udarcev, ki so zadeli naše ! čitev vseh njegovih sinov iz državnih gospodarstvo. Ti so: 1.) priključitev naših'služb. Našim ljudem je zaprt vsak dostop krajev k državi, ki ne potrebuje pridelkov do javnih služb: številni naraščaj, ki je teh krajev, priključitev, radi katere se je našel prej zaslužek pri pošti, železnici in prednostna lega na~ih krajev z ozirom na drugod, mora danes v svet. Saj je pač zna-celotni gospodarski organizem, kateremu no, da pomeni borba za ohranitev narodno-so pripadali, nenadoma izpremenila na sti, tudi borbo za gospodarski obstoj naro-m-jbolj neugodno (v Avstriji smo bili na da- Gentile, OvigDo in De Štefani bodo jugu, v Italiji pa na severu, izprememba, ostali enako za. vedno v spominu našega ki je z ozirom na naše pridelke izrednega naroda. pomena); 2) izmenjava denarja na podlagi i Fiskalna, asimilacijska politika vlade v ključa 60%, ki pomeni 40% izgubo za | preteklem letu je pač obrodila svoj sad de-naše gospodarstvo, da niti ne govorimo o loma že v ietu 1923.; vlada je menda to udarcu, ki je zadel naše zadruge, katerim še zdaj denar, naložen onkraj meje, ni izmenjan in 3.) opustošenje naših krajev po v ojni- Iz? ;d teh 5 let se pač najbolj odlikuje ieto 1923., ki nam je prineslo nepregledno vrsto odlokov, ki jih preveja asimilacijski duh- Fašistovska vlada, oziroma, g. De Štefani hoče pač rešiti državne finance; glavno je, da bodo številke v ravnovesju, nič zato, ako se od davkov izmozgani kmet še komaj giblje. Pričel je varčevati pri gotovih izdatkih: ustavil je financiranje kreditnih zavodov, kar je imelo, za posledico, da so tudi oni ustavili izplačevanje predujmov na raCun vojne odškodnine. Spomladi 1923- je vsled tega nenadoma nehal glavni dotok denarja v naše kraje, številni delavci so bili nenadoma na cesti, podjetniki brez denarja. Kriza se je povečala; občutilo jo je predvsem naše vinogradništvo, vino je pričelo zaostajati, ker je bilo delavstvo brez zaslužka. Deputacije so romale v Rim; vlada je nakazala 1 spet nekaj denarja in kreditni zavodi so kih, češ. ko se vj pričeli izplačevati spet predujme, a v tako « uživati;! V prvih neznatni višini, da je vzpostavilveno delo skoro popolnoma nehalo. G. De Štefani je šel dalje. Namesto tekočega denarja nam je prinesel olnomoč. Po govoru ministrskega predsednika so se zastopniki raznih strank omejili na kratke izjave. - Železniški promet pretrgan na Poljskem VARŠAVA, S Vsled velikih snežnih žametov zadnjih dni ie železniški promet ustavljen v vsej Poljski. Od včeraj opoldne ni noben vlak odšel s postaje v Varšavi. Tudi v Kattowitzu počiva delo na postaji. Veaizelos bo prevzel ministrsko predsedništvo? ATENE, 5. Venizelos je včeraj obiskal regenta-admirala Conduriotisa ter imel več pogovorov z načelnki strank. Zvečer mu je ministrski predsednik priredil obed. Po obedu se je Venizelos delj časa razgovarjal s člani vlade. Venizelcsa je ljudska množica prisrčno pozdravljala Listi izražajo upanje, da bo Venizelos prevzel ministrski predsedništvo ali vsaj zunanje ministrstvo. Franceako sepaaattsticno gibanje v Palatinalu. Nemci vidijo v t era dokaz za politične aasnece Francije. MONAKOVO, 4. Iz Kolnn poročajo o novem francoskem separatističnem sunku v Palatina-tu. Ker so se njeni separatistični nameni v Porenju radi belgijske opr^icite deloma izjalovili, je ohrntia svoj pogled na Pnlatinat. Zapustila je svoj načrt splošnega separatističnega sunka napram Nemčiji in se povrnila k svojemu prvotnemu načrtu odcepitve od Nemčije dela za defom. Poizkusi v Palatinatu bodo najbrže kronani z uspehom. Morda bi prebivalstvo, če bi bilo 24 ur svobodno izgnalo vse separa-| tiste, toda jasno je, da jc bil odpor tekom petih let neprestanih bojev znatno oslabljen. Vsaki dan storijo Francozi nekaj, da ojačajo separatiste", vzpodbujajo jih k prevzemu vladnih oblasti, k polastitvi blagajn., k preganjanju nemških uradnikov in v kratkem jifi bodo priznali kot autonomno vlado. Francozi so svojega uspeha v Palatinatu že tako svesti, da že pripravljajo separatistično gibanje v Nassau. Palatkiatski stpacalisti se žc pripravljajo na oboroženo akcijo in v Mainzu se že vidijo skupine uniformiranih separatistov. Zanimivo je, da se to dogaja v čaoti, ko so pred durmi pogajanja med Parizom ~in Berlinom od katerih se pričakuje mnogo. Tudi je dvomljivo, dali se bodo Belgijci strinjali s takim postopanjem. Nemški listi naglašajo, da je to pač dovolj jasen dokaz, da ne gre Franciji samo za odškodnino, marveč, da zasleduje tudi dalekosežne politične namene. Otvoritev neatske državne zbornice. BERLIN, 5. Kakor smo že včeraj poročali se vrne zunanji minister tekom prvih ani prihodnjega tedna. Državni zbor prične s svojim zasedanjem prve dni februarja. Kancler je poslal predsedniku državnega zbora pismo, ki naglasa, da bo *tekom volitev zajamčena glasovalna svoboda. Stranke, ki so bile v (zadnjem času Sestava nove vlade na Japonskem TOKIO, 5. Nova vlada jc bila končna tako-le sestavljena: predsednik grof Kiyou-ra, minister za zunanje zadeve baron Fuji-mura, za vojno general Fukuda, za mornarico admiral Suzuki. 35 datavcov ponnurifilo v neki ameriški tovarni srn bodo l^hke udeležile volilnega Sicer Pa ni imel razgovor in tudi ni mogei j poskrbela za njihov povratek v domovino. imeti konkretnih rezultatov — kakor |e izjavil Bonomi dopisniku lista «Stampa». Bonom i je rekel, da sta se bivša ministrska predsednika menila, kako je bilo v starih časih, ko sta bila onadva na vladi; razgo-varjala sta se iud» o bližnjih volitvah, a do kakega sporazuma ni prišlo. Splošno prevladuje mnenje, da ne bo Giolittijeva skupina nastopila kot opozi-cijonalna stra-nka proti fašizmu, ker ni bil Giolittč pravzaprav nikdar odkrit nasprotnik fašizma. Nasprotno pa jc Bonomi sto-o žici jo prot« fašizmu "i bo Stavka duhovnikov BARI, 5. Iz kraja Matino (Gallipoli) prihaja vest, da stavkajo tam duhovniki. Na novega leta dan se je zbrala v tamkajšnji cerkvi — kakor običajno — velika množica vernikov, da prisostvujejo svečani služb« božji. Toda duhovnika ni bilo pred altar; Šele okoli II. ure, ko je množica pričela godrntati, je stopil duhovnik pred altar ter daroval samo eno mašo. Stavka jc naperjena proti škofu. j nois je prišlo do dveh večjih eksplozij, ki sta povzročili požar, ki se je takoj razširil na celo tovarno. Na lice mesta so prihitele bližnje požarne brambe in osobje rešilnih postai, ki je odpeljalo v bolnico 80 delavcev. Zalibog je 35 žrtev podleglo zadobije-nim poškodbam. Večina oddaljenejših za-poslencev se je pravočasno rešila. Socijalist — Volkovi napadajo ljudi RIM, 5. »Epocac poroča iz Cittaducale, da EN, 5« Na predlog ljudske stranke v sporazumu z demokrati in socijalnimi demokrati je deželni zbor izvolil za ministrskega predsednika Saksonske Heldta, boja. Politična zborovanja in razprave bodo lahko prepovedane po vojaški oblasti, ako bi se bilo bati neredov. Tudi svoboda tiska bo dopuščena, ako ne bo zlorabljana v svrho propagande proti sedanji ustavi. V političnih krogih zatrjujejo, da se bodo v pondeljek sestali načelniki strank in bodo razpravljali o vprašanju volitev, ne da bi čakali konca januarja kot je bilo sklenjeno za časa glasovanja pooblastilnega zakona. Načrt volilnega reda na Bavarskem zmanjšuje Število poslancev na 90. Mesto enega poslanca na 50 tisoč prebivalcev bodo Bavarci volili po en%ga poslanca na 77 tisoč prebivalcev. Socijalisti so z vlado nezadovoljn m ao jo sklenili nobiiati. Medtem oa jc oriila vest iz Mi konferenco Hale enfsnta v Ba^gra^iu Dne 9- tega meseca se sestanejo v Beogradu zastopniki Čehoslovaške, Romunije in Jugoslavije, da nadaljujejo započeto delo zveze, ki si je v razmeroma kratkem času pridobila takšen ugled v krogu evropske politike. Sprejem odposlancev, otvoritev konference in njen zaključek se bo takrat \rršil po načrtu. Namenoma se hoče dati temu zborovanju tudi posebno zimanjo cercmonielno obliko z raznimi priložnostnimi slavnostmi, zunanji svet naj dobi vtis, da jc mala entenla trdna zgradba in faktor, ki ga bo moral upoštevati sleherni odgovorni državnik v zapadnih deželah Evrope. Polagoma se evropski politični kaos razbistruje. Takoj po vojni pa do danss je odločal o usodi evropskih narodov majhen krog mož, ki so zastopali dežele velike entente. Anglija, Francija in Italija so za zeleno mizo delale sklepe, ne oziraje sc na resnične potrebe in želje ostalih narodov in držav. Pač pa je vsaka omenjenih držav protežirala svoje takozvane prijateljske narode. Ta protekcija pa je šla le do tja, dokoder se je skladala s koristmi in interese protektorice. Ta doba bi se mogla torej imenovati doba pokroviteljstev ili protektoratov. Ta sistem politične umetnosti povojne Evrope pa je rodil slabe uspehe v razmerju med entento samo kakor tudi pri omenjenih «protežiranih» narodih. Velike države so izigravale svoje protežira nce druga prott drugi, male države pa so z nevoljo in ponižanjem prenašale to prikrito kršenje svoje suverenosti. Ta suverenost je bila ogrožena zlasti v prvih povojnih letih, ko so se na ruševinah podonavske monarhije pojavile nove države, ki pa so bile preslabe, da bi se same od sebe vzdržale. Posebno v gospodarskem pogledu je bila potrebna pomoč od zunaj, pa tudi diplomatična protekcija je bila dobrodošla, (n nevarnosti so bile. Kdo se ne spominja poskusov avstrijskih Nemcev m Ogrov korigirati posledice poloma. Imeli smo kar dva Karlova puča, a na Ogrskem se ni moglo do zadnjega časa opaziti, da bi se Madžari le količkaj sprijaznili s svojim novim položajem. sti-. 7 TafnlSko porofilo o naiein po^si® na cfr. „BdfecsS" 30. dccsm&ra im (Konec. Prvi "del v *Edinosti» cd 2. 1. 2934.) Kmaia po koncu ij^ t*a so pri-jle male države vpuv veiiitm. Posebno velja to za Ce-jio; - o /a* Lto, Jy£os*av*jo ia Rumunifo. Toda ia odvisnost in negotovost fe spravila vo-silne irrože >?o leg-i. eta so se združili v r.ezc 7. nan^enon>, da pridejo iz onega po-r. /cvishega in negotovega položaja. j našega naroda na Ne L«»i. da je HI čas, ko je j sčdfefco od italijanske vojake, tla le spričo , _ nt.* »odpirala akcijo po nekakšni sega težavnega položaja neobhodno potrebna dalo - - « • »nrrlžii&tr •><■<■ U ni.n^.ll, .-Ji .. ------------- t l>bnovi velike podonavske dr&ave, da bi le ne bila pod vplivom Berlina. Posebno nadžarski legitimisti so znali zainteresirat? nekatere francoske kroge za svoje tegemonistične težr-je, seveda s pomočjo laži in dnsaih lakih sredstev. Kljub vsem simpatijam Francije do aarooov in držav, |fj tvorijo danes malo cntenlo, je obstojala ne varno si, da nastane kakšna nova preuradha, ki ne bi odgovarjala interesom o-r en jenih držav. Nikakor niso smeli državniki male entente dopustiti, da bi Pariz o vsem odločal in to samo na podlagi zgolj francoskih interesov. Kako io doseči? Edino izhodišče: močna zveza, temelječa na skupnih interesih. In to se je zgodilo po glavni zaslugi dr. Be-r.cča. Zakaj tudi preti tej zvezi so se stavile zapreke, ki jih je bilo treba premostiti, prodno je prišlo dc uresničenja. Te zapreke so deloma obstojale v spletkah zunanjih držav, deloma pa v nezdravem ra-inerja, ki je nastalo vsled bolj&eviške Rusije. Ne v interesu Ceboslovaške, ne Ju£>sla»ijc ni mogla biti protiruska politika. Romunija pa, ki se ni mogla še do-«edaj pobotati z Rusijo zaradi Besarabije, je v čislo drugem položaju kakor ostali zavezniki. In kljub temu je prišlo do zveze s leni, da so se izločila vprašanja, ki bi utegnila moliti slogo malega sporazuma. Sča-oma pa utegne izginiti tudi ta zapreka- Brez dvorna s*, bo v kratkem do-eeglo popolno soglasje tudi glede ruskeg«. \prašanja. In če se doseže v tej točki popolno soglasje, polem bo zadobila mala entenia one granitno podlago vzajemnosti. In vse ka_£e, da se to zgodi v najkrajšem Času. Rusija potrebuje miru. Njeni državniki eiremijo za tem, da dobi sedanja vlada pripoznonje v zapadnih državah. In ita to ceno so pripravljeni tudi na marsikatero žrtev. Do sedaj ni Rusija »e priznala Besarabije Rutnuniji. Zatorej je vladala ' osi med Moskvo in Bukarešto svoj pristanek k rečenemu predlogu. Vsled tega jc g. dr. Wilfan sklical sejo N, S. na dan 15. nov. t. k, ki se pa žal ni megla vršiti, ker po pometi, za katero noben član N. ganzaciji, najbolj pozvano, da prevzame vlogo enotne politične organizacije. Tako je prišlo, da je politično društvo Edinost v Trstu poslalo skupna in enotna politična organizacija vseh nas na tem ozemlju. Ta organizacija je bila poklicana, da brani naše narodne interese. Toda jedinstvo in sloga nista naše lepe lastnosti. Tudi ob tej priliki smo morali dokazati svetu, da smo pravi Slovani. Nekateri med nami so mislili, da je to edin-stve Škodljivo za lokalne interese in so pričeli zahtevati aopetno ločitev. Ne morda iz razloga, ker bi bila nevarnost, ki je pretila našemu narodu, obstoju, minula ali sc Vsaj zmanjšala. Nasprotno, ta nevarnost se je se ogromno povečala. Saj jc pričela dobivati premoč v državi ona stranka, ki je konečno prevladala vse ostale in ki danes združuje v sebi vso državno moč, ter koje najpezvanejši zastopnik in voditelj, današnji predsednik ministrskega sveta, jc — kako«- je bilo že zgoraj omenjeno — na javni seji italijanskega parlamenta izjavil, da je cilj njegove vlade popolna asimilacija našega naroda. Torej vkljub povečani nevarnosti, vsled katere smo se združili, »o nekateri naši bratje iz Goriške zahtevali aopetno delitev. In zares so uspeli. Naia enotna politična organizacija se je po njihovi zaslugi zopet razdelila na tri organizacije: polit, društvo Edinost v Gorici, polit, društvo Edinost v Trstu in polit, društva Edinost aa Istro. Tudi, ako prioano dobro vero onim, ki so to razdelitev povzročili, moramo danes z žalostjo ugotsviti, da se njihove aade — v kolik «r so se namreč nadejali, da bo z novo sta- Moskvo in Bukarešto b>la vojna nevarnost pred dra6tTa Edinost v Gwici, katerega s« je ude- zdrnžitev vseh narednih sil v eno samo vrsto. To spoznanje je prišlo pred vsem od*iod, ker je biia vsakemu izmed nas takoj spočetka, odkar so se državnopravne meje izprsaaenile, S. ne odgovarja, povabilo ni bilo pravočasno jasno, da bo naša prva in poglavitnejša naloga j dostavljeno vsem pozvanim. G. dr. Wiliaji je obramba naše narodnosti in da so v to po- j nato naprosil g. dr. Besednjaka, predsednika trebne vse naše sile. Iz tega spoznanja se je . goriškega polit, društva in člana N. S., naj on rodila enotna politična organizacija vseh Ju- j skliče prihodnjo sejo N. S. G. dr. Beoednjak goslovenov pod Italijo. Prevladalo je splošno pa seje ni sklical, pač pa je medtem Gor. pol. prepričanje, da je politično društvo Edinost j društvo, koiemu on predseduje, poslalo na-v Trstu, ki je dotlej obstojalo, vsled svojega ■ šemu dopis v obliki ultimatuma, v katerem delovanja in vsled svojih uspehov kakor tudi, j zahteva — da se ustanovi N. S. il» to z g. dr. ker je dalo inicijativo k enotni politični or- WiIianom kot predsednikom in stavlja še 9R T o 5 * v.:\arnosli Rusije in pa previd- nc^i 1 amunov se je zahvaliti, da ni prišlo cio sovražnih dejtnj med obema raeja-šicamk. Zdi se, ca se je dr. Benešu posrečilo prepričati Rumune o koristi, če sklenejo mir z Rusijo. Istočasno je začela tudi ju-goslovenska vlada približevalno akcijo napram Rusiji in ne bo dolgo, ko bo imela Rusija zopet svojega postavnega zastopnika v Beogradu. Rusija torej na pozo-rišču in treba je hiieti, da se hitro urede odnosa ji z nje, zakaj povsod zapazimo neko mrzličavo nestrpnost priit v redne odnošaje s to veliko državo Danes je nastalo skoraj neko tekmovanje med državami, ki se boje druga druge, da bi ne prišla zadnja. In če ni to vprašanje tako napredovalo, kot je bilo pričakovati po raznih približe valnih poskusih in izjavah državnikov, je iskati vzrok temu v dejstvu, da se Rusija ne pusii ociganiti. Ona noče igrati vlogo Ezava, ki je prodal za skledo leče svoje prvenstvo. To ne velja sicer ne za Jugoslavijo ne za Čehoslovaško, pač pa za druge dežele, ki si obetajo od zveze z Rusijo velikih gospodarskih ugodnosti. Ko se pomenijo za ceno, tedaj pride do rešitve. Iz teh razlogov je jasno razvidno, da utegne priti ravno med malo entento in Rusijo rajprej do normalnih odnošajev. Velike važnosti jc trdna zveza male en-tente za čuvanje mirovnih pogodb, ki bi jih potlačeni sovražniki tako radi zopet raztrgali. Posebno Ogrska je tista dežela, ki tvori se T*cdno trajno nevarnost za mir v podonavskih deželah. Miroljubna politika dr, Beneša je sicer dobro sredstvo za pobijanje madžarskega iredentiz-na, pa to §e ne zadostuje. n\dna in kompaktna zveza treh držav z istimi interesi je vendar še boljše jamstvo za mir, kakor pa sama miroljubnost, ki bi si jo nasprotniki utegniK razlagati kot slabost. Miroljubne težnje in obnovitvena akcija mora iti roko v roki z močjo. Se taki lepi naklepi niso izvedljivi v politiki, če niso podprti s politično močjo- In mala ententa predstavlja brez dvoma takšno politično silo. Kakor rečeno, je bik> v tej zvezi še marsikaj pomanjkljivega. Na novem zborovanju pa se bodo vse nejasnosti in dvoumnosti razjasnile in prišlo bo do- solidne L^ trn »ne zveze, ki bo rodila še vse drugačne uspehe kakor do sedaj. Zunanji svet zas'eduje s paznim očesom delovanje male entente. Pomen male en-tente bo sc zrastel sedaj po proglasitvi zveze med. Ćelioslovaško in Francijo. In če se že sedaj govori o vstopu Francije v zvezo male entenie« se ne smemo čuditi tem govoricam. Jasno se opaža tvorba treh političnih sistemov: francoski, angleški in italijanski. Italijanski sistem je smatrati kot nekaj samostojnega po zadnjem obisku španskih gostw v Italiji. Francija je postala nemirna zaradi nove Mussolinijeve sredozemske politike in zato hiti Francija ustvariti nove zveze. Angleški politični sistem stremi za zvezo vseh anglosaških sil proti ,^-ancoski hegemonistični težnji v Evropi. Anglija pa je poleg tega zelo pozorna na Rusijo, katero promatra s čisto drugega stališča kakor pa ostali svet. Že s tega razloga ni tako nezmiselno govoriti o zo-petni obnovi nekdanjega francosko-ruskega prijateljstva. v dobi zanimivih političnih konstelacij vrši zborovanje malega sporazuma v *jeo£radu- Tudi to zborovanje je smatrati koi odmev novih orijeniacij na evropskem političnem poprišču. ( ležilo tu<ži »Pše društvo po odposlanstvu, je predsednik Goriškega društva ugotovil, da društvo *ii 4e>seglo uspehov, katere je upalo doseči po svoji odcepitvi od Trsta. Tudi se je takoj pri ukinjenju enotne polit, organizacije občutilo pomanjkanje skupne narodne eksekutive m zate se je pojavila potreba ustanovitve organa, v katerem bi bila vsa tri Eolit. društva aastopana, in kateri organ naj i dajal naši celokupni narodni politiki na celem ten* ozemlju enotno direktivo. Ta novi organ naj bi bil ^Narodni Svet=. O N. S. se je mnogo pisalo in še več govorilo. Ker jc bilo to, kar se je doslej v javnosti izvedelo o N. S., v mnogočem nejasno in nepravilno, je potrebno, da mi tu ugotovimo nekatera dejstva in pa svoje stališče, k vprašanju ustanovitve N. Čeprav smo mi v Trstu Jbili protivni razdelitvi naše enotne polit, organizacije, ki je bila tudi najboljša skupna narodna eksenkutiva, smo vendar smatrali, da je ustanovitev N. S., po razdelitvi, v narodnem interesu in ssno biK takoj v principu sporazumni z njega ustanovitvijo. Citiram resolucijo lanskega občnega zbora: ^Razdelitev naše politične organizacije v posebne in samostojne pokrajinske organizacije je nepotrebna, nevarna in škodljiva. Nepotrebna, ker 3e delo, ki naj bi se poverilo pokrajinskim organizacijam, lahko opravlja tudi v okviru edinstvene organizacije v obliki avtonomnih odsekov; nevarna, ker se nasprotstva, ki so pri političnem delovanju neizogibna, težje izravnajo in prej poostrijo v ožji, kakor pa v širši organizaciji; škodljiva, ker nam vzame tisto moč katero nam nudi edinstvena organizacija obsegajoča vse naše ljudstvo v Italiji, in katere ne more nadomestiti predlagani Narodni svet, ki bi bil sestavljen le iz zastopnikov čisto samostojnih političnih organizacij niti mogel imeti potreime nezavisnosti in lastne avtoritete in moči. S temi pridržki se jemlje ustanovitev posebne samostojne politične organizacije za Goriško in priklopljcnje dele Kranjskega in Koroškega na znanje in se pritrjuje ustanovitvi Narodnega sveta za vso Julijsko Krajino. Kolikor bo nova organizacija vršila nalogo v tisti smeri^ ki odgovarja smeri Polit. Društva Edinosti, se bo njegovo delo-vaije glede označenega ozemlja omejevalo na podpiranje nove organizacije v sporazumu z njo. Zato se članom priporoča, da pristopijo k novi goriški organizaciji in odboru naroča, da stopi takoj v etik z novo goriško organizacijo 'posebno radi skorajšnje ustanovitve Narodnega sveta. Ker ni dvoma o potrebi, da se za naše ljudstvo v Italiji ohrani edinstvena organizacija in ker ni tej potrebi nikakor zadoščeno z nameravanim Narodnim svetom, obdrži Pol. društvo Edinost v Trstu v ostalem svoj prvotni delokrog.? Po predhodnih pogajanjih glede načina sestave in poslovanja N. S. so se zbrali zastopniki vseh treh polit, društev meseca februarja t. 1. v Gorici na prvo sejo in 14 dni kasneje na drugo sejo v Trstu. Žalibog niste rodili ti dve seji nobenega uspeha in se po teh dveh sejah ni mogla vršiti več nobena. Razlog je bil da so nekateri člani N, S. takoj pri prvi seji prigovarjali, da nobeden narodni poslanec ne sme biti član N. S. (edini član N. S„ ki je bil tudi poslanec, je bil g. dr. Wilfan). Zastopniki našega društva so se tej zahtevi uprli, ker je bila v nasprotju s pravili sporazumno dogovorjenimi in neutemeljena, kar se razvidi jasno iz tega, da so kasneje isti, kateri so jo prej stavili, delegirali kot svojega odposlanca v N. S. med drugimi tudi gospoda poslanca Ščeka in predlagali za predsednika tega N. S. gospoda poslanca dr. WiKana. Da bi se delovanje N. S. ki je bilo ta&oj po pričetku obustavljeno, nadaljevalo, vriil se je v Trstu dne 7. julija t. L sestanek, na katerem so bila faatopaaa vsa tri polit, društva. Na tem sestanku je gospod dr. Sla vik stavil kompromisu predlog, naj se N. S. sestane zopet aa sejo in sicer v isti sestavi in aa podlagi istih pravil« kakor se je bil sestal im dvakrat s ob-. veno veljavo za vsa društva določi, ali smejo t drž. coslanci biti Člam N. ali ne. To oredlotf druge predloge. Naše društvo je odgovorilo, da vse predloge v načelu sprejema in da naj se le čimpreje skliče seja N. S., kateri bo določil vse natančneje podrobnosti glede teh predlogov. N. S. pa še do danes ni bil več sklican na sejo. To so dejstva, na podlagi kojih lahko javnost sodi, da-Ii je naše politično društvo v tem vprašanqu postopalo tako, kakor zahtevajo narodni interesi ali ne. Mi prizna vame potrebo skupne narodne esekuiive zato smo tudi dali svoje časno inicijativo za skupno in enotno polit, organizacijo, katera je brez naše krivde in proti naši volji bila razbita. Iz ravnokar omenjenega, kakor tudi iz dejstva, da so predlogi v pogledu ustanovitve N. S., ki so nam prihajali iz Gorice, bili sicer obširno obrazi agani, da se je pa od našega polit, društva zahtevalo naj na vse predloge ket nedeljivo celoto odgovori samo z da ali ne, in posebno še iz dejstva, da so bili ravno v času, ko so se vršila pogajanja za ustanovitev N. S. in sploh za odstranitev dosedanjih nesoglasij, priobčeni v Časopisju, ki ne spada v politično sfero našega društva (Mali list, Istra) naj- dovinske in zemljepisne okolnosti in na gospodarstvene? in prometae potrebe; kakor so se na primer, samo da se slovanski element čimbolj oslabi in iztrebi, izjemne, edino v korist Italije napravljene določbe senžermenske mirovne pogodbe glede pridobivanja italijanskega državljanstva izrabile v največji meri — z neupravičenim odklanjanjem opcij — za odstranitev ogromnega števila naših ljudi, zlasti pa ^nteligentov, uradnikov, duhovnikov in učiteljev, se ti-le sploh odpustili ali drugače prisilili k izstopu in izselitvi, se odvzele obrtnice našim obrtnikom, se razpustila ali vsaj kolikor mogoče bolj v svojem delo-vanju omejila naša društva, se izgnal naš jezik iz cerkve, uradov in sodišč, z železnic, skratka iz vsega javnega življenja, se dopuščala protislevanska nasilja najhujše vrste; 4. ugotavlja posebno kot dokaz odkrite in brezobzirne, proti našemu narodnemu bistvu naravnost naperjene asimilacijske politike vse, kar se je od prvega dne po zasedbi do danes storilo in — opustilo na ško-Jo našega šolstva, od nasilnega, kakšen-krat še povrhu z izsiljenim pritrjevanjem «olepšaaega poiialijančenja neštetih ljudskih šoj v Istri in dušenja vsega našega srednjega šolstva, do zadnjega koraka: odprave materinskega jezika kot učnega jezika za slovansko deco od prvega Ijudsko-šolskega razreda naprej za vse predmete, celo za veronauk, in do ukinjen ja srednje šole v Idriji, za katero ni nižja tehnična šola v Vidmu nikako nadomestilo; 5. ugotavlja končno, in v tem ©žiru v soglasju z vsem domačim prebivalstvom Julijske Krajine brez razlike narodnosti, vsekako z vsemi, ki morejo njegov položaj objektivno in nezavisno presojati, da je ta položaj nad vse težak, posebno kar se tiče odškodnin za vojne škode, oskrbe voj- ogabnejši m ^veda popolnoma oih invalidov; vdov in sirot/ vzdrževanja apadi na naše polih vodstvo in najngled nejše osebe istega, prožzhaja jasno, da nas ne aadene nobena krivda, ako kljub naši najboljši volji in našemu poštenemu prizadevanju ai prišle do ustanovitve N. S. V pogledu tekozvarnega spora m^d nami in našimi forišktasi brati hočemo ugotoviti samo sledeča dejstva: odkar obstoja naše društvo — skoro pol stoletja (od leta 1874). — bilo je v«dao zveste svojemu pregrarau, ki je izražen v njegovem imenu. Temu programu smo in bomo vedae zvesti. Zato smo biK leta 1919. osredotočili tu politično snovanje in delovanje jugoslovanske^ »aroia v Italiji in smo sc upirali zopetni razcepitvi. Ko pa je kljub terau prišlo do nje, je naše glasilo *Edbiostr> dae 13. VII. 1922. pisalo: »Dasi loč eni na dve samostojni organizaciji, moramo razmerje med tema dvema urediti tako, da bomo slej ko prej — ob vsakem vprašanju skupnega interesa — tvorili na znotraj in na žena; strnjeno neomajno fronto. V najvišjem iivljenskem interesu naroda moramo ohraniti slogo šo edinstvenost-- Ko sta Pučki Prijatelj« in ^Goriška Stražam prinesla neke napade, ki bi mogli povzročiti spor, kakor so ga tndi v resnici, je ^Edinosis od 23. VII. 1922. v člaJSfcu «Ne tako bratje» z bratsko besedo svarila pred takim pisanjem in prosila, naj se ne zanaša spor v naše vrste. Zal je morala že v Številki od 29. VII. 1922. ugotoviti, da s svojim svarilom in s svojo prošnjo ni dosegla uspeha, ter pripomnila: «Mi bomo zvesto napovedanemu sklepu molčali dalje.» «Edinost* se je tega sklepa kljub egabnesti napadov držala do zadnjega časa, ko je morala nastopiti, da brani osebno čast, katero so našim najzaslužnejšim voditeljem in našemu političnemu vodstvu sploh kradli na naravnost nekvalificiran način poleg «Goriške Straže® tudi «Mali List» in * Istra:>. Mi spora nismo nikdar hoteli in smo se mu vedno izogibali, pa je bil vedno zopet provociran od druge strani. Zato odklanjamo vsako odgovornost zanj, ki odpada na tiste, ki so ga povzročil}. . Tudi danes rdimo svoje brate: Nehajte z razdorom 1 Zavedite sc odgovornosti, ki jo nosite pred bodočnostjo, ki vas bo sodila: * Ur stiino spore in medsebojne boje, ki so nam škodljivi in nas sramotijo. Delajmo temveč z vsemi združenimi močmi. Stremimo za visokimi cilji m posvetimo svoje siie neirmljivosti in nepremagljivosti one ideje, ki nam bo vsem vodnica: sreča našega naroda. Resolucije sprejete na občnem'zboru Pol- društva j,Edinosti" v Trstu 30. decembra 1923. Na občnem zboru našega političnega društva, ki se je vršil v Trstu 30. pret. m., so se sklenile sledeče resolucije: I- Politično društvo «Edinosi:> v Trstu, vršeč svojo slatutarho nalogo, |2a brani narodne in vse druge koristi in pravice Slovenov v Julijski Krajini, 1. ugotavlja v obče, da se njihove koristi in pravice ne samo zapostavljajo in zanemarjajo, nego naravnost kršijo in teptajo in da je radi tega_sedanji položaj za Slo-vene, v prvem redu kot narodno manjšino v državi, a v drugem redu tudi kot sestavni del prebivalstva Julijske Krajine, skrajno nepovoljen, da, vprav poguben; 2. ugotavlja posebej, da se nasproti Slo-venom te dežele stoji na zgrešenem, krivičnem in škodljivem stališču: Slove na, ki je zvest svojemu jeziku in narodu, smatrajo za nasprotnika države; vsak, i najnarav-nejši i najbolj priprosti pojav osobitne narodnosti Slovenov proglašajo za proti-državnega; sam obstoj Slovenov kot takšnih' v teh obmejnih pokrajinah jim je za državo nevaren; 3. ugotavlja nadalje, da se z označenega stališča zares zasleduje kot vrhovni cuj, da se slovanski element odpravi, bodisi raznarodi in asimilira, bodisi odstrani, z vsemi sredstvi, naj bo celd takšnimi, ki so v škodo tudi ostalemu neslovanskemu prebivalstvu, — kakor so se na primer, samo, da se pospeši asimilacija, proti želji velike večine domaćega ljudstva orez razlike narodnosti, odpravile deželne^ in občinske autonomiie, vsilil zastareli in nazadnjaški pokrajinski b občinski red ia začrtale msie brca ostra na ztfo- nam«ščencev( vpokojencev, brezposelnih, izmenjave zunanjih depozitov in terjatev, vodnih posojil in ž njimi zvezanih zadol-ženj, obupnega položaja našega vinogradni- štva, davkov irf njihovega izierjevstaja, vzpostavc rednega gospodarskega življenja, zlasti prometa in trgovine v tržaški luki in v drugih središčih te tako težko izkušene dežele; 6. dviga na podlagi vseh teh ugotovitev svoj odločni protest, roteč vse merodajne činitelje, da naj radi mirnega sožitja obeh plemen v Julijski Krajini in radi ugleda in resnične koristi države opustijo dosedanjo Slovenom nasprotno politiko in osredoto« čijo svoje napore na edino res koristn«-in njihovega truda vredno nalogo, da s« Julijska Krajina v svoji celoti in v vseh svojih delih z vsem svojim nadarjenim in pridnim prebivalstvom brez razlike narodnosti povzdigne na tisto stopajo moralne in materijalne kulture, katera ji £re. II. <*Občni zbor Političnega drušiva ^Edinostih v Trstu se sklicuje na resolucijo občnega zbora od 11. 7. 1922., s katero se je razdelitev naše politične organizacije v posebne samostojne pokrajinske organizacije označila za nepotrebno, nevarno in škodljivo, in ugotavlja, da je izkustvo Aal potrdilo to sGdbo. Razdelitev jc bila zares nepotrebna, ker bi se politično delo lah? ">ora* ostat, doma, ker Podgornik v Gorici in g. dr. Ivan-Marija Čok j . . v Trstu; tretje podpredsedniško mesto je pri- JS0 03,?151"! da imajo te vrste počitniške držano IstranonT Ta uredba, katera se d^hd- ! ^ t? " T^3 no izvede tudi v podrobnostih organizacije * '* 1 < ' •kIb..fa,.d,,e}® poslovanja, zasigura potrebno samostojnost Qvo v^ojileljev, k, so vedno odsekom obširnega društvenega odgovorni faktorji v kolonijah. Pravi dalje, da je bilo pri takih akcijah večkrat ugotovljeno, da so gostitelji otroke izkoriščali za pašo in ra2na dela na polju. Vse te pomisleke je imelo tudi »Žensko dobrodelno udruženje*, prco'ao sc je odločilo za svojo akcijo. Na kakšne kolonije pri nas ni bilo mogoče misliti, ker nam nnSa sredstva zanje ne zado£ča*o. Navezani smo le na lastna sred-siva, za nas ni niti podpor niti olajšav. Za nas torej x*i b:lo drugega izhoda, ako smo hoteli pomagati naSi trpeči in siradajoči deci. Bolnih otrok nismo pošiljali na deželo, ampak posameznim območja; pri tem se bo pa upošteval tudi posebni položaj bolj perileričnih odsekov, kakor idrijskega, postojnskega in bistriškega. Na isti seji je bil potrjen za blagajnika g. Viljem Modrijan. Tajništvo je prevzel g. dr. Edvard Sia-vik. _ Grozilno plssno je dobil sedaj tudi poslanec Šček. Tako poroča zadnja številka njegovega «Malega listaš. Mi bi se ne pečali nadalje s tem tolo- podlih namigavanj, češ da je prejel ono; Ker 3Q bilc kaJtor 5c režen0( prTnas ?l grozilno pismo od slovenske neredna stra- rijje Li]:učcilc in bi bili moraH vsi tisti oi.., . ni v Trstu:?, da so bili storilci «naht2jskaii2 ostati doma, si dovoljujemo le par vprašanj, od gotove stranic. In da bo zločin te «na-*Ali je za £>4>kega otroka pravilnejJa dijeta: rodne strani* in te < gotove strani* čim bolj malo slabe kave, ali par kapljic olja na kruhu, pretresel našo javnost, ie vpletel poslanec kakor jo je imel marsikateri otrok doroa, ali pa Šček med te «preža]ostne stvari* tudi svojo .lcčn?' četudi kmetska hrana, mleko in sadje, nad 70letno mater, ki je ono grozilno ka5.žoto,vo "adA5 ? družina na deželi pismo prejela in ga odprla ter nato obdela, j Vsa ta nesreča, da je posledica pisanja I odsotnat da zasIuži koiček kruha za svoje našega tfista, ki da predstavlja poslanca j otroke in Često tudi za brezposelnega moža — Ščeka v naislabsi luči, i imeli boljše nadzorstvo, nego so ga imeli no Naš odgovor na tako podlo Hnavščino! na^ih poltenih družinah na deželi, kjer so vr ■m -mm - s _ «1 * 1 ■ • t f>iS n nntflt n 1 IO C T 1 f 1 f't rlii n rt * rn« I» • a dr« g. jMilanovič, Ščekov prijatelj in soborec1 stvenem ali moralnem oziru bolj škodilo, nego v njegovi razciralni gonji proti našemu bi mu, če bi tiste mesecc begal po prainih tr-narodnemu vodstvu in naši narodni stranki, j žaških ulicah, zvečer pa beračil po zakotnih Isti odgovor je na mestu tudi danes. Le'kavarnah in običnih lokalih? podleži in slični ljudje morejo staviti taka pisma v zvezo 8 tržaškimi narodnimi krogi in našim Ustom in le builji ai morejo domnevati, da se vodstvo naše narodne stranke in naš list moreta posluževati takih sredstev. Mati g. poslanca Ščeka naj nam oprosti, da jo imenujemo v tej polemiki- Ni to po naši krivdi, temveč po krivdi gospoda poslanca samega, ki se je v tem napadu Spozabil tako daleč, da zlorablja celo sveto Vsa ta vprašanja si jc ~2tiisko dobrodelno udruženjc» v Trstu stavilo, predno je začelo svojo počitniško akcijo, in šele ko je našlo odgovora na vsa ta vprašanja in ko se jc oglasilo dovoljno število poznanih dobrih družin, ki so bile voljne sprejeti otroke v svojo sredo, še lc tedaj se je odločilo za to odgovorno akcijo. In do danes 3e ni bilo vzroka, da bi se priredite-Ijice pokesale radi tega. Nasprotnol Otroci so se vrnili zdravi in srečni, rejeni, nekateri so pridobili ccl& po 6—8 kg. Dvomimo, da bi se inogla katera kolonija postaviti s takim uspehom v tem oziru. Tudi iz vzgojnega stališča materinsko ljubezen za obrekovanje naše- misiimo, da je otrok vedno bolje ohranjen in ga lista m našega vodstva. * Zakaj negovan v pošteni družini nego v koloniji aH samo kak otrok ali slepec bo verjel, da j kateremukoli zavodu, tega mnenja so vsaj vsi poslancu in javnemu političnemu delavcu moderni pedagogi. odpira pisma njegova nad 70letna mati! • Ne smemo na tem mestu prezreti Piccolove v . ... . j . * opazke, da so bili naši otroci poslani na mejo Kaj značilno )e tudi dejstvo, da je poleg države, v bližino jugoslovanske meje! Kaj hoče Mrt i~i ■ 1 «-> I -J-^II Ia? va t j l-rtO * ___i _ _ m _ a___s___**_____1 n 1 1 * g. Milano vi ca moral dobiti enako grozilno pismo tudi g. šček. Tudi v tem se zrcali grda in hinavska obrekovalna mahinacija proti našemu narodnemu vodstvu in našemu listu. Zato ponavljamo tudi tu, kar smo rekli na tem mestu že 16. decembra lanskega leta: Od ljudi, ki so svojega zaupnika pri skupnem glasilu hujskali, naj list zanemarja in sabotira, naj namenoma ustvar- «Piccolo» s to tendenciiozno opazko? Poslali smo pač otroke tja, kjer so sc na našo prošnjo odzvale debrostoječe družine, m poslali smo jih tja, kjer smo vedeli, da bodo dobro sprejeti, poslali sme jih na vse strani, *ko>ro v vsako večjo vas naše pokrajine, in posebno na Kras Goriško okolico, Vipavo in Tolminsko. A da prebivamo Slovenci tudi ob meji italijanske države, to menda ni naša krivda) A kdor pozna ostalo Furlanijo in Istro, ve, da tamkaj ne ia s pisanjem lista vzroke za razkol, se j bi bilo možno nameščati vbožnih otrok niti za lahko vse pričakuje. plačilo. Zato je bila ta ] počitnHha akcija razt 4«£njena Ic ca omenjene okraje, kjer prevladuje srednja kmetija; le lam je bilo možno primerno prcskrbljati vbožno in pctrtbno mtsino hočejo, da se ti dogovori brez vsakih izpreraemb, na podlagi iste naročnine podaljšajo za en mesec, t. ,j do 31. t. m.; v nasprotnem slučaju bodo morali plačati davščine na podlagi tarifov, določenih v zakonu. „Žg^SKI SVE?" bo po združitvi z goriško «SJovenko» in najbrže tudi z aJadrajilco-- predstavljal kulturno stremljenje vsega p/iraor?kcga ženstva. Tako smo pisali v svoji bežični številki. Danes moramo avopm čitatcl";;cam i čitateljem sporočiti veselo vest ua jc yporazi;m med vsemi tremi našimi žen^kin i Ihti dovršen čin. <2enski StcIj, JadranIia-^ in *Ssovcnka-> so se konično sporazumeli na skupno glasilo vatli naših žen:-' i!> udruženj in našega ienstva. To edino skupno gl^-i-o bo »Ženski svet^. Radostno pozdravljamo to zares razveseljivo dejstvo. Nese narodno žeastvo je s tem dalo lep vzgled v posntmaijje tU tim, ki še se vedno pridno prepirajo mej safee. _ ^ Aretirana z1?V.cvce, Ker sia osumljena, da sta j Največ razglednic je dobila gč. Zora Lasičcva. ukradla v trgovini Hornig, ki se nahaja v ulici i ki je s tem pridobila naslov »Kraljica večera» G, Carducci št. 28, zavoj volnenega blaga, vre-J m lep dar s šopkom. Tudi gmotni uspeh je deti 400 lir, sta bila aretirana 34-letni Kare! | prav dober in srao izvedeli, da se oder prec-Coretich, stanujoč v ulici Coucordia 5L 16. in i redi in spepohn z novimi kulisami. Za pred- 26-lctni Guid© M??*?«, stanujoč v isti ulici v hiši št. 6. Požrešni zlikovci. Neznani ponočnjaki, katerim se očividno zelo dopada perutnina, so v noči od 4. na 5. t. m. vlomili v skladišče perutnine trgovca Predcnzana, katero se nahaja v ulici Sorgente št. 9, kjer so se dobro preskrbeli za praznik Sv. treh kraljev. Izbrali so si 12 kokoši, 20 kopirno v m 40 debelih puranov, v skupni vrednosti okoli 3900 lir. Včeraj zjutraj je Predcnzan odkril tatvino ter jo naznanil sa policijskem komisarijatu v ulici G. Bruimer. Pretep med ženskama. Preteklo* noč okoli 24- ure sta se v uKci Punta del iorno iz neznanih vzrokov sprli 421etna Ivanka Ivanko vic, stanujoča v isti ulici v hiši št. 4, in 36letna Lina Presseg, tudi stanujoča v isti ulici v hiši št. 8. Prepir je za Ivanko-vičevo slabo končal, kajti nasprotnica jo je udarila s ključem po glavi ter ji tako zadala par centimetrov dclgo rano na levem sencu. Ivankovičeva se je morala zateči v z&vod ^Zelenega križa», kjer je dobila potrebno pomoč. Čutila bo 8 dni posledice ravsanja. Pressegova je zbežala. ¥&sS! z (Soriška Prodavale. Csnes, dne 6. t. m. ob 10. uri se bo vrsiio predava,nje: O grehu in zadoščenju. V sredo 9. t. ra. ob 20 h pa Nacionalne di-lereace in državnišivo. Predavanja so nadaljevanje lanskih in radi tega priporočamo posebno lanskim udeležencem, da se jih gotovo udeleže. Predava dr. Jug. Vstcp vsakomur prosti Obe predavanji sc bosta vršili v Gorici Via S. Giovanni 7. I. Volila pok. goriške dežele. Glasom posojilne listine se je precej obihta zapuščina goriške dežele prisodila furlanski in tržaški pokra- pust pripravlja dramatični odsek Mdtcrovo, klasično veseloigro. -»Namišljeni bolnik». Naš režiser je Izborna moč, igralci nadarjeni in vsled tega pričakujemo lep užitek. Takrat napišemo tudi kritiko posam. igralcev. Umevno je, da se je pri vsaki prireditvi zapela Maaae-Hjeva nar. himna. Tako jc prav: državi, kar j« državnega, narodu kar narodovega. Poslano*) One 26. decembra 1923. se je odprta Lekarna CastellanoM v Via Gluliani št, 42. 94 'J Za IhaSu ped ?ea» aadavam odgevarj* varnim aiitvo It toliko kslikor ru sakoa vslm. Mali oglasi se rsčesajo po slc-t. bsse^s. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — NtjaaBjša pristojbina L 4— Kdor išče službo, plača polovično eeuo. Pravoelaviii boržč, Juiri praznujejo naši ymi in 8\CZT deduje prva *h zapuščine, druga pravoslavni fcraije božič. želimo^ jim, da bi | pa Vb. Na poslednji seji obeh kraljevih komisij prebili praznike v sreči ia zadovoljnosii. i o kateri smo že poročali, je Jbiio nakazano me- oeveJnik v Lfobtjiani. Naš goriški rojak g. dr. Drago Maružič, bivši član reparacijske komisije v Parizu, je te dni položil odvetniški izpit pri vi*?ji deželni sedniji v Ljubljani. Čestitamo. da opo- Uredaišivo <*Hcv£c» nas naproša zorimo občinstvo, da posamezna številka -Novic- stane 20 stotink, in nc 30, liakor je btlo pfvotiio javljeno v „Fdinesti". Za cSdsko društvo«. Glavna sredstva za vzdrževale naših zasebnih šclskth zavodov so prostovoljni prispevki vseh, ki ljubijo svoj rod. Preko 300 malčkov prejema v naših vrtcih vsak dan toplo kosilcc. Da so strožki cgronmi, menda ni potreba povdarjati ali z združenimi močmi bomo zmogii tud to; včlac?!e ?e v cšol-sko drušlvo-j vsi brez izjeme. Denarni zavodi, hranilnice, zadruge i. t. d- , spominjajte sc naie dece pri sklepanju letnih računov. Društva, posamezniki darujte! Zbirajte cb vstki priliki, bodisi veseli ali žalost«:. S Kcak-nds. (Silvestrov večer). Le s težavo sem se prtril do udobnega prostorčka, tako natlačena je biia ^dvorana» poleg gostilne «M«jtovan3. Na lično opremljenem odru se je rjfcjprej po- la deklica, ki nam deklamirala 1|IA utilllta, J-vI IIUU1 je krasrso pesem i»a*ogu Simona Gr«fior- taviia ni *Sasn čiča. Takoj za tem je bila na sporedu veseloigra fv. Vouka: * Trije snubcih v treb slikah, ki je bila izborno podana. Na sporedu je bila še deklamacija *Nevesti= in veseloigra Čevljars. Medtem ko je v prvi uprizoritvi nastopila mladina srr.o videli v drugi domače fante in ninže. 4 li^ra je uspela bro. Sle- T jc Šaljivi prizor' * MorilecPrtsiedke med itncznimi Eiikami jn dejanji je izpolnjevala trebenslca jfodoa. Kcr,kone:>ci! Ča^t mi je, da sem saed vami d o ča i- i novo 'eio? Kriva je sodba onih, ki menijo. c. u ;e Vaša prijazna vasica kulturno za-CisLala. ZaLe rej pogumno naprej po peti pro-svete in napredka. — I dctnik. C-.czcnlev. Naš tržaški rojak Josip Kurct je VAl zaposlen kot sLk>di5čar v Cr-jr-prjnj v Strni&ču pri Ptuju, a je nedavno zar u=til 1o slu^o ?ti se baje preselil k svoji družim ria G( isko. Rečena tovarna nam javlja sedaj, da je doilc iz Ecobrača sporočilo, da je K ure t za/Iel srečko državne razredne loterije s 120.GCO dinarjev ter opozarja, naj hitro pj ^c, ca d . i^ac zadelo svoto, NAŠE TOvOO*?AI>M-K£ c^czarjamo vnovič, ca Je I-etc-3 dovoljeno kuhat! žgasfe proti prl-stc;bbii 1 Uth a« uro. Podrchi»»;ša navodila prizadetim Kmetijska zad»uga v Trstu, ui. Fabio Fii^i 10, ^rdtven® vesti DANES zvečer tečno ob 19. uri uprizori erama lični odsek M. D. P. v dvor&ai DKD pri Sv. Jaiobu znaco J ur čač-G c vikarje vo narodno igro «DES£TI BRAT«. Svetcivaiiski otrofki vrtec ponovi danes otrobko veselico. ZLaČetck ob 4. popoldne. M. D. P„ Jakob. Jutri ob 20.30 redni sestanek z važnim dnevnim redom. Pevbko društvo Vabim vseskupno članstvo na zelo važen sestanek o posvetovanju za reorganizacijo društva, ki se bo vršil danes 6. t m. ob ob !0.30 (po maši). Potrebna je polno&icvilnost. — Predsednik. Podružnica -Šolskega društva« pri Sv. Jakobu priredi dne 20. t, m. ob 3. uri popoldne v dvorani DKD otroško veselico, pri kateri bodo sodelovali gojenci tamešnje^a otroškega vrtca. Opozarjamo naše občinstvo 2c sedaj na to prireditev in upamo, da nae bo posetilo v poln?m številu. Iz triiilsesa iivUenia Opeharjen merasr. Premetenemu sleparju je Icl na limanice brezposelni mornar Mauro Ca-futti, star 32 let, stanujoč v ulici Altaaa it. 4. .Seznanil se j« z 27-lctnira Jurijem Brattich, «tai:ujočem v ulici Roma št. 2. kateremu je stu Gorica kot volilo staro pokopališče v Gorici kjer se be nahajal spominski park in spomen nik padlim Goričaaest, toda pod pogojem, da bodo dela dovršena tekom 1. 1925 in da bo park dostopen občinstvu. Prvi obred po nevena črninam slanju v Gorici. V sredo se je vršil prvi obred po novem civilnem stanki in sicer predstavitev aovoro-jeake zakonskih Benini in Ar man Stella, deklico so krstili na ime Joianda — Da prida prvemu obredu svečan zcačaj, se je napotil v mestno bolnico, kjer seje izvišil obred, sam siestni komisar ca v. uff. Gobianchi e gospo, z mestnim tajnikom odv. Beviglia in delegatom civilae^a stania dr, Stecher-jem. Tako se glasi uradno poročilo, po naših informacijah pa se jc izvršil prvi obred še prej na magistratu, kjer je ialtzntčar Šfiiigoj predstavil svojo hčerko Sonjo-Lju^mila, mestnemu komisarju pa naj&rže ni ugajalo, da bi svečano proslavil kot prvi obred v italijanski Gorici predstavitev male Slovenke, kateri so povrh t«£a še deli tako čudno, barbarsko ime. Hova odvetiiika. Pred Icraikiro sta bila vpisana v seznam odvetniške zbornice v Gorici dr. Nikolbj Tomeli in dr. Angelo Modesto. — Istotako je vložil prošnje za vpis g. sodni svetnik Mašera, ki je bil z 31. decembrom, kakor mnogi dragi, odpuščen iz sodne službe. Srpe niča. Dolgo, dolgo časa ni bilo v listih glasu o našem bralnem društvu. Ne smem reči, da je radi tega spalo, toda popolnoma bdelo tudi ni. Po zadnjem oiičnem zboru je pa zares popolnoma oživela. Novoizvoljeni odbor se je »ari! reč oprijel dela z vnemo- Posebno moram pohvaliti novega predsednika fotografa g. A. i rebše, blagajnika čevlj. mojstra g. Fr. Braz ter gdč. Kranjčevo m Brazevo. Društveni doznači večer na Silvestrovo je poleg lepe zabave, pcmjiožil društveno blagajno za L 80 ter podaril i Šolske mu društvu* L 85, ki jih ie nabrala popolnoma oživelo. Novoizvoljeni odbor se je najlepša zahvala. Iz Reač- Društveno delovasje je pri nas v zadnjem času zelo živahno, zlasti odkar si je društvo najelo nanovo vzpostavljeno dvorano Žnidarčič-Delpin, ki jc ena največjih v naši tovarni Čuček okolici. 18. novembra je bila v njej prva veselica s petjem in igro «Stari grehi*. Pevski zbor je zapel Adamičevo «Ne maram zate? in Lajo-vicevo »Medved z medom» še dobro, toda mlad pevski zbor potrebuje še vztrajnih pevskih vaj. Igra -»Stari grehi» je pa bila dobro igrana. V dramatičnem odseku je več izvrstnih igralskih moči. — 25. decembra pa se je igrala Stolbovđ veseloigra »Vražja misel«. In priznati je igralcem, da so igrali živahno, posamezne prizore prav izvrstno. Maske so bile dobro pogojene. Igra je imela popoln usneh in mnogobrojno občinstvo se je izborao zabavalo. — Dne 31. smo prisostvovali Silvestrovemu večeru. Dasi ie vse pokalo od mraza, se je nabralo nepričakovano mnogo občiastva in vladalo ie veselo razpoloženje. Moški zbor je zapel Vodopivčevo «Jaz bi rad rudečih rož». — Do-bro oeta melodijozna pesem je splošno ugajala. Tudi Juvančev «Pastir» s soli je zbor zapel lepo, dasi se i« čutilo, da je premalo izvežban. To pesem uoamo slišati na odru še enkrat in boljše. — Sledila ie burka «Bucek v strahu:*, ki je vzbujala veliko veselosti in smeha. Igralcem vse priznanie . Po igri srečkanje na obilo dobitkov in šaljiva poita je marljivo delovala. TRTE cepljene in sadna drevesca Ima na prodaj Alo;z Piščanc, Rof&n, gostilna <*Aila co-rona». 1797 POROČNA SOBA z vzmetmi n žinmicami, vse novo, L 1GC0.— Via Scalmaia 10. 19 TRI HIŠE, majhno stanovanje, dvorišče in voda, se prodajo. Sv. M. Magd. s£. 48 GOSPODIČNA, mlada, čedne zunanjosti, iz-vežbana predajalka v papirnati stroki, vešča slovenskega, HaHjanskega in nemškega jez&a, bi rada šla na boljše mesto. Cenjene ponudbe pod «Pridna» na upravaištvo. (13) MLADENIČ, v želi znanja s najlepši dobi, s 60.000 lirami, Slovenko, ta mogoče Šivilj«, pridno ia izurjeno v delu, v starosti od 28 do 32 let. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod Cacte! seno palico ^šerpa) volneni . n L109- 11*59 18*50 22*50 5*80 tt Nogavice debele, trpežne . L125C Rotavlce debele, pristna volna u m km velike .......... |§ 8*50 Š&fpS vdihe, volnene «... n 15 .. m L 4*05 Nogavica najboljše \'isle, kon-čene NB. Opozarjamo, da bodo zaloge vsled velikega povpraševanja kmalu VeSifei ddliodi KRONE, srebro, zlato in plntin kupuješ*. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotin k drugi. Edij več kot 6-1. Imi grosist. via Pondares 44/1 OSKRBNIK, izobražen, išče primerno službo. Podrobnosti daje upravništvo. 1691 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corso Garibaldi 23/1. 1786 BABICA, aviori*irai»a, sprejema noseče. Nizke ceae. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Gluha 29. 1677 TRGOVSKI pomočnik mešane stroke išče službe. Gre najraje na deželo. Naslov pri upravništvo. \ 3 od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — lllale XX settem&re 33 tel. 793. 659 Migrila! Šivalni strofi, petletno jamstvo, L 350.« za vezenja L 570.— zaklopni, luksuzni L 720.—. Zaloga najboljših koles po izrednih cenah. ISčejo se preprodajalci za Julijsko Krajino preti posebnim pepnstom. Pošiijatvc prUl predplačilu. 57 Cenrsilial Trst, 9is G. Corstucc! 27 (sisnsiiščg-^friD jumssHr Danes ob 4. uri popodne 95 Drama v štirih dejanjih " Komična dvodejanka. :! prastor! 2 is 1.33; II. projlori 1.38 - .Sli Mil Mm lli. M i ms mi&l Inserlmlfe y „liimiti" z zalogo ia dctoics is parravs u m Sni. Coccls is r mm 13-6' naznanja svojim cenj. odjemalcem, d; so se dopustile vse teht ilce zalr govske potrebe sistema„FSorenz' k mirosodni poskušnji glasom mc tričnega pravilnika, ki bo stopil v veljav s I. januarjem 1924, tudi v novih po krajinah. Popravila se izvršujejo točnu in p> i zmernih cenah. & S». Ana - Bollnnec - Dolina Odhodi: Trst, Via Carducci (vogal Ponte deila Fabbra) V delavnikih 12.30, 15.20 in 18.10. V praznikih 7.—, 1230,15.20 in 18.10. Kristalni ia porcelanasti iaksaziii predmeti FELICE WEISZ CORSO VITT. EMANUELE III, 24 - TEL. 35-75 namizna posodo iz najflnelšega porcelana od L 290 naprej Krasni dsrovi za vsako priliko PODLISTEK Paul Bourget: zaupa!, da bi se rad vkrcal in da bi tistemu, ki bi mu pripomogel do vkrcanja rad «vrgel» par sto lir. Brattich je očividno komaj Čakal /ia to priliko; ponudil se je, da bo posredoval jaa merodaiaera mestu za vkrcanje; za ta posel pa je zahteval znesek 400 Hr. Lahkoverni Caputti je izročil ^posredovalcu« zahtevani denar in mornarsko delavsko knjižico. Par dni pozneje je Caputti prejel po po£ii knjižico, seveda brez denarja. Bratticha pa ni bilo od nikoder na »pregled; tudi glede obljubljenega vkrcanja ni bilo nobene vesti. Končno pa »e jc Caputti uvcril, da iz tiste moke ne bo kruha. Naznanil je ^.posredovalca« na kvesluii. Preme! eni slepar je isgiuii fcrez s!e«.o. . ieCa (La GeoleJ Poslovenil F. P. (19) IV. Apel na mater. «Mo$a draga duša*, je halo večeno v prvem pismu, «ko s« vrneš domov, mene več se bo. Strastno T« ljubim, toda s« morem preživeti sramote. To pismo na a^aatra Ti bo pojasnilo vse. Nesi mu ga. Ni mogoče, da bi ne razumel, da mu nisem lagal. Samo en način imam. da ga prepričam, da fiiaem izdajalec, da nisem mfamen Človek. Vendar pa sem bil kriv, toda ne kakor je on mislil. Kriv sem pred Teboj, pred najinim otrokom, ker odhajam na tak način. Toda n« morem. Trpim preveč. Odpusti, odpusti, odpusti, moja draga i Ljubim Te« toda moram Te zapustiti, da ne bo madeža na talen imenu. Moje Ima je Tvoje, j« ime Ivana-Marije. Bog bo imel utfluljcigc z aienof. Zopet ac hova videla. Toda hiti obložen, kakor asm faz, ne da bi mogel dokazati resnice drugače nego s smrtjo — kajti končno se mrtvim vendar le verjame — je pač zelo hudo! Z Bogom, moja edina ljubezen! S tem, da Te prosim, da ponesefi Ti sama to pismo ministru, Ti izročam svojo čast.» Drugo pumo se je tako-le glasilo: "Gospod mhnstert Človek, ki vam pile, ae bo mnoril. Ima pravico Vam reči, da ni storil dajanja, ki ste mu ga imeli Vi pravico očitati. Kes je: ker sta ga vi počastili z svojim »upanjem, ni smel biti tako neodpustno lahkomiseln in pustiti v mapi, odkoder so m« ga mogli vzeti in so mu ga vzeli, ono pismo, katerega objava je povzročila polom v Puy-u. Ko mu je bilo to pismo ukradeno in ko je o tem izvedel, bi bil moral iti k Vam, ki ste bili tako dobri zanj, in Vam priznati svoj pogrešek. Preveč se je sramoval m — zakaj bi Vam tega ne priznal v tem kipu skrajne resnice? — se je tudi preveč bal one jeze, kakor ate jo imeli malo prej, ki pa se Vam je ne drzne očitati. Vaa znamenja so proti meni. Samo en način imam, da Vam dokažem, da nisem izdajalec. In sicer ta. da Vam pokažem, in o tem no boste mogli dvomiti^ da ne morem prenašati izgube VaSega spoštovanja. Nimam možnosti, ds bi se opravičil s pričami, toda smrt ie tudi priča. Kdor nc more prenašati sramote, ni iz- vršil sramotnega dejanja. Nisem Vas izdal. Jaz sem bil izdan po prijatelju iz mladih let, čigar ime Vam povem, da boste lahko s preiskavo overili mojo iskrenost. Ta pokvarjenec se imenuje Marcel Faugteres. Je odvetnik prizivnega sodišča in stanuje v ulici Gay- Lus-sac tt. 12. Sicer pa še enkrat: umirajoči ne laže in umirajoči Vam piše, umirajoči, ki Vas prosi, da ohranite napram njhn, ki jih zapušča. tisto blatfohotnost, ki ste jo kazali napram njemu do VtJŠe strogosti današnjega futra. Ponavljam Vam, da razumem, da je bila ta strogost opravičena. Toda ni več. Sedaj veste, a Preteklo je nekoliko minut groznega molka. Vernat, ki je stal sedaj pokoncu med mrličem in vdovo, se je pripravljal, da jo zadrži, ako bi jo nov nalet obupa zopet vrgel na mriiča. Kaj je bilo v onih dveh pismih, radi katerih je bila kakor okamenela? — a Moram iti,» je rekla končno z rezkim in močnim glasom, «in sicer takoj.» S pokretom. kakor bi odrezal, in s pogledom divje odločnosti je dele pismi zopet v zavitka, pri Čemer fc ponavljala: «Takoj, takoj*. — j Kam pa 7 a {e vpralhl Verna t. — mV ministrstvom — »Umoril ee ie radi kakega pogreška v službi,^ si je mislil Vernat. <-Kuko jo bodi sprejeli in kaj misli napraviti? :> Potem je rekel ca glas: —- «Moja kočija je p red vr: ti na vašo rai-polago, gospa. Ce dovolite) vas bom spremljala — aKako ste dober, gospod doktor,? je od* govorila ona, «vsaj ne bom samaL.» In niti besedice začudenja, ko vide! poleg sebe zdravnika, ki ga oi bila poklicala nikakega vprašanja. To ie ona točka, ko s< okrajni obup v resnici ootakrc blaznosti, h zunanjega sveta so ji prihajali le oni vtirf, k *o spadali v krog njene bolesti. — «Toda prej mp.'am Se poljtd>iti m^e^a sina.r> je rekla dalje. In ko se je obmila.^M pojde ven, se je videla v ogledalu in opacOe da ima na obrazu krvave madeže. _ «Ahf* j« za vpila s krikom groze, «of ne sme videti tega I» Sla je ven, za njo služkinja. Medtem y> rekel Vernat Bourrachotu, ki fe bi! vaa nc miren: — «ZmialDa se je na rina. Upam, da pridu k sebi. Toda treba fc opraviti nekatere (M4 trebne formalnost), predvsem javiti lapaaem Pojdite takoj. Ko bi Ie mogel uriti peUojskl komisar, preden ae ona vrne iz mi Gre za to. da se fi prihraniju isnia. ker hi zoele bštft i Križ Sv. Križa na Vipavskem. Občini Sv. Križ na Vipavskem so naprtil vladni motjolci velik križ s tem, da so odstavili sedanje županstvo ter imenovali za vladnega komisarja nikogar drugega kot nekdanjega predsednika komunistov Ivana Luli-Ua iz Ceste, ki je pred par leti še prepeva! c:Bandiera rosa Ia trionfera*>, danes pa poje cLani sem nosil kravato rudečo, letos že imam srajčico črno . •.» Zelo zanimivo in hudo žalostno pri vsem tem je, da sta pomagala tesati ta težki križ za občino Sv. Kriz slovenska učitelja Peter Medvešček in Francč JerkiČ. Vendar ta gospoda naj se nikar ne tolažita z mislijo, da jim ho tudi naš križani narod rekel: * Odpustite iim, saj ne vedo kaj delajo!* Širjenje kulture. V Gabrje na Vipavskem so se javili orožniki iz Ajdovščine ter prepovedali vsako nadaljnje delovanje tamkajšnjega izobraževalnega društva «Danica*. Pobijanje alkoholizma. V Vrtojbi so se tudi javili orožniki iz Št. Petra ter zaprli obe zadružni gostilni, ki sta tam obstojali. Zadružne gostilne, ki točijo dobra domača vina, ne smejo obstojati, nemoteno pa lahko poslujejo gostilne mnogih posameznikov, ki točijo ponarejena vina, posebno če so lastniki vpisani v fašjo. Jpvna «varaost». Umberto Mosefcti£, čuvaj mestne klavnice, se je vračal okoli 9. ure zvečer iz rajsta, kjer je dvignil plačo, v svojo baraka v Via Valdirose. Ko se je že nuiajal v bližini svojega stanovanja, ga fe napadla četvorica zlikovcev, ki so hoteli na vsak način imeti njegovo listnico-Navzlic veliki premoči se je Mosettig junaška branil in med tem klical na pomoč. Klice je usliša! njegov oče, ki je takoj pritekel z ostalo družino na pomoč, nakar se je vnela pravcata bitka, v kateri je bil »anjen na glavi — vendar ne težko — stari Mosettig. Končno so napadalci le odnehali ter se zgubili v temi, toda iztaknili so jih že naslednjega dne. So to 221etni Andrej Možina iz Števerjana, 19letni Alojz Scaria iz Gorice ter 20Ictni Anton in 22!etni Franc 3filigoj. Na vrtajbenski cesti napadel 25lelai zidar Ivan Gulin 33leine£a zidarja Karla Krakiča ter mu prizadjal z debelim kamnom različne poškodbe na glavi. Med seboj sta imela neke račune, ki jih nista mogla razrešiti, vsled česar je Gtilin po svoje obračunal z Mrakičem. Bombe in granate. V petek zjutraj se je odpravil po naročiln matere 13letni Emil Leban v družbi s 14ietnim Josipom Sokol po svinjino v Volčjodrago. Da si skrajšata pot, s*a pri Št. Petru dečka krenila čez polje, kjer je kmalu nato Sokol opazil v snegu ročno bombo ter jo je z otroško radovednostjo pričel preiskavah. Nesreča je hotela, da se je bomba vnela, eksplodirala ter strašno razmesarila nesrečnega dečka, ki je ostal na licu mesta mrtev, njegovega to\ariša Lebana pa so prepeljali s smrtno-mvarnimi ranami v goriško bolnišnico. 45ietni Franc Urdič iz Kostanjevice na Krasu je prekopa val svojo njivo in med kopanjem je zadel s krampom v zemlji zarito granato, ki je seveda takoj eksplodirala ter težko poškodovala ubogega Urdi-ča, ki bo najbrže izgubil luč oči. Tudi njega so prepeljali v goriško bolnišnico 241etni Štefan Goljevšček iz Ajbe je prevažal s svojim konjem še od vojne preostalo železje in neeksplodirane granate. Ker se je konju spodrsnilo, je zdrknila iz voza težka granata Goljevščeku na nogo ter mu jo zdrobila. Sedaj leži v goriški bolnišnici. Stari navade, železna srajca. 321etni Anton I»uia iz Pra£s jc bil prud par dnevi odpušien iz vtderaskik zaporov, kjer je sedel radi tatvine, fz Vidma se je podal v Gorico, kjer je ugledal v veži hiie št. 10 v Via Cipresi lepo kolo, ki se mu je tako dopadlo, da je takoj sedel nanje ter jo odpihal. Za ajim p* je pripihal lastnik kolesa Ruggero Cappello »er ga dognal na trga Bertolini. Sedaj bo Bata pokusii še sladkosti goriških zaporov. Borzna poroflla« ▼alata ao trkaj OM b«* "f- ogrske krone • 0 # a a a a a a .tU- o-is avstiijdce kroae . • . m . a . .0«33ft 0.0390 češkoslovaške krone • • * a a a 68.— dinarji • • • • # a . a a a . « M a a » m a a a ll.7§ 19.25 marke« • • • • • a a • • a a a ~*-• —,— dolarji • « « • a a a a . a a .23.20 23.30 francoski franki , a a • a a a a HM 11».— švicarski frank! • a a a • a-, a 404-— angleSkl funti papirnati a • m a a W».— Tečaji« Adriatica . . • • . • • • . .•*.... . 200 Daimatla • . • a a a . a . • . • 340 GeroUmlch • • « • • . a a a . . a a a • • 2245 Libera Tr lest Ina . • a a • . a • » a • . a 416 Marti Dolich • . • • • • • a a • a • • • a a Ocean la • • • • • .... a • a ... a • 110 Tripcovidi a a a . • • . • • » m m * • • a 3<8 Cement Daimatla • L S, g. Semič L 1« Juat Radovič L U sam je do? dal L i.— skupaj L 13L— za »Šolsko društvo*. N. N. dsruje istem« drufttvu L 1- Srčna hvala vsemi Ob priliki porok* g. Frsnkoviča v Banah se jc zbralo L &80. Poročenca dodala L 10.— skupaj L 18.80 a ltko društvo«. Srebernik Miraada učenka VIII razreda zasebne šole pri Sv. Jakobu daruj« L 20.— «ŠoL društvu*. V isti namen se je nabralo v gostilni g. Frana Koftota ▼ Sv. Krilu pri Trstu L 15.35. Vsem Cenjenim darovalcem srčna hvala! Učitelj stva sL šol Trsta In okolice. Praktični nastopi, odpadli 29. 12. se bodo vršili v sredo, 9. t. m. ob 9 zj. v šoli pri Sv. Ivanu. Udi zna Trtatta IkMto U-tena RtieHtm ilEfihitai celil Wini& ii u vzitao]? VMMED1A6-JLP0R1Č 42X72 dve luknji L C50.— «*X«t „ „ 370.— 52X86 tri luknje „430.— S3X«I „ „ „540.— 63X120 „ „ in pečica zaatedko oglje . . . „ 560.— Kotel Iz kotlovine, medena palica, vrata in noge iz litega železa ter pre-miCna peč. — PoSlljatve na deželo. — Za preprodajalce in trgovce veliki 69 popusti. „ e. DAROVI Na Silvestrovem večeru v Nabrežini so darovali dobitek tombole in sicer: Ga Godnič Vera L 10.— za ^Dijaško Matico«, g. Okretič Milko L 8 in Pertot Slavko L 5 za «£olsko društvom. Gosp. Poropat L 1 gosp. Ciril L 2, Franc Strancar gostil, mesto voščil L 25.—. Za svetoivansko podružnico in njen vrtec so darovali gg: Strancar L 20, Negod« Anton L 5, ker se nista udeležila Božičnice. GG. Ludvik Modic L 10 in Jožko s Fedri-govca L 5, ker s« nista udeležila Silvestro-vega. H I. za neprodan gulaž L 2.40. — Skupno L 32.40. Srčna hvala voemf ^ Za šolsko refekcijo podružnice «Š. D.» pri Sv. Jakobu so darovali prireditelji Silvestro-vega večera del čistega dobička v znesku L 200. Na Silvestrov večer zbrana družba v gostilni pri županu v Padričah je zbrala L 56.— za «Šokko društvom. Omizje pri «Jožetu» obralo za «Šolsko društvo L 10.— v protest, ker se Jožko kljub obljubi ni povrnil. Od veselja ker je g. Nmko Godina zgubil vse briškole darujejo g. Ivan Vidmar L. 5, o. N. N. v Trstu registrovarut z&dr. s neomejenim jamafcTora Vio Pier Lulal A Palestino 5, p« ObreUsje eavadoe &ranllBe vlaee po o ~ Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ger v DINARJIH "SI ter jih obresiuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostmi! papirjev aS dragocenosti. Orodne m od 9-1 zJ. ođ m. P^SfOa ftMbM raiso it. Tal. 1S-M. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunlcoll 8, na drobno in za družine Via Giulianl 32« Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (436) FR. iTRANCAR. Sit m 1 vsake vrste in v vsakem slogu JPflLHC JOBE v veliki izberi LAKIRANE KUHINJE po izredno nizkih cenah M VIA RETTOR1 1 VIA MALCANTON 7-13 T\Tdka obstoječa od 1874 Znana slovenska tvrdka Josip Kerftvani GORICA - Stclnl trs stm, 9 (desno) - mm mehanik, puškar in trgovec ce priporočam slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Ori^iaal Mnndlos nem. .s ki h tovaren, katero jamčim za dobo 25 let. — Brerplaeea pouk v umetnem vezenju, Urpat\ja in šivar.ju. — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa zniuake Colnmbia arneriSkili tovaren £r katere jaiućim 2 leti. ter vse delo spadajoče v mehanično io pnikaibko stroko. (54 — SelsvsSsa !n ?o^/av!i3ink3, Stolni trg St£v. 5 Loterijske številke izžrebane dne 5. januai-j« 1924. Bari Firenze Miiano Napoli Palermo Roma Torino \'enezia 24 69 41 83 58 9 48 29 25 21 77 54 9 60 33 53 10 60 51 40 85 88 46 12 25 87 50 20 65 8 43 9 81 73 10 16 47 8 31 15 Kftjiževftast In umetnost ^Pravni V~s»nik», edini strogo pravno-stro- kovni list v slovenskem jeziku v Julijski Krajini je zaključil svoje 3. leto. Vsefcina ravnokar dovršenega letnika je po.«ebco bogata ia zanimiva ne samo za juriste, ampak t*adi za •Lrie sloje slovenskega ljudstva v Julijski Kra-jku. Saj prinaša list poleg člankov in raxprav 0 na>razaovrstnefšili pravnih vprašanjih tudi 1 -dno nove zakone, odloke in naredbe, ki se nanašajo na naše pokrajine- Razen tega objavila list vse zanimivejše odločba naših soditij !« kasaci;-ke£a dvora kraljevine, poroča o novih juridičoiH publikacijah iti ne zanemarja niti osebnih vesti. Tudi po obsegu je bil ravnokar zaključeni letnik bogatejši od svorli prednikov; saj ima 224 strani, mesto obrubljenih 192, torej 32 strani, t. j. celi 2 števiJki več. Ker je nadaljni obstoj tega lista rrseično potreben za naše ljudstvo v Julijski Krrjini in ker dokumentiramo z f?dajanjem znanstveneta lista v slovenskem jeziku na najlepši način svojo k-iltumost, opozarjamo na list ne samo vsr pravnike slovenske in hrvatske narodnosti, ltrpik vse naše izobražence ter ^im priporočamo naj topleje, da se na list naroče in ga podpirajo. Spominjajte se ob vsaki priliki v Dijaške Matice* Kar le debro se mm SUH po ml Ml«0 FeacSerl se izdeluje z največjo pažnjo iz izbranih in najfinejših masti. Njegova velika popularnost je posledica njegovih dobrih lastnosti: ima prijeten duh, se raztopi popolnoma, je zajam-v -no čislo in razkraja, tudi če je rabljeno v najmanjši množini. Milo Fenđerl je vredno svoje cene. Prepričajte sel Podružnica v Trstu. Vosol vls Milfm 11 — m 30 oiioUrs 11 i Izvršuje vsa banlme posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja In kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje i^** p© 3 \ % netto Vloge na tekoče račune po 4%% Vstane vlofle oteestuje na|yge«3i»e|še po dogovoru. Glavni sedei bank@: LJUBLJANA. Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split. D»6nlSka ciiavnka Dinarjav 25f0d9.009.-> Rezerva: Đinarjsv 30,000.000.— Te!, št. 5-18,22-98. Uraduje od 9 do \2% in od 141/, do 16. jzrenn** ma«« s asessa. a zvssimna are^as ba»a s a mbm a a m^nmcm ■ mm "^M I Znan rtiki PiMza Cavour prejel, zastopstvo 3 "2 3 "o« Ml ELIJA tlffi U GORICI it. • ne^nacja ten potom stav. obfiastvu, tij je najboi|/n sreto*. sivartiah . strojev > «11 Sil t« II« |f« m9J J« S - S 3 £ II g> 1 c > d^Sssa E|f iifi 9. Se toplo priporoča ELIJA ČUK, sodni izvedeaec Pteta Cavour Zobozdravnik dr. Loj z KroiSUsr spedGnsi za bofezsi v estn in m z&bsi z« m ii uUfcaita tjut& 9 Gorici, m Tra vnika 20 (Fiszza fisHa ffifsna 23) od 9-13 In od 3-3. (63) ^ajvSIja cene plačujem za V kun9 zlatic, lisic, iaztoece v9 m a (kv ve-vsrka krtevf dlvjllt D. WINDSPACH Trat. via Cesar* ftattistl 9L 10 U. naiiL, vrata M * Sprejemajo se počiljatve po pošti, j a □□□□□ooaga a □ o □ o □ a\ ViA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83 Zastopstvo in zaloga: LIVADICE RODOLFO BERTOLI — PADERNO OBRTNUA KERAMIKE: PAGLIERO MICHELE — CASTELLAMONTE 095 | ZALOGA IN DELAVNICA g MAjOLIČMIH PEČI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV SZ3ERA Predmetov iz litega železa za peči, majoltčnih in keramičnih plošč. — „Cfimnottes" posebna mto za peči — □ □ □ a □ □ ji □ □ o □ □ □ o □□□□□□□□□□□□□□□□□ "1 al i Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.0a0*— popolnoma vplačana. Glavni sedel s Trst, Kla S. Nlce3& 9 (Lastna palača). Podružnici: A8BAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dala subvanclje na blago, efekta In vrednosti !>b — lakaal tfakt— i« ra&utovi HHormacJJ«. — Kupuj« In prodaja rtvaaa plaia to draga oporacijo po Mi«eodn«|Slli pofloJM. vlofle v Otaarllh ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. a a opoooooonoooooDonn p g□□n g g g g onono aaaaooa □ □ o □□ □ 1° ia J D □ □ a □ a □ □ o a a