3IIH!IHIIIIIIilini!l!ililllllllj= =*iiiiiimi!iii!miinE!iimiui£ POR A.P REl SLO VINI A sllllllilUlIllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH V Jugoslaviji vlada neka zvrst KOMUNIZMA, ki se na svoj način bojuje za vsako »dušo«, ki izvaja svojo resnico iz domnevno resničnega zgodovinskega razvoja, vidi krivce tam, kjer se ljudje tem »nujnostim« upirajo, in dela junake iz tistih, ki se priklju- čujejo njegovim vrstam. Gre za komunizem, ki sicer zapisuje na svoje zastave svobodo vere, v soian pa uči cisti ateizem, oociaiisiicua gospodarska ureditev brez ateistične osnove »udi v Jugoslaviji še ni možna. SUDDEUTSCHE ZEITUNG, Mii.nehea.. 25. mar. 8.1/11. =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli!iii«iiniiii»iiiiii^. LETNIK XXXIII. - VOLUME XXXIII. AVG.-SEPT. 1982-PUBLISHED M0NTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 8. 9. - No. 8/St DONEČ POZDRAV ) Ljubi bratje, sestre drage |v daljni, drugi domovini! f Vemo, da živite v stari še milini-i v lepi skupnosti slovenski. > Vzeli ste seboj zvestobo, vero I in ljubezni polno mero, f ki obsega širni božji svet. I Vračate se v mislih spet in spet f nazaj v dom babice in deda . . . I Dajate nam dih soseda, >mi pa vam domače lipe vonj. IZ vašo držo onstran morja | z upi vžigate obzorja - > nam na teh domačih tleh -f a v težkih, težkih dneh . . . f Misli naše grejo k vam >ko jutro sonce pozlati. >K vam pa zvezda sen srebri. > Misel in ljubezen ne pozna meja > srcem pa toploto da. Ker živim ob zunanjem robu in pred njimi so bili nepopisni, svoje rodne Slovenije, mi je moč tihotapljenje domov fantastično stalno in sproti spremljati življen- iznajdljivo, pošiljanje enokilskih je v nji, kakor je razvidno iz paketov po pošti naavnost njenega tiska, radia in televizije, panično. Končno je SFRjJ j pa tudi iz pričevanja sporočila nakup 15 tisoč ton kave - 5 obiskovalcev, saj je meja zares in ljudem je za hip odleglo. A I odprta. 1---'-- — ----------«— Zgodaj spomladi 1982 so bili ob- "Kje bomo pa devize dobili?" In javljeni podatki o.Jjudskem štetju novo nakupovanje, vezanje 25th. marcu 1981. V SR Sloveniji je paketov, lepljenje znamk, naval kmalu se je pojavilo vprašanje: ^ Sattend the celebration of Slovenian Dav on Sundav, .T.iio - .... Segretfully, znašal delež Slovencev 90 okenca stane this date and'thus am unable to take in what I know is an important annual event. Spart odstotkov in pol; to se pravi, da je kilogram ca. 8.000 lir, v Beogradu 5 However, I vvould not wish this special v zadnjih desetih letih padel za 4 na črni borzi - preračunano v lire - loccasion to pass vithout extending to ali Canadians odstotke. Povečalo pa se je število vsaj štirikrat toliko. Slovenian origin the warmest greetings and good prebivalcev iz drugih predelov Med Beogradom na eni ter ?wlshes of the People and the Government of Ontario. SFRJ; po približnih cenitvah je republikami (in pokrajinama I From 0ur earliest beginnings, Ontario zdaj teh v Sloveniji okoli 130.000 In Kosovom in Vojvodino) na drugi kand Canada have developed through the industry, poraslo je število tistih, ki so se pri strani je trenje, kdo naj plačuje Scourai3e and perseverance of the peopl« popisu nazvali Jugoslovane. Sicer dolgove: one ali celotni kolektiv? ^llTlifl^ ^ ^ t0 ' »*»=*« prirastek Slovencev — -- ----J—-J- ^ - —- - ■• - - *m~m znaša Through these years. Le of many land to build you have shared S— -• ^i^Jt jtaio, jfv^u i.avc suaicu v with ali Canadians your dedication and your culturals Člani in clanice "Planike" izvajajo pod vodstvom gdc. Nevenke Stajan slovenske narodne plese na 23 slovenskem dnevu. matični domovini v zadnjih treh pred sodiščem. Individualne ^inheritance, and have contributed greatly to the desetletjih približno 300.000. Njih odgovornosti SFRJ očitno sploh *ev°lvement of our richly unigue Canadian society. the leader of a Government that is a policy of cultural identitysand acknovledge with gratitude the ^ Vsadili nageljčkov ste svet ftam v daljni novi svet. ^Ga zalivate s solzo spomina, f Mu prisuli ste prSti slovenske, } da domača glina fdaje moč, da zdrava korenina bo ostala vaša. Domovina -fbo dajala preko Oceana f pesmi v valovih Save, Drave ^vam v ljubezni zlite >v radostne pozdrave! Milka Hartman Libuče 12. maj 82 | G OrestStecivv pa je /lajcratko! | razložil namen in pomeni | organizacije ,,Anti-BolshevikI | Block of Nations" pozdravili | končno vse navzoče in zaključil: I | Let's make Canada a country that J j vve can ali be proud of. Let's fight J I for our individual rights and let's J | fight for national rights of our" I homelands. Freedom for ali na-| tions! Freedom for the individual! I Long live a Free Slovenia! število se počasi pomika proti ne pozna. Polome in izgube plaču- ^ As milijonu in tričetrt. je tudi nedolžni, tj. država kot fccommitted to To pa je samo kvantitativna celota, jasno je, da takšna "vez s|retention, I _ ------ — , , ■ u- u > » , , u L . • j, ,, , Limportant contributions that our people of stran, ki se ne bi bila tako slaba, bratstva m edinstva" ne bo mogla ^slovenian ancestrv are making, in ali walks of Toda če se vprašamo, kakšni so ti v nedogled družiti mozaika ^life, to our nation and this province. novi Slovenci po svoji kvaliteti, je narodov in narodnosti. podoba manj vesela. To bo razvid- Vsako poudarjanje narodnosti no iz nadaljnih besed. velja za šovinizem, ki da je naj- SOn this day, as you celebrate your ric .ancestral heritage, you will also draw strength ^and firm resolve that will help us to forge a Ne bom se obširneje ustavljaj večji sovražnik samoupravnega fcstronger and united Canada whichwi11 continue t . , ., ...... . Ijr 6 Jbe a haven for many and a home of libertv > gospodarskih vprašanjih, ki socializma. Kosovo je velik trn v San " I je tarejo celotno SFRJ in ki jih gori telesu SFRJ. in velika uganka za nihče ne prikriva. Prevelika prihodnost. Albancev je po lan-potrošnja, prenizka proizvodnja, skem štetju v tej "avtonomni" sebični odnosi med republikami pokrajini že več ko milijon in četrt oz. pokrajinama, boj za devize, ali skoraj 78 odstotkov. Velja za Samo za odplačevanje dolga v tu- gospodarsko najbolj zaostal jini je treba mesečno zbrati mili- predel v državi. Beograd misli, da jardo dolarjev. Tako primanjkuje bo problem rešil, če bodo vse deviz za nakup surovin in republike z investicijami "repromateriala". Posledica: priskočile Kosovu na pomoč. Toda zastoji '. tovarflsL, tar*j pičlejši in človek ne živi samo od kruha, slabši izdelki,čemur sledi pešanje Albanci hočejo samostojno izvoza (tudi zaradi tuje republiko,enakopravno Srbiji, konkurence), ki bi edini prinašal Podobne težnje se krepijo tudi v prepotrebne devize. Sploh je vsa Vojvodini. SFRJ kot obsedena od potrebe po V Sloveniji se na račun njih. Precej priliva si letos obeta slovenščine bolj in bolj širi od turistične sezone. srbohrvaščina. 2e tako je naš Se en pojav naj omenim, jezik v javni rabi zmeraj klavr-značilen za pomladne mesce 1982. nejši, Zoper to so pred letom ali Ko je v SFRJ zmanjkalo kave, so dvema ustanovili Jezikovno raz-začele hoditi ponjo v Trst - v sodišče, ki je seveda trčilo tudi ob "tihotapsko Meko" - množice problem srbohrvaščine. In tu se je Jugoturistov. Prizori v trgovinah (Nadaljevanje na strani^) and justice for ali. In conclusion, may I express the hope Sv that your activities will be both pleasureable and memorable, and that you will ali enjoy much fchappiness and continued success throughout many ^years to come. Sincerely, (jj^ william G. Daviš and Mr. P. Pavlin, S Mr. P. Markes I Co-Chairmen, KSlovenian Council of Canada, S 618 Manning Avenue, t TORONTO, Ontario. S i + m Minister ol State Ministre d'Čtat £ A J m Multiculturalism Muiiiculturalisme I Ottavva K1A 0M5 Ottavva K1A CMS W G. Mirko javornik. Je bil slavnostni govornik. Vezales besede je bi g Rado Krevs. (ml) Julv 22, 1982. Dragi slovenski rojaki v Kanadi, Skupno slavite danes XXIII. slovenski dan, kot vrhunec vašega napora - gospodarskega, kulturno-verskega, narodno-političnega v graditvi slovenske domovine v Kanadi. Čestitam vam k slavju v imenu slovenske domovine "pod Argentinskimi Andi. Čutimo se tesno povezani z istimi prizadevanji za isti cilj. Gradimo slovensko domovino na prostorih, kjer nam je dano živeti, gradimo jo po njeni zgodovinski in naši podobi. V Brižinskih spomenikih berem, pred tisoč leti slovensko napisano, osnovo naše vere: "Verujem, da mi je, ker bivam na tem svetu, iti na oni svet in vstati na sodni dan." Bivam na svetu, za kar me je Bog po svoji volji dal v rojstvo na prostoru, ki zdaj nosi ime Slovenija in v rast slovenskim staršem in z vero v Boga. Zato sem Slovenec in imam to narodnost po božji odločbi, kot neizbrisno znamenje za biva»je na svetu in za pričevanje Boga, vse to do sodnega dne. Osnova našega bevanja je že v prvem našem slovenskem pismu izpričana kot idealistična in metafizična. In prav tam v brižin-skem spomeniku namreč začenja slovesno: "Jaz se odpovem hudiču in vsem njegovim delom in vsemu vsemu, kar nasprotuje Bogu, vsemu materjelnemu sijaju, vsemu potrošništvu in češčenju bogov in udobnosti. To je idealistični nazor smisla našega bivanja na svetu. Sv. Ciril je še par stoletij prej začel sv»j prvi prevod sv. pisma v slovanski jezik s stav#om sv. Janeza: V začetku je bila beseda in Bog je bila beseda. Ce to besedo v posvetnem smislu zapišemo z malo, moremo reči da je tudi slovenska beseda od Boga in naj izraža Boga.Zato s to slovensko govorico izražamo božjo voljo in imamo do nje dolžnosti, ohranjati jo do smrti in bomo na sodni dan dajali odgovor tudi za jezik svojih staršev. Vera v Boga in v božanski izvor naroda in besede ter ljubezni do staršev naj bo eden temeljnih kamnov naše slovenske domovine v novih zemljah; vi jo gradite v Kanadi, mi jo gradimo v Argentini. Prva, že čisto slovenska beseda, je bila ta, ki jo treba posebej poudariti: "Le vkup, le vkup, uboga gmajna." Tista gmajna, ki jo je petdeset let nato pozdravil prvi slovenski tiskani Trubar s pozdravom: Ljubi Slovenci!Le vkup ljubi Slovenci! Bodi sleherni živi ud slovenske skupnosti, klice tudi Slomšek v to skupnost. Le vkup: v družino, v faro, v občino, v cerkev, v srenjo, V Dom, v volitve, v gospodarske ustanove, in v kulturne, v pevske zbore, v igralske družine . . . Vkup! In prav ta vaš slovenski dan je manifestacija te vseskupnosti, ki predstavlja vaš trud in napor in uapeh za slovensko domovino v Kanadi in k temu še posebne kompaktno naseljene matične' Slovenije. Toda ta je zdaj plen tujega duha, tistega, ki ga brižinski( spomeniki izpričujejo kot( hudobnega, storjenega že potem, ( ko je bil "človek krščen, pa greši z( bogokletjem ... in z vsem, kar jej zoper Boga in zoper naš krst."( Toda: Le vkup, le vkup! nam še, vedno vpije zgodovina in slovenska prva tiskana beseda. LE vkup! Vkup, k našim' osnovam kot so vera, jezik in boj' za svobodo in delo za narod za' njegovo notranjo organiziranosti od družine ... do najvišjega raz-( voja do potrdila narodne^ suverenosti. Ta naj požene iz{ slovenskih korenin da se bo cveti zdaj rastoč v obliki rože pasijonkei na slovenskih tleh razcvel v zrel. plod dograditve slovenske, domovine ne samo na tujih tleh, dopolnil tudi tam, kjer še temelje* demokratskih slovenskih osnov' zavirajo "mrzle sape' totalitarističnih plazilk, dušiteljev( slednje svobode. Ustvarimo slovensko domovine najprej v Kanadi in drugje v sveti in razširimo jo pozneje na vesi narod, da dozori iz slovenskih^ korenin v skladu s. krščanstvom,ideal, ki mu. pripravljajmo pot že v zdomstvu' S*Mr. V. Mauko, Public Relations, S- Slovenian CounclL of Canada 618 Manning Avenue, ^ Toronto, Ontario. k M6G 2V9 Dear Mr. Mauko: I uas very pleased to recelve your klnd lnvitatlon to attend the 22nd Annual Slovenian Day plcnic. I'm disappointed that a prior commitment prevents rae from joining you and your dlstinguished guests on this Important occasion. As Minister of State for Multiculturalism, 1 am delighted to have this opportunlty to coomend you and your members for the splendld vay ln which you remain attached to your ancestral customs and Ianguage, and continually expr-;ss your gratitude for the freedom that Canadian citizenship gives you. Yi>ur love of freedom and your »illlngness to share your heritage vith ali Canadians have done much to make us into a truly harraonious multicultural society. Again, I'm very sorryi that I cannot be vith you this |CJ afternoon at your annual plcnic. May your splrlt of enterprise * and your gratitude for the glft of freedom lnspire ali Canadians. Your sincerel/, Canada Jim Fleming Pogled na del tribune s častnimi gosti. S^ "r f | Parliamert Buildmgs Queen s Pa'k Toronto Oriiario VI7A 1A2 (416) 965-1122 MR. V. MAUKO., Gntano LEGISLATIVE ASSEMBLY TONY RUPRECHT, M.P.P. PARKDALE Parkaaie OHice 1264 College Street Toronto. Ontario M6H 1C5 (41 o) 525-3159 lovenian council of canada, manning avenue, .TORONTO, ont., m6g 2v9 Dntario l\dvisory Council on Multiculturalism and Citizenship Conseil consultatif 10lh F,oor 'oe oiaqe 1200 Bay Slreet 1200, rue 9ay des relations civiques Toronlo. Onl»rio Toronto. Ontan. et multiculturelles M7* 2R9 M7A (416) 965-6889 (416) 365-6889 |july 25, 1982 :he Slovenian Community -adies and Gentlemen: in behalf of the Ontario Advisory Council on Multicul-jturaiism and Citizenship, I wish to convey to the S^o-■enian Council of Canada best wishes for a very success ul celebration of Slovenian Day. MY dear slovenian friends: FXCFRPTS FROM SPFFCH please receive the hear^felt greeting 0f david peters0n, the leader 0f THE liberal party 0f ontario, on the occasion 0f THE 22nd annual picnic of the slovenian council 0f canada, MR. peterson, like many other canadians, is c0nsci0us 0f the contribution which the slovenian c0mmunity has made to canadian life, r j{ i am grateful for the pleasure 0f meeting with 0ld friends here, | and 0f acquai nt ing myself with neh 0nes, the calibre 0f y0ur jleadersh1p is superb in organ izati on, admin istration and fiespecially in education. rev, mejac, mr. mirko javcrnik from JI the united (states, and the former president 0f slovenian S federation of canada, mr. mauko, are c0nstantly reminding canadians 0f slovenian hist0ry, traditions a«d culture. njegovemu sijaju." Torej čestitke. In ta skupnost iz Kanade in tudi s tem 23. slovenskim dnemJUe commerr.oration of this occasion i___ _______... r. ---a____... ______ or avpmt in nn4t irn' j. i_____ EA ............... . naj se razširi še na druge slovenske domovine po svetu prav,po besedah himne: "Slovenija ti dom si moj . . . tarp dom je moj, kjer sin je tvoj . . . Slovenijo moj dom brez giej." c To je naša Slovenija v svetu. Toda ta je samoC del celotne Slovenij vsega slovenskega naroda, katerega središče je Ljubljana pod' Triglavom, na naših zgodovinskih tleh in naše v SLOVENIJO DR2AVO; da bomo' nekoč mogli zapeti himno* gosposvetskih karantanskihi svobodnjakov ob,demokratičnem^ J ■ ic wuimiieihui.cn.ion or cnis occasion is a positive state-^ lent that Slovetjian cultural heritage is flourish'ing inl ntario. Sloverfian Day is a furtheif testimony to the ^ ork and dedication of(the Slovenian Conununity in the reservati^n and the continued growth of its national ultural heritage. , i keep receiving updates on the long and inspiring hist0ry 0f slovenian traditions and ideals run deep. positive ^tate-u slovenia. we all know that the'slovenian language, costume, ustoličenju slovenskih vladarjev: C, ' j Jphrough the sharing of the Elovenian heritage with Čast in hvala Bogu Vsemogočnemu,^^Jranadians, your community is contributing to a better thoughtful canadians congratulate the slovenian community of canada for its 0utstand1ng success im maintainimg its historic traditions in canada, and its firm determination to c.ontinue the preservation gf these traditions. ali ki je ustvaril /lebo in zemljo, in dal nam in slovenski državi kneza in gospoda po naši volji. Dr. Tine Debeljak l»r. v Buenos Aires 1. julija 1982 nderstanding and respect of the manv diverse cultutfes esiding in this province, S51 i am happy that large numbers 0f slovenians have chosen to settle in canada, and help in the building 0f a strong and un ited' canadian ^at ion. canadians qf slovenian backgp.oumd have made tremend0us contributions to ali aspects of canadian life, industry, the arts, c0mmerce and the pr0fess10ne at this historic time, we must be mindful 0f relatives and frien w«0 do not en!j0y the rights and freed0ms vie have here in camada Sespecialby, it must be our task to w0rk t0wards greater freedcm ^ anywhere we encounter tyranny. and, l f WE ALL PUT 0UP. SH0ULDER t0wards the achIevement of that G0AL/ PERHAPS 0nj day WE WILL S£E FULLY^A^ONOMOO^S^VOaA. ^ e slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA •'1* / Subscription rates 112.00 per year 91.00 single issue. Advertising I column x I" $4.20 _ _ o«'* Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado$12.-, za Argentino750,-pezov, za Brasilijo 180,- kruzeirov. za Anglijo 60,- šilingov, za Avstrijo 160 šilingov, za Avstralijo 10,-avstr. {. za Italijo in Trst 2400,- lir, za Francijo 1800,- frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru. j TORONTO • 23. slovenski dan je bil letos 25. julija 1982 ob 2 popoldne na prostoru pred kapelico na slovenskem letovišču pri Boltonu. Prireditelj: Slovensko-Kanadski Svet. Spored je obsegal: 1) Himni: kanadska in slovenska (izvajal ju je prof. g. J. Osana) Sledil je 2) Pozdrav vsem in predstavitev gostov (vezalec Krevs Rado ml.), 3) domač pozdrav koroške pesnice Milke Hartman (recitirala ga. Nežka Skulj), 4) Slovenija 1982, njeno sliko nam je podal književnik Vinko Beličič iz Opčin nad Trstom (bral g. V. Cekuta), 5) Mladi harmonikarji iz Clevelanda (vodja Rudi Knez), 6) Mladina poje Pozdravna pesem (R. Gobec) V hribih se dela dan (A. Foester), Potrkan ples (M. Tome - J. Osana) (pevovodja B. Potočnik), 7) Mladi harmonikarji iz Clevelanda (vodja Rudi Knez), 8) Domovina — (pred odhodom) (Simon Jenko - Fr. Korbar) pela sta gdč Dragica Podobnik in Blaž Potočnik), 9) O vzrokih našega ponosa, slavnostni govornik je bil književnik Mirko Javornik iz Washingtona USA, 10) Na golici, izvajala plesna skupina "Mladi glas" in 11) Veseli zvoki harmonike, izvajala plesna skupina "planika" (voditeljica obeh skupin gdč. Nevenka Stajan) in za zaključek kot vsako leto 12) Vaje na orodju Slovenska telovadna zveza (vodja ing. Fr. Grmek). Program je bil na višku in je uspel na splošno zadovoljnost velike množice. ' Med povabljenimi častnimi gosti so bili: Hon. Al Kolyn M.P.P. iz Lakeshore volilnega okrožja, ki je s soprogo zastopal Ontarijskega premiera Hon. Wm. G. Davisa, ter prebral navzočim sporočilo istega, g. Tony 0'Donohue, z ženo, alderman okrožja 4. v Torontu, ki je zastopal torontskega župana g. Arthur Eggletona, župan mesta Etobicoke g. C. Dennis Flynn, županja mesta Mississauga ga. McCallion z možem, Hon. Tony Ruprecht, M.P.P. okrožja Parkdale, ki je zastopal voditelja ontarijskih Liberalcev in zelo navdušil vse navzoče s svojim ognjevitim pozdravom in gdč. M. Ziniak, ki je zastopala ga. Dr. H.E. Burke, predsednico Ontario Government Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship, ki je prečitala njene čestitke za uspeh Slovenskega dne. Posebna voščila je poslal Hon. Jim Fleming, minister za mnogokulturnost pri federalni vladi, prav tako pa tudi Hon. Charles L. Caccia, delovni minister federalne vlade, nadalje še Hon. Bruce McCaffrey, M.P.P. provincialni minister za državljanstvo in kulturo ter Hon. Reuben Baetz, provincialni minister za turizem in razvedrila. Močno so odjeknila tudi pismena voščila za uspešni dan prijatelja Slovencev nekdanji minister ontarijske vlade g. J. Yaremko. G. Orest Steciw od A.B.N. pa je razložil kot predsednik iste za Kanado namene in dela iste ter prinesel pozdrave članov, g. P. Markeš, co-chairman prireditve pa je prečital lepo poslanico slovenskega pisatelja g. Tineta Debeljaka iz Argentine. Dobro je odjeknilo sporočilo slovenskega pisatelja g. Vinka Beličiča, ki živi v Trstu in pesem posvečena slovenskemu dnevu koroške pesnice Milke Hart-manove in pa močan slavnsoti govor slovensega pisatelja, novinarja in književnika g. Mirka Javornika. Prav tako so tudi vsi drugi nastopajoči na programu doprinesli k slovesnosti, presenečenje pa so vsekakor bili mladinci in mladenke „Mladih harmonikarjev" iz Clevelanda pod vodstvom g. Rudija Kneza (prejšnji dan so si popoldne in zvečer na hitrico ogledali posebnosti Toronta!) Nastopajoči iz Toronta, kot g. V. Cekuta, ga. Nežka Skulj, pevca gdč. Dragica Podobnik in g. Blaž Potočnik, kakor tudi'njegov zbor iz New Torontske šole ter obe plesni skupini Mladi glds in Planika - pod vodstvom gdc. Nevenke Stajan, -so navdušili navzoče; za zaključek pa je Slovenska telovadna zveza pod vodstvom ing. g. Fr. Grmeka izvajala odlično težke točke na bradli. Za glasbeno spremljavo pa je skrbel prof. Jos6 Osana. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da so bili na častni tribuni, z drugimi gosti, tudi predstavniki in predsedniki organizacij, ki so zastopane v Slovensko-Kanadskem Svetu. Med njimi pa je bil tudi g. iz Koroške, ki je bil tu na obisku tiste dneve. Da je vse „štimalo" in šlo kot je treba pa zasluži pohvalo g. Krevs Rado - mlajši, ki je bil vezalec programa M.C.). Odlično delo pa šo opravile tudi gospe v kuhinji in fantje v baru. Vsekakor reči moramo, da je bil letošnji 23. SLOVENSKI DAN USPEŠEN. Letos so tudi zvočniki bili uravnani in so pripomogli k uspehu. Čestitamo. Pa tudi Bog nam je bil naklonjen, - čeprav je bilo oblačno, a dež je počakal s svojim blagoslovom. Prirediteljem in sodelovalcem — čestitke! z on rii in n m tsEi Hranilnica in posojilnica Janeza Evg. Kreka je izdalo zadružno misel in med drugim sporoča svojem delovanju naslednje: KORAK NAPREJ V polletju, ki j« za nami, ie prineslo naiemu zavodu novega zagona m veliko zavzetost za večji gospodarski naoredek. Na pogostih oosve»ovan|ih vseh treh odborov ie priilo do sklepa, do bo nai denarni zavod nudil nove usluge in se s tem posodooil v uspeien denarni zavod. Glavni odbor |e soglasno sklenil: 1 zvišanje zavarovalnih vlog 2 nove uslužnosti (RR5P-RHOSP) 3 nov sistem poslovanja Pri vsem tem pa želimo, do bi člani z nasveti in s svojim zanimaniem sodelovali s svojim denarnim zavoaom. Sklepi galvnega odbora so prav gotovo znak 'rdnosti in uspešnosti Hranilnice m Posojilnice J. E. Kreka. NOVO ZAVAROVANJE VLOG S prvim septembrom bodo vse hranilne vloge zavarovane na S3000 'od sedannh S20G0). Novo zavarovanje je pod istimi pogo|i, kot je bilo do sedaj, važna je vsota hranilne vloge ob času nezgoae aii smrti. Ako >mote ob času smrti $3000 v hranilnih /logah, potem vam bo hranilnica izplačala $6000 (3000 vaiega vloženega n 3000 zavarovalnine) Ako je vsota voiih viog niija potem |e zavarovana vsota enaka vaii hranilni vlogi. Tudi tokrat oo vso premijo pločola Hranilnica in Poso|iln>ca j. E. Kreka. Vsakdo, n rc • 'uai glavni namen kreditnih zvez. NOVE USLUfNOSTt R R $ P (REGISTERE0 RETIREMENT SAVINGS PIAN, Glavni namen >ega načrta je. omogočiti članom zadruge dostojno pokojnino Ob tem ko prejemate visoke obresti, vloženo vsoto lahko odpišete od vaiega letnega dohodka ob času pri|ave vaiega osebnega dav«a. Vsoto, ki jo ianko vsakdo vloži letno ie do 20% letnega dohodko, maksimalno $5.500. V slučaju, da že /plačujete v pokoinmski »klad potem (e maksimalna vsoto $3.500 manj kar ie bilo vplačano v vaii službi. «HO$P(«GISTEPEO HOM£ CVVNERSHiP saving plan) Zelo primerna investicija za tiste, ki si ne 'ostijo 'osmega doma. Letno 'anko vložite $1000 m ro lahko ponavljate aa dosežete vsoto 10.000, io se pravi deset let. Tudi 'e vrste vlog se odpišeio od vaiega dohodninskega davka. RHOSP: A CORNERSTONE FOR VOUR FUTURE Receive $1000 deduetion from your annuai mcome by contributing »o this plan eacn year and help mane »hat first home a reolity. Money eamed on con-tribution is also tax f^ee. G obeh "pianih" vas bomo oodrobneie Ovestilj v prihodnu itev.lki, gotovo oa ie aa vam oo zadruga nudila te iste že za letošnje davčno leto V jradu .mamo na razpolago to zodevno literaturo, ki 'je vsakemu na voljo. NOV SISTEM POSLOVANJA V najbljižnii prihodnosti bo zadruga posodobita poslovanj s 'em da se bo pouužila ročunolnika (Comouterl. S tem načinom bo mogoče nuditi več operacij m to vedno le tedaj, ako bo zanimanje članov zadostno V mislih imamo nomreč tekoči račun (Curreni Account). Nov način zahteva preceišnuh predhodnih oriprav, zato bi zelo uirregli oaborom, oko bi pokazali zonimanie s tem aa bi izrazili svoje želje. FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS MILI KUS (416) 361-2379 RES: (416) 967-9147 Merrill Lynch RoyaI Securities Limited PO BOX 31 lOHONlO DOMINION (LN1RL TORONIO ONTARIO M5K IC? Iz slovenske zgodovine... AH 01 ŽE ČLAN PRVEGA SLOVENSKEGA ZAVOOA v TORONTU. J. č. KREKA? _ Cleveland • Tudi letos se je zbrala številna množica pri spominski kapelici na Slovenski pristavi dne 20. julija, da so pri sv. maši molili za vse padle domobrance in četnike ter za pobito civilno prebivalstvo. Tabor DSPB Cleveland je proslavo nad vse lepo organiziralo. Sv. mašo je daroval č.g. Franc Kosem. Med udeleženci je bilo tudi mnogo gostov iz drugih krajev, posebno številno zastopani so bili Torontčani. • Začetek julija je bil nad vse razgiban me elevelandskimi Slovenci. Komaj si se mogel odločiti česa se boš udeležil in kaj boš moral opustiti. 2. julija ob 4. uri popoldan je bil v tukajšnji katedrali sv. Janeza posvečen za pomožnega elevelandskega škofa č.g. A. Edward Pevec, sin slovenskih staršev, ki je izšel iz župnije Sv. Vida in je bil tam tudi župnik štiri leta.Cerkev je bila nabito polna-samo povabljeni so mogli v cerkev. Posvetitvi škofa Pevca in pa 50 letnici mašništva upokojenega elevelandskega škofa Clarenca Issemanna je prisostvovalo 40 škofov, med njimi dva kardinala. Tudi dva slovenska škofa sta bila navzoča: Torontski pomožni škof Alojzij Ambrožič in pa mariborski škof Franc Kramberger. Ko so pevci začeli peti slovensko 'Je angel Gospodov . . .', je naenkrat pela skoraj vsa cerkev. Takrat si šele videl koliko Slovencev je bilo prisotnih in kako od srca jim je šlo petje te najljubše pesmi škofa Pevca. Zvečer je bil sprejem za škofa v semenišču. Ljudje so morali čakati po tri ure, da so se mogli rokovati z novim škofom. • V nedeljo £ julija pa je prišel škof Pevec 'domov' k Sv. Vidu, ki mu je priredil zelo, prisrčen sprejem. Okrašena in do zadnjega kotička polna cerkev je dokazala kako zelo, priljubljen je g. škof pri Sentvidčanih. Pri sprejemu v avditoriju, ki se ga je udeležil tudi senator Frank Lovše, je škof obljubil, da se bo rad vračal nazaj med svoje bivše farane. 2e naslednjo soboto 10. julija zvečer pa je imel sv. mašo v kapelici na Pristavi ob lepi udeležbi Pristavčanov. • Dva dni po tej slovesnosti pa je Sv. Vid zopet pozdravljaj slovenskega škofa, to pot mariborskega škofa Franca Krambergerja, ki je prišel med nas slovenske Clevelandčane iz Lemonta. Imel je sv. mašo 6. julija ob 7 uri zvečer. Tudi to pot je bilo veliko ljudi v cerkvi in pri sprejemu v avditoriju. • Slovenski folklorni inštitut je kot lani tudi letos imel zelo uspel festival na Slovenski pristavi 3. in 4. julija. V soboto je nagajal dež, v nedeljo pa je bila udeležba zelo velika. Na festivalu je sodelovalo poleg domačih plesalcev še polno drugih skupin iz Chicaga, Wind-sorja, Londona, Toronta, Geneve in Barbertona. • Prav tako 3. in 4. julija je mnogo Clevelandčanov romalo v Lemont kjer so v navzočnosti mariborskega škofa praznovali Slomškov dan. • V nedeljo 11. julija je imel svoj piknik na Pristavi misijonski krožek, ki so ga začeli s sv. mašo. Daroval jo je g. Charles Wolbang. Udeležba je bila zelo lepa. Buenos Aires, Arg. • t Spomin vseučiliškega profesorja Dr. L. Ehrlicha je slovenska Vzhodni Slovani Vzhodni del Slovanov je ostal svoboden še po prihodu Obrov, torej po letih 558 in 568. To potrjujejo viri, ko govore o samostojnih napadih Slovenov na bizantinsko ozemlje, ali pa nastopajo Sloveni skupno z Obri kot njihovi zavezniki. Takole opiše Mal take samostojne nastope: '"In dalje sporočila Menandra Protektorja, ki je obravnaval dogodke svoje dobe (558-582)! Ona spadajo vsled bogastva in zanesljivosti geografskih in etnografskih podatkov med najvažnejše zgodovinske vire 6. stoletja. Tudi on pripoveduje, da je 1. 578 skoraj 100.000 Slovenov pustošilo po Traciji in Grčiji; toda nikakor ne morda pod obrsko patronanco, nasprotno, Bizantinci so vprav zoper nje v silni stiski prosjačili pomoči pri Obrih. In isto se je ponavljalo v 80ih letih, ko so Sloveni kar 4 leta svobodno bivali in gospodarili po bizantinskih dežalah kakor v svoji lastni domačiji. Da-,nekaj teh ljudi se je že takrat trajno naselilo v Elidi in severozapadni Arkadiji. Za časa Heraklija so se 1. 626 Sloveni celo spustili na morje ter križarili s svojimi ladjicami globoko doli do Krete. Najbrž našuntani po Arabcih so 1. 675 napadli Sloveni Solun s kopne in z morske strani; napad so po dveh letih v zvezi z Obri in Bolgari ponovili." (m£š jJSi! 'Š&szzar"*! i.-.1-^ lo. i i ž \ *. n HOV 4T9 * / ED.C "ž^s^ fjs jenega slovenskega duhovnega izročila; v tem nasprotnikovem seznamu je takih imen skoraj za celo partizansko brigado. Najeti pisec tega pamfleta jih grozeče razglaša za izdajavce. Mi pa dosti damo nanje, saj nam prav take obsodbe še zlasti pričajo, da ti možje delajo za edino pravo slovensko stvar in za njeno končno zmago. Ker so ta lepi današnji zbor od blizu od daleč pozdravili tudi svobodni slovenski kulturni ustvarjavci, velja omeniti še en vzrok našega ponosa. Po njihovem, od nikogar plačanem ali naročenem prizadevanju, po njihovi tlaki duhovnemu slovenstvu, postajamo mi narod dveh kultur, in zlasti dveh literatur - svobodne v svetu in nesvobodne v republiški Sloveniji Svobodna je ustvarila vrsto trajno vrednih del - od biserno lepe, do dna človeške poezije do moj strskih romanov i novo presenetljivo motiviko, novim slogom, v sodobno dognanem slovenskem jeziku, ki je izpopol njena in presežena Prešernova Cankarjeva in Pregljeva pesniška govorica. Ti ustvarjavci celo po nasprotnikovem priznanju danes edini ohranjajo, razvijajo in plemenitijo klasični slovenski knjižni jezik, katerega stotine tako imenovanih državnih kulturnikov skrunijo v barbarski pocestni žargon, pohujšan še vsem vzhodnim in zahodnim praz nim tujim besedjem. O tem svobodnem slovenskem lepem jeziku je tuj ocenjevavec ene najnovejših naših knjig zapisal, da je čist kakor solza. Ob današnji kulturni slovenščini v domovini bi mu najbrž prišla solza v oči. Triindvajseti dan slovenske domovine v Kanadi nas mora spomniti na še en tehten vzrok našega ponosa. Samo na takih naših zborih, ki jih danes ne po znajo ne doma ne v zamejstvu, smo mi v svobodnem svetu pod lastno neomadeževano stoletno narodno zastavo lahko Slovenci. Samo na teh naših praznikih vidimo značke, celo v tujem jeziku, ki razglašajo "ponosen sem, da sem Slovenec". Samo na teh prireditvah lahko brez strahu pojemo svojo himno o slovenski slavi. Samo tukaj lahko govorimo resnico o svoji zgodovini in sedanjosti, presegamo zvestobo vzoru svobode in demokracije za ves slovenski narod in obljubljamo zastaviti vso svojo vero, sile in vpliv v mednarodnem svetu za to, da bo ta narod kdaj, čim prej, sam gospodar v svoji hiši in oblastnik nad svojo usodo. In ponosni smo na svojo preteklost, tudi na njeno skoraj še včerajšnje obdobje, na naš osvobodilni boj proti tedaj začenjajočemu se zasužnjevanju naše domovine po lastnih rojakih, prodanih tuji teroristični, protinarod-ni ideologiji ter njenemu najbolj reakcionarnemu uresničenju, komunističnemu socializmu. Navzlic vsemu gorju smo ponosni na ta najbolj krvavi čas v našem tisočletnem bridkem, a zmagovitem obstanku, v katerem nam je pogosto edino tolažnik bil Bog. Naše, še sveže trpljenje, prizadeto po tujčevi krivici in bratovi slepoti, nam je poplačal s tem, da smo, kjer danes smo, in kar smo. Boleče ponosni smo na tiste, ki so morali v smrt, da so nam odprli pot v to novo, blagoslovljeno življenje. In ponosni smo še, da teh slovenskih neznanih in znanih junakov ter mučencev za svobodo nismo in jih nikoli ne bomo pozabili. In še zadnji, a ne najmanjši vzrok našega ponosa: ponos na tisto, kar je, kar bo naše, dokler nas bo kje kaj in česar nam ne more ukrasti ne sovražnik ne brat. To je slovenska zemlja, naša domovina. Ne živimo v njej, a smo v njej z duhom in srcem in zvestobo, bolj kakor tisti, ki jim je to dano na lastnim tleh. Naj končam te besede tako, kakor to delam že štirideset let pri skoraj vsakem nastopu. Morda komu ne bo novo, a bo res. Ko bomo po teh urah našega ponosa sedli za mizo kot prijatelji in kot Slovenci, naj bom naša prva zdravica tista, katere konec pravi: "Zemlja naša, tale čaša je nalita tebi v čast. Bog te brani, da častita, ponosita, nam - in nikomur drugemu -boš v last!" Po partijskem kongresu v Beogradu Franc Jeza ud koncu junija je bil v Beogradu 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem naj bi bili, kot so trdili, predvsem določili smernice za nadaljni razvoj v državi, posebno še v gospodarstvu, ki je v globoki krizi. Pred kongresom in posebno v zvezi z 9. kongresom slovenske zveze komunistov, ki je bil nekaj tednov prej, je izšlo nekaj precej kritičnih člankov slovenskih komunistov o stanju v državi in o negativnih gospodarskih pojavih. Podobni članki so izhajali tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Toda kongres je pomenil za opazovavce, ki so pričakovali, da bo na njem res prišlo do kolikor toliko odkrite razprave o najbolj aktualnik političnih in gospodarskih problemih, hudo razočaranje. Odvijal se je po stari "titovski" ali bolje rečeno stalinistični formuli: vse je bilo samo vnaprej pripravljeno deklamiranje. Sicer pa tudi ni bilo mogoče drugače, glede na pravila, ki veljajo za take kongrese v Jugoslaviji. Kot šolski nastop Ta pravila zahtevajo, da vsak udeleženec, ki misli nastopiti v diskusiji - in takih je okrog ena tretjina - že vnaprej napiše svoj poseg v debato, o kakem problemu, ki se mu zdi važen. Tak tekst mora tudi že vnapraej predložiti višjim partijskim funkcionarjem, da ga presodijo, kar je seveda enako cenzuri. Tako se potem na kongresu dogaja smešna stvar, da prave diskusije sploh ni. Vsakdo prebere svoj tekst, ki je le približno ubran na glavno določeno temo, recimo o gospodarskem položaju, a ima le malo skupnega s teksti drugih diskutantov. Vsakdo prebere svoje in v tej goščavi besedil ni mogoče razločiti, o čem pravzaprav sploh teče diskusija. Vse je usmerjeno v to, da se najprej malo pokritizira kak "negativni pojav", nato pa se pohvali "pozitivne rezultate" in izreče "trdno prepričanje", da "smo na pravi poti", da bomo še naprej "sledili Titu", v podrejeni meri tudi Kardelju kot ideologoma samoupravljanja, kot voditeljema, ki sta "začrtala smer v bodočnost" in dala zgled. Sklepne resolucije so bile napisane že pred kongresom in tam samo odobrene. Vse skupaj je bilo podobno nekaki šolski akademiji, kjer vsak šolar zrecitira besedilo ki se ga je naučil, potem sledi ploskanje in na koncu so vsi zadovoljni, da je vse dobro poteklo in se ni nikjer nič zataknilo. Tisti, ki so mislili, da bodo delali na kongresu iskren in stvaren obračun s titovskim obdobjem, odkrito obravnavali sedanje politične in gospodarske probleme, čeprav iz partiskega zornega kota, in se spustili v debato o tem, kako jih reševati, so se ušteli. Res je bilo nekaj kritike, a to še zdaleč ni bilo tisto, kar bi lahko označili za kritičen pretres dediščine, ki jo je zapustil Josip Broz svojim naslednikom, in celotnega položaja v državi. Bilo je samo bojazljivo otipavanje stvari v temi. Nihče ni imel poguma, da bi posvetil v to temo z lučjo resnice. Zato so ostale in ostajajo stvari po kongresu točno take, kot so bile pred kongresom: nejasne, zapletene do skrajnosti, zavožene in brez jasne ideje, kaj zanaprej. Nehote je kongres potrdil analizo, da v Jugoslaviji ni partija tista, ki vlada in v kateri padajo odločitve, ampak da obstoja neko drugo, skrito središče, neka druga, podtalna partija, ki je zakamuflirana v uradni partiji, a ni identična z njo. Milovan Djilas je imenoval to skrito partijo, ki ima dejansko vso oblast v rokah, "novi razred", nekateri drugi pogumnejši jugoslovanski sociologi so iznašli za to še druga imena, toda v mislih so imeli in imajo vsi isti pojav: v Jugoslaviji obstoja poleg široke ZKJ še neka druga, tajna, vladajoča plast, za katero vsi vejo, a je nihče ne upa napasti in poklicati na odgovor. Vsi,ki težijo za resničnimi reformami,polemizirajo z njo, kolikor si upajo, a nihče ne imenuje imen, ustanov, krajev in dogodkov, po katerih bi lahko kdo jasno identificiral to skrito moč. Vsi kritiki dobro vejo, da bi sledilo takojšnje maščevanje, če bi konkretno obtožili konkretne ljudi in ustanove. Zato ostajajo čisto splošni. In predstavniki te skrite druge partije pazijo, da se ne izdajo oziroma da ne dajo povoda za odkrite kritike. Tudi oni prihajajo na dan s kritikami. Le po odtenkih se da zaslutiti, kakšne interese kdo zagovarja. V Jugoslaviji je ustvaril Tito s svojimi pomočniki, med katerimi sta bila seveda tudi Kardelj in Kidrič, mogočno in na široko razpredeno tajno, a niti ne tako zelo tajno politično policijo, ki je večkrat spremenila ime, a je bila najprej najbolj znana kot OZNA in potem kot UDBA. Danes se krije pod drugimi imeni, a gre za vedno isto organizacijo. To je bila vedno prava Titova partija, v trebuhu uradne partije, katero je vedno komandirala od znotraj. Ce se danes, kot že vedno, kakšni pošteni partijci, ki jim zares gre za reforme, ki bi izboljšale politične razmere in spet pognale gospodarstvo v tek, bojijo odkrito razpravljati in priti na dan s predlogi za temeljite reforme, se ne bojijo svojih kolegov v partiji; bojijo se te tajne partije. Ce bi šlo samo za diskusijo s kolegi, si je želijo in so pripravljeni zanjo. Toda če bi res odkrito sporegovorili, bi dobili že drugi dan, če ne še isto noč, obisk "predstavnikov" tiste druge, tajne partije, ki ji glavna skrb niso interesi javnosti in gospodarska blaginja ali celo demokratizacija, ampak "državna varnost", red in mir. Tajna partija Toda tudi policija ni osamljena. To je samo ena oblika tiste tajne partije. Druga so beograjske 'osrednje" banke z Narodno banko na čelu, in tretja oblika je vojska v rokah velesrbskih generalov, ki se samo gredo parti-ce. V resnici jim marksistična ideologija ne pomeni nič in najbrž nikoli niso prebrali nobenega Marxovega, pa tudi ne Titovega ali Kardeljevega dela. Ti generali imajo v rokah vojsko, vse njene veje, in to je tisto, kar odloča v Jugoslaviji in kar je držalo pokonci Tita, ker jim je pač služil. Vojska, osrednje berograjske banke, ki koncentrirajo v svojih tresorjih ekonomsko moč, devize, monopol nad zunanjo trgovino in predvsem možnost razpolaganja z vsemi tu-imi krediti, ter policija — vse to tvori tajno partijo fašistoidnega značanja, ki razpolaga tudi v najhujši krizi z ogromno gospodarsko močjo in ima odločilno besedo tako v notranji kot v zunanji politiki. To se je pokazalo med drugim v krizi na Kosovem. Najbolj ugledni slovenski, pa tudi hrvaški in srbski partijski predstavniki so v tisku in na partijskih sejah kritizirali reševanje problema na Kosovem s "trdo roko", zahtevali diskusijo, razpravo o krivdi, reforme in zavračali prikrivanje podatkov in zaporo za časnikarje, da ne morejo na Kosovo. Toda tisti, ki odločajo, se niti malo ne zmenijo za vse te kritike.Kosovo je še vedno zaprto za jugoslovanske kot za tuje časnikarje, tam vlada samo vojaški režim, ki ga ni nihče uradno ustanovil in pooblastil, in obsodbe mladih demonstrantov si sledijo na tekočem traku. In kakšne obsodbe! Obsojeni so tudi na 15 let ječe, čeprav so obtoženi samo udeležbe pri kaki demonstraciji in članstva v kakem tajnem študen-tovskem odboru ali društvu, a še vse to seveda nedokazano in brez javne razprave. Niti v partiji se noben človek z nekoliko čuta odgovornosti s tem ne strinja, a vendar nihče ne vstane in obtoži tistih, ki to počenjajo in ki so si sami vzeli oblast za to. Kdo so ti? Generali, šefi tajne policije in tista "izbrana" partijska klika, ki ima dejansko vedno v rokah vse glavne funkcije in ki je skoraj v celoti izšla iz UDBE. Ljudje v Sloveniji ugibajo, kdo izmed slovenskoh komunistov spada v ta "novi razred". Najmanj dvomov imajo o Dolancu, čeprav seveda ne manjka drugih imen. Vendar se zdi, da je ta tajna partija v Sloveniji manj številna in manj zakoreninjena kot drugje, a Slovenija velja tej tajni organizaciji oblasti seveda samo za kolonijo, za obrobno področje, ki je gospodarsko in strategično, kot most do Zahoda, sicer zelo važno, a ki je prešibko, da bi moglo biti nevarno. Menijo, da v Sloveniji ni nevarnosti, da bi se spremenila v. kako Kosovo. Slovenija nima mladine, kot je albanska na Kosovem, da bi šla v odkrite demonstracije. Slovenska mladina je vsaj za zdaj še preveč potlačena in apatična, ker ji manjka idealov. Samo zaradi tega, ker je stala za Titom ta tajna "partija", policija, oprta na vojsko in na centre gospodarske moči, je lahko Josip Broz porazil pravo partijo, ko je šlo za oblast po prelomu s Stalinom in Kominformom. Prava jugoslovanska partija bi bila, če bi bila lahko odkrito izrazila svoje mnenje, potegnila s Stalinom ali pa bi bilo prišlo do masovnega zapuščanja partije zaradi razočaranja. Toda tista druga, prava Brozova partija, tajna policija, je z lahkoto zmagala, ker diskusije sploh ni bilo. Začela je partijce, ki so jih osumili premajhnih simpatij za Tita in n jegovo stališče, pošiljati na Goli otok. Sele zadnji čas sta izšli dve knjigi, ena izmed njih roman "Noč do jutra" slovenskega pisatelja Hof-mana, ki sta razkrili, kaj se je tam dogajalo. Dachau je bil v primerjavi z Golim otokom letovišče. Dokler se niti v ZKJ niti zunaj nje bodo našli pogumni ljudje, posebno v vrstah mladine, ki bodo odkrito izzvali spopad s to tajno partijo, partijo dejanske oblasti, v Jugoslaviji ni pričakovati nikakih večjih sprememb. Kvečjemu na slabše. Položaj v celi Jugoslaviji je pravzaprav zdaj, po kongresu partije, še bolj čuden, kot je bil prej. Postal je naravnost paradoksalen. Prej se je vsaj lahko upalo, da se bodo stvari odločile na kongresu, zdaj pa je to upanje odpadlo, medtem ko so problemi ostali in postajejo celo vse bolj akutni. Kongres je nedvomno pomenil kljub svojim dozdevno kompromisarskim zaključnim težam zmago tajne partije, tajnega centra moči, med drugim s sklepom, da se partija nikakor ne misli "federalizarati", da ostane torej enotna, centralno vodena, hierarhično piramidasta, z vrhom v Beogradu. To še nadalje onemogoča kakršnokoli odločilno reševanje problemov v posameznih republikah. ZKS pred izbiro Ni znano, s kakimi čustvi je pristal na tak sklep partijski vrh v Sloveniji. Vendar pa si je glede na situacijo v Sloveniji težko predstavljati, da je slovensko partijsko vodstvo zadovoljno s tem, tudi če je v Beogradu pod pritiskom ali iz bojazljivosti in neodločnosti pritrdilo taki potrditvi političnega centralizma. S tem se je namreč spravilo v zelo težek položaj. V čisto kratkih besedah razloženo, bi se lahko reklo, da se je znašlo med beograjskim centralističnim pritiskom in vse bolj naraščajo nezadovoljnostjo v Sloveniji s centralizmom. Slovenci godrnjajo in gordrnjajo vedno bolj. Slovenija je danes poleg Kosova najbolj nezadovoljna republika v Jugoslaviji, tako zaradi vedno slabšega gospodarskega položaja kot tudi zaradi vse večje mase južnjakov v Sloveniji, saj ni več slovenskega kraja, ki jih ne bi bil poln, gotovo pa ne nobenega mesta. Centralizem naravnost nesramno vsiljuje srbščino vsepovsod, posebno v gospodarskem življenju in v televiziji in to gre ljudem na živce. Odkar ni več malika Tita, se je v Sloveniji nekaj premaknilo na bolje in vsaj kulturno življenje je bolj svobodno zadihalo, za kar je med drugim dokaz izid "Nove revije". Izšli sta že dve številki, ki sta precej kritični in se skoraj neprikrito zavzemata za pluralizem, tudi političen, in zavrčata kult voditeljev oziroma "karizmatičnih osebnosti", pod čemer ni težko razumeti Tita in tiste, ki bi se radi še naprej okoriščali z njegovim kultom. Zveza komunistov Slovenije se bo v kratkem znašla pred odločilnimi izbirami. Tem izbiram se ne bo mogla izmakniti: ali se spet ukloniti centralističnemu Beogradu ali začeti voditi politiko v Sloveniji na lastno pest, samostojno. Danes je večini slovenskih komunistov že jasno, da je beograjski centralizem poguben za Slovenijo, ki bi brez njega lahko rešila svoje gospodarske, pa tudi vse druge probleme. Mnogi partijci ne skrivajo več tega svojega prepričanja, vsaj ne v zaupnem krogu. Le pogumna še nimajo, da bi prišli s takim mnenjem na dan tudi na javnih tribunah. Pomoč bi jim morala priti s kulturnega sektorja, z univerze, iz vrst mladine in iz vse javnosti. Čutiti je, da pričakujejo podporo tudi s strani Cerkve, ki je danes v Sloveniji mnogo bolj svobodna kot npr. na Hrvaškem. To velja tudi za slovensko kulturo. Slovenska partija bi morala priti do sklepa, da zahteva izreden kongres ZKJ, na katerem bi končno odkrito spregovorili o vseh vročih problemih v Jugoslaviji, o centralizmu, o tajnem centru oblasti, iz katerega izhaja, o gospodarskih problemih in o nujnosti nacionalnih avtonomij. Ce pa bi bila zahteva po izrednem kongresu odklonjena, pa bi morala slovenska partija sama s svoje strani pretrgati odnos podložništva nasproti beograjskemu partijskemu vrhu in se oklicati na osnovi ideje o samoupravljanju za samostojno Zvezo komunistov Slovenije in nato kot taka začeti enakopraven dialog z ZKJ ter hkrati začeti samostojno reševati probleme v Sloveniji. To pomeni, da bi morala postaviti Beograd pred izvršeno dejstvo v pogledu prave federacije ali bolje rečeno konfederacije in se ne dati več zastraševati. Takoj bi imela za seboj ogromno včino slovenskega naroda. Seveda bi se morala omejiti v začetku predvsem na reševanje gospodarskih problemov. Ce bi bilo uspešno, bi jo najbrž nemudoma posnemale druge republike, predvsem Hrvati. Probleme v Jugoslaviji je namreč mogoče rešiti samo tako, da jih rešuje vsak narod zase, vsak svoje. Rešeni bi bili kot po čudežu. Čeprav smo, kot je dobro znano, odločno za neodvisno državo Slovenijo, menimo, da taka rešitev ne bi bila v nasprotju z našim ciljem, katerega želimo doseči ne z občutki škodoželjnosti na račun kogarkoli razen resničnih sovražnikov demokracije, ampak z mirnim razvojem in političnim zorenjem, kateremu se ne morejo odtegniti niti slovenski komunisti, razen če se bodo ponovno odločili rajši za službo Beogradu in za kult mrtvega diktatorja kakor za svobodo slovenskega naroda, demokratični pliffalizem in gospodarsko blaginjo. ij Slovenska mladina v Buenos-Airesu pred spomenikom Gen. S. Martina je izpričala solidarnost za argentinsko suvereniteto in počastila argentinske junake in 12 tisoS pobitih domombrancev. Foto: Bine Kočar | Kako je nastal slovenski narod f • Franc Jeza Opomba V zvezi z vsem tem je omeniti, da je bila 24. aprila letos odprta v mestnem muzeju v Ennsu ob Donavi v Gornji Avstriji velika razstava pod naslovom "Severin -med rimskim časom in preseljevanjem narodov", ki bo trajala do 26. oktobra. Organizirala jo je gornjeavstrijska deželna uprava in zbrala na njej arheološki material, ki so ga našli na ozemlju nekdanjega "Obrežnega Norika" ob Donavi in ki se nanaša na 5. stoletje, na dobo svetega Severina. Veliko materiala so si sposodili tudi iz madžarskih in bavarskih muzejev, ne sodelujejo pa na razstavi slovenski muzeji, čeprav je tudi osrednja Slovenija spadala k Noriku. Na ozemlju nekdanjega "Notranjega Norika" ležita npr. mesti Celje in Maribor. Ob tej priložnosti je bilo na novo izdano tudi "Življenje svetega Severina", ki ga je napisal menih Eugippius, ki je spadal k njegovi meniški družini vsaj v zadnjih letih Severinovega življenja in je potem spremljal njegovo truplo v Italijo (leta 488). "Življenje sv. Severina" je bilo doslej praktično nedostopno za zgodovinarje in si je bilo treba pomagati samo z navedbami o njem, pobranimi iz drugih virov. Zdaj pa je spet dostopno novi generaciji zgodovinarjev v latinskem izvirniku in dobrem nemškem prevodu SLOVENIJA 1982. pojavilo politično vprašanje. Sožitje , dž, toda ne za ceno slovenščine. Prav zadnji čas je zoper zahtevo, naj se doseljenci z Jugovzhoda nauče jezika svoje nove domovine, kjer so našli delo in kruh, grobo in zlobno nastopil znani srbski pisatelj Miodrag Bulatovič, ki se je pred 15 leti naselil v Ljubljani. V Naših razgledih mu je 11. jun. letos zelo kulturno, obenem pa tudi odločno in pogumno odgovoril pesnik Peter Leveč: pismu je dal naslov "Zoper jezikovno zdražbo". Naj po tem kratkem postanku ob gospodarski in jezikovni problematiki preidem k moralnemu profilu današnjih matičnih Slovencev. Povod mi je dal Bojana Stiha "List iz dnevnika. Stara Novalja, veliki srpan 1981", ki so ga objavili Naši razgledi v isti številki kot Levčevo pismo (11. jun. 1982) na 4 straneh drobnega tiska (328-331). Bojan Stih, Ljubljačan, blizu 60. letu življenja, med vojno partizan, po vojni esejist in kritik, nekaj časa dramaturg, zadnja leta pa zelo viden publicist, je v ciklu sedmih "heretičnih misli" prikazal vse tisto, kar se mu kot Slovencu in socialistu/humanistu zdi danes nečastno oziroma onečaščeno. Predvsem se zgraža nad vdorom turško pobarvanega balkanstva v Ljubljano; nad arhitekturno paččnostjo in zanemarjanjem slovenske prestolnice; nad prevzemniki revolucije, ki so kot brezobzirni gospodarstveniki zmrcvarili njene vrednote in obrnili hrbet naši pretekli kulturi; nad pogubnim pešanjem narodne zavesti, ki izginja tudi iz vodilnih glav in ogroža sam fizični obstanek Slovencev; nad skrajno enostransko šolsko vzgojo, ki temelji na golem materializmu in evolucionizmu. Ko Stih prikaže vse te napake in zablode, sklicujoč se na dejstva in na konkretne osebe, pride do spoznanja, da so v sodobenem slovenskem človeku razviti samo štirje organi, in sicer tile: prebavni organi (od ust do izločil)' razmnoževalni organi (seveda ne za množenje Slovencev, marveč za spolne naslade); in potem so tu še roke za ploskanje (seveda vodnikom) in grla za skandiranje a za vpitje "Zivio! Slava!" in za prepevanje koračnic, kar pa je samo uvod v pijančevanje, pot h klobasam, ražničem in čevapčičem. Vsega, kar je v območju duha. se današnji Slovenec izogiba. "Nesrečnih je le nekaj tisoč samotarjev," pravi Stih: torej tisti, ki poslušajo lastno glavo in lastno srce ter se ne marajo zliti v množico. Mednje šteje razumnike in umetnike. Skratka: iz tega Stihovega pisanja govori hudo razočaranje nad sadovi velike vojaške zmage revolucije. Samo nekdanji partizanski borec je mogel razglasiti toliko neveselih resnic. "Ze dolgo vrsto let iščem deželno in državno himno. Mislim, da jo je napisal Marko Pavček v pesmi Oj Neretvo. Besedilo je silovito," je zapisal. Naj povem, da si je Marko Pavček, enaindvajsetletni študent slavistike, 11. sept. 1979 vzel življenje. Po tistem času je že v dveh natisih izšla njegova pesniška zbirka Z VSAKO PESMIJO ME JE MANJ. Stih ga obilo citira, in tudi naslov njegovega dnevnika v NR je Pavčkov verz: "To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen". Cujmo omenjeno Pavčkovo pesem, ki bi biia po Stihovi presoji lahko slovenska in jugoslovanska državna himna. VINKO BELICIC- (Nadaljevanje s strani b Oj Neretvo po neretvi plava mlad mrtvak to ni partizan ki so ga ubili Nemci to ni Nemec ki so ga ubili partizani to ni ustaš ne četnik ne Italijan to ni tifusar ni ranjenec noben fašist to ni kaskader pri filmu Neretva to ni turist ki se je z avtom zapeljal v reko to ni eden izmed tistih ki so se šli kdo se upa bližje k bregu to ni vojak jla ki mu je spodrsnilo pri kopanju zaklonov to ni tisti ki se ga je napil in zgrešil pot to ni frik ki je šei tavhat školjke bisernice to ni delavec ki so ga v pretepu zaklali in vrgli čez most to ni tisti ki je šel za stavo plavat čez pa ni vedel da ne zna plavat to je mlad fant samo mlad fant včeraj se je vrgel dol z mostu Torej samomor, beg mladega človeka iz življenja: to naj bi bil skupni imenovalec narodov in narodnosti v SFRJ. Vprašujem se: ali so samomori mladih neka skrivnostna kazen za stare na položajih, ki so med revolucijo tako brezobzirno morili? Ko je Bojan Stih svojih sedem "kritičnih misli" še enkrat prebral in se zavedel njih tveganosti, se je v Pripisu mirno ponudil stražniku ali ječarju ali pa celo samo smrti. Težo, ki se mu je očitno dolgo nabirala v duši. je pogumno dal iz sebe. Prvi javni odmev na Stihov spis je prišel že po tednu dni. Na naj-ostrejša mesta je čutil dolžnost odgovoriti, ne da bi imenoval avtorja, sam sedanji predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc na množični glasbeni prireditvi "Po-jo naj ljudje" v St. Vidu pri Stični 20. jun. 1982. Malokdo v tisti množici je seveda vedel, na koga ali kaj Šetinc misli. O Sloveniji sredi leta 1982 sem si ustvaril tole sliko. Danes je moč govoriti o povojnih dogodkih - o zablodah in stranpoteh - pisati že precej svobodno in odkrito -seveda samo tistim, ki živijo v SRS in imajo legitimacijo borcev-revolucionarjev. Bojan Stih ni edini. Tako je lahko Branko Hof-man po sedmih letih objavil roman o Golem otoku "Noč do jutra". Tudi drugi "ljudje peresa", npr. Taras Kermauner in Marjan Rožanc, kažejo dobršno mero poguma. Pojavljajo se celo že glasovi o potrebi demitizacije Tita in Kardelja. Osiveli in starega strupa polni partizani pa še zmeraj preprečujejo objavo Balantičevih pesmi, dasi skušajo nekateri zanikati pristnost njegovega krščanstva kot tudi domobranstva. Seveda je meja še nadalje neprodušno zaprta za vso emigrantsko literatuo. Nam, ki živimo zunaj matične domovine, ob vsem tem ne preostaja nič drugega kot ohranjati zvestobo slovenstvu, kot smo ga doživeli, spoznali, vsrkali v otroških in mladostnih letih. Pogumno vztrajati na poti, ki smo se zanjo odločili, in se učiti iz storjenih n^pak. Marsikdaj smo sebe precenjevali, a druge podcenjevali. Pluralistično družbo, ki je naš cilj, bodo lahko uresničili samo notranje čvrsti in na vse strani pravični ljudje. (27.VI.1982) s komentarji. Izšlo je pri Univerzitetni založbi v Passauu. Za slovensko zgodovino sta tako razstava v Ennsu kot nova izdaja "Življenja sv. Severina" izredno važni, saj nam razstava v materialnem pogledu natančno ilustrira čas proti koncu petega stoletja, ko so se Vandali < Rugijci, predniki Slovencev) pripravljali, da prestopijo Donavo in zavzeme-jo ter poselijo Norik, t.j. Karan-tanijo. Iz "Življenja sv. Severina" precej natančno zvemo za razmere v Noriku v tistem času, posebno južno od Donave. Med drugim zvemo, da je imel kralj Feletej svojo rezidenco na kraju, kjer leži danes mesto Krems (oziroma mestni del Stein) na severnem obrežju Donave, da pa si je lastil tudi že ozemlje južno od Donave ter je veljal hkrati za nekakega varuha ali zaščitnika tistega ozemlja oziroma ljudstva na njem nasproti raznim drugim narodom, ki so ga ogražali. Ravno zato je izbral Severin mesto Fa-vianis (današnji Mautern), ki je ležalo južno od Donave, na obrežju reke, za svoje stalno bivališče in za kraj, kjer je sezidal samostan za svojo meniško družino. Tako je lahko bil v stalnem stiku s kraljem Felete-jem in njegovo ženo Gizo, katero nam prikazuje Eugippius v svojem spisu kot fanatično arijanko, ki pa se je s časom pod Severinovim vplivom unesla in se šla skupaj z možem osebno zahvalit svetniku, ko je ob neki priložnosti rešil s svojim posredovanjerrt njunega sinčka Frederika iz rok upornih zlatarjev-ujetnikov. "Življenje sv. Severina" nam razkrije še marsikako podrobnost. Tako npr. zvemo iz tega dragocenega zgodovinskega dokumenta, da je pred Feletejem vladal Rugijcem kralj Flacitej, Feletejev oče, ki je bil vedno v najboljših odnosih s Severinom, ker se je držal njegovih nasvetov in ni nadlegoval Rimljanov južno od Donave. Imel pa je hude sovražnike v Gotih, ki so bivali v Panoniji in s katerimi je bil svoj-čas v vojni. A Severin. ki je imel preroški čut, ga je pomiril, da se mu ni od njih nič bati, ker ga bodo pustili na miru, če jih ne bo izzival. In tako je tudi bilo. Feletej pa se je poročil z gotsko prince-zinjo Gizo iz kraljevskega rodu Amalov, iz katerega je bil tudi Teoderik, poznejši kralj Italije in zmagovavec nad Odoakarjem. S tem se je odnos med Rugijci in Goti zelo izboljšal, poslabšal pa se je odnos med Feletejem in Rimljani, do katerih je bila Giza sovražno razpoložena. Iz "Življenja svetega Severina" pa tudi zvemo, da je Odoakar na svojem pohodu v severni Norik (487) ujel Feleteja in njegovo ženo, ki sta se mu verjetno predala v zaupanju na staro poznanstvo, ju odpeljal s seboj v Italijo in ju dal kmalu nato umoeiti. Kralj Teoderik je torej predvsem maščeval umor svoje bližnje sorodnice Gize in njenega moža, ko je po Odoakarjevi vdaji v Ravenni leta 493 tega baje lastnoročno ubil, usmrtiti pa je dal tudi njegovega brata Hun-vvulfa, ki je leto dni po Odoakarju tudi prišel z vojsko v Norik, da je pregnal Feletejevega sina Frederika, ki je hotel naslediti očeta. Frederik se je rešil k stricu Teoderiku, ki se je mudil tedaj ob dolnji Donavi, in ta se je še isto leto dvignil s svojo vojsko na pohod v Italijo. Frederik ga je spremljal kot poveljnik rugijske vojske, ki se je bojevala na gotski strani. Eden izmed njenih poveljnikov, Erarik, morda Frederikov sin, je bil pozneje celo izvoljen za gotskega kralja, nedvomno zato, ker je izhajal iz Teoderikovega rodu, a je vladal samo pet mesecev, nakar so ga gotski zarotniki zahrbtno umorili in izvolili za kralja Totila, ki je pripeljal Gote do popolnega poraza in uničenja gotskega naroda v Italiji leta 552. » Nekateri zgodovinski viri trdijo, da je Odoakar napadel kralja Feleteja zato, ker je ta na prigovarjanje vzhodnorimskega cesarja Zena (474-491) baje nameraval vpasti s svojo vojsko v Italiji, da bi tako onemogočil Odoakarju nameravani vojni pohod na vzhodnorimsko ozemlje na Balkanu. Odoakar je tako prehitel Feleteja. "Življenje svetega Severina" nas tudi precej podrobno seznani s političnimi, socialnimi in verskimi zadevami na obeh straneh Donave v Severinovem času, pa tudi z gospodarskim položajem. Tako zvemo med drugim, da je Severin spoštoval arijansko versko prepričanje Rugijcev in jih ni skušal spreobračati h katoliški veri, hkrati pa je branil nasproti njim katoličane, kolikor je največ mogel. Z denarjem, ki ga je nabiral med Noričani, je odkupoval ujetnike, ki so jih Rugijci iz tega ali onega vzroka odvlekli čez Donavo. Zdi se, da so bili mnogi Rimljani pri Rugijcih dobro zapisani in so se tako lahko prosto gibali na rugijskem ozemlju, enako kot Rugijci južno od Donave. Drugi pa so spet veljali Rugijcem za nasprotnike in se jim je bilo bati, da jih bodo ti ugrabili, odvlekli čez Donavo in jih uporabili za težko delo. Na rugijski strani Donave, v bližini bivališča kralja Feleteja, verjetno pa tudi v drugih krajih, je bil redno vshk teden velik sejem, kamor so zahajali tudi prebivavci z južnega obrežja Donave in celo z vozmi, s katerimi so se pozimi po ledu peljali čez Donavo. Euippius nam ne poroča natančneje, v čem je obstajala ta trgovina, toda nedvomno so Rugijci radi kupovali tkanine in obleke, ki so jih uvažali trgovci iz južnega Norika in iz Italije, poleg raznih drugih potrebščin, prebivavci z južnega brega pa so kupovali od Rugijcev živila, lončeno posodje, "suho robo" in podobno, pa tudi živino. Značilno je, da so bili taki redni tedenski sejmi še do zadnje svetovne vojne v navadi vsepovsod v Sloveniji. Ne more biti dvoma, da so se začeli Vandali (Rugijci) množično seliti čez Donavo in zasedli Norik takoj potem, ko je Hunvvulf na Odoakarjevo povelje odpeljal leta 488 s seboj v Italijo vse rimljansko prebivavstvo iz severnega Norika, ki mu je hotelo slediti. To je še pospešil gotski vdor v Italijo, pri katerem je bila udeležena, kot rečeno, tudi rugijska vojska pod Frederikovim vodstvom. Odpadle so vse ovire za zasedbo Norika in za nastanek vandalske, t.j. slovenske' države Karantanije na noriških tleh. Iz slovenske zgodovine m. Jezikovni dokazi za vaiidalski izvor Velika jezikovna sprememba, ki je nastopila v vandalskem jeziku in to ne samo na ozemlju Vandalov, naseljenih v Noriku, ampak na vsem obširnem vandalskem prostoru južno od Baltskega .morja in zahodno od Odre, se je dogodila verjetno v prvi polovici 6. stoletja kot del splošne jezikovne mutacije, ki je zajela tudi Skandinavijo, kjer je pranordijščino zamenjal prvi štadij staronordijskega jezika, ki je bil značilen za zahodnonordij-ska jezikovna območja v srednjem veku, in latinsko govoreče dežele, kjer so se začeli iz latinščine razvijati samostojni jeziki romanske jezikovne skupine, franciščina, italijanščina, kastiljanščina, furlanščina itd. nastopila je, kot se zdi, nenadno, iz vzrokov, ki jih ne poznamo in lahko o njih le ugibamo, a nedvomno so bili v zvezi š preseljevanjem narodov, z naselitvijo tolikih ljudstev na novih ozemljih in z njihovim prilaganjanjem novemu okolju ter novim sosedom. Z gotovostjo pa se lahko tudi sklepa, da se je vandalski jezik polagoma spreminjal in prilagal novim razmeram in potrebam že vseh stoletjih počasnega pomikanja iz Skandinavije v osrčje srednje Evrope, pri čemer je absorbiral med drugim vplive sosedne baltske jezikovne skupine,pa tudi drugih narodov s katerimi so prihajali Vandali v dotiko, predvsem seveda Rimljanov. Baltski vpliv je morda nedoločniška končnica -t, izumetničeno v slovenskem knjižnem jeziku po vzgledu hrvaščine v -ti. Cisto spontano spremembo pa predstavlja najbrž nastop metatez, zamenjav glasov in zlogov v nordijskih besedah van-dalskega jezika, pa tudi v nekaterih prevzetih latinskih besedah. Pojavu teh metatez ni posvetilo slovensko jezikoslovje kakanu izroči ujete Obre. Nato so ti zapustili mesto Tomis ter se h kakanu povrnili." (Kos, Gradivo, I, št. 133, str. 172.) Mal tolmači vir takole: "Pri pogajanjih se je kakan pobrigal pač zato, da je dobil svoje Obre nazaj, pomožne čete pa je prepustil svoji usodi: saj to niso (Nadaljevanje s strani2.) podložniki, ki jih je rabil za svoj 'Speerfutter' bi se jim ne odpovedal s tako lahkim srcem." (Cas, XVII, str. 191.) Malov dokaz je sicer možen, ni pa prepričljiv. Tudi tukaj sta namreč možni dve razlagi: ti Sloveni so lahko bili ali obrski zavezniki ali pa njihovi podložniki. bili njegovi ljudje. Ce bi to bili Hauptmannovo nasilno tolmačenje virov Oglejmo si kako je Mal vprašanja upravičuje tudi de- iokazoval, da je Hauptmann lasilno tolmačil različne vire. Primer se tiče Duljebov, ljihovega razbitja in nasilne preselitv.e med različne slovanske rodove. Da pa bomo lahko Malu sledili, si moramo preje ogledati, kako je Hauptmann, uporabljajoč zanimiv prijem in dramatičen prikaz, opisal usodo Duljebov v svojem nemško pisanem članku. (Glej MIOG, 1915, Str. 234-238, 240-242.) Nekoliko daljši opis tega jstvo, da je slovensko zgodovinopisje doma sprejelo Hauptmannova izvajanja o Dul-jebih ter danes smatra, da so ena izmed zgodovinskih sestavin slovenskega naroda. V Srednji Štajerski omenjajo listine iz 9. stoletja kraj Dudleipin in grofijo Dudleipa, začne s svojim izvajanjem Hauptmann, na Koroškem pa imamo pri Spitalu kraj Dulieb. Jasno je, da gre za dve različni varijanti imena Dul- doslej še nikake pozornosti, a ravno one so bile tisto, kar je povzročilo, da so se mnoge nordijske besede spremenile in postale "slovenske". Primere takih glasovnih zamenjav (metatez) vidimo najprej in najlažje s primerjanjem nekaterih slovenskih besed z besedami istega pomena v skandinavskih jezikih, npr. v novonorveščini in švedščini, pa tudi v danščini in srednjeveški norveščini. V mnogih besedah sta se zamenjala samo dva glasova, npr. arbeta- rabotati.arm - rama, avla - valiti, dorma - dremati, el - lije, morker - mrak, odla - delati, soka - iskati, ute - tuje, valde -vlada, varde - vrednost, varme - vreme itd. Ce primerjamo slovenščino s staronorveškim jezikom, najdemo takih metatez še več, npr. aevi - vek, alpt - labud, bard -brada, brysti - prsi, elta - letati (teči), elda - leta. gardr - grad. kelta - klet, mylnar -mlinar, orvasi - revež, itd. Pojav metatez, ki so bistveno in morda zelo odločilno vplivale na začetek oddaljevanja van-dalskega jezika od skupine nordijskih jezikov, je še posebno očiten v kratkih, enozložnih besedah. Naj zadoščajo naslednji vzgledi: berg - breg, bjork - breza, bro -brv, dyr - drag, halm - slama, hjord - čreda, horn - rog, kali -klic, karp - krap, kold - hlad, mjolk -mleko, rod - rdeč, ulv -volk, ok -konj, narečno koj, itd. Primeri so vzeti iz norveščine in švedščine. Ze v enoložnih besedah pa se kaže, da so metateze lahko zajele tudi več glasov in da se je včasih spremenilo tudi zapovrstje več glasov, kot npr. v besedah arg -greh, farsk - svež, Ijum - mlačen, lagg - gleženj, lank - člen, mess -sinica, mass - sejem, sann -znano, skorv - krasta, sorg - skrb, tupp, petelin, alg - jelen, itd. Naslednji primeri dokazujejjo, kako so se poleg nastopa metatez spreminjali ob rojevanju srednjeveške slovenščine tudi glasovi: att - do, blixt - blisk, bort - proč, det - to, guld - zlato, halv - pol, harv - brana (in praha), haard -trd, hars - črez, kol - oglje, kort -kratek, kari - črevo, karv - čvrst, mald - mletje, namn - ime, rot -koren, oz. korenina, skog - gozd, skuld - dolg, skal - sklep v pomenu utemeljitev, sork - krt, spalt -pleve, sark - srajca, tarv - treba oz potreba, itd. Na teh in mnogih drugih primerih, ki jih tu ni mogoče .navesti zaradi štednje s prostorom, pa se tudi vidi, kako so se pri omenjeni veliki jezikovni spremembi v 6. stoletju in seveda tudi še pozneje spreminjali razni glasovi pranordijskega van-dalskega jezika, ko so se besede prilagajale novi izgovorjavi in novim potrebam, ki so bile različne v slovenščini in v novih skandinavskih jezikih. Take glasovne spremembe so nastajale po neki logiki, vendar pa nikakor ni mogoče govoriti o kakih zakonitostih, o "jezikovnih zakonih", na katere se tako sklicujejo nekateri jezikoslovci, ki skušajo napraviti iz jezikoslovja, iz te tako tesno s človekovo dušev-nostjo in z njegovimi individualnimi sposobnostmi v izgovorjavi povezame vede nejtako jezikovno fiziko z nespremenljivi zakoni glasoslov-ja. Ze sam razVoj slovenskega jezika z njegovimi neštetimi narečji in podnarečji ter opaznimi razlikami celo od vasi do vasi in z različnih koncev iste vasi nam dokazuje, da je jezikovni razvoj nekaj zelo zapletenega, nelogičnega, težko preučljivega in nikoli do konca zajemljivega. Zaradi človekove težnje po izvirnosti in po poudarjanju lastne individualnosti, pa tudi zaradi neprestanih sprememb, ki jih prinaša življenje s seboj, se vsi jeziki nenehno spreminjajo celo v moderni dobi, ko so napisane v vseh evropskih jezikih obsežne književnosti in učijo otroke in mladino leta in leta v šolah, kako naj govori svoj jezik. In še smo povsod priče neprestani javni in zasebni skrbi za jezik. Nekdaj, pred poldrugim tisočletjem, take skrbi ni bilo, vsakdo je govoril, kakor je vedel in znal oziroma kakor je čutil potrebo in kakor mu je ugajalo. Besedne igre, poigravanje z besedami, so bile zelo priljubljene in nihče se ni trudil, da bi našel za tujo besedo, ki je zašla v domači jezik, novo domačo besedo. Ce pa že, je napravil to po lastni presoji in kakor mu je pač bilo všeč, ne da bi se bil brigal za slovnično in etimološko pravilnost. Izgovorjava besed je bila odvisna vedno od tega, koliko zob je imel kdo v ustih, kako gibčen jezik je imel in kakšen je bil njegov sluh. Znano je, da ljudje, ki jih je bila zadela možganska kap, pa čeprav si opomorejo, in tisti, ki trpijo od poapnenja žil, bolj ali manj nejasno izgovarjajo besede. Prav tako tisti, ki imajo kako prirojeno ali povzročeno fiziološko napako v ustih ali v grlu. Nekateri govorijo pretiho, da drugi ne morejo jasno razumeti njihovih besed. Tudi pesmi in otroški govor so vedno vplivali na besedni zaklad in izgovorjavo. Včasih je otroška ali šaljiva ali tudi pesniško slovesna in "vzvišena" popačenka kake besede tako ugajala, da so se je ljudje takoj polastili in se je naglo razširila, prejšnja besedna oblika pa je šla v pozabo ali je že kmalu začela vplivati zastarelo. Se danes začne včasih cela družina za stalno uporabljati vsaj v domačem krogu kako besedo, ki pride iz ust ljubljenega otroka, in taka beseda se večkrat razširi tudi na sorodstvo in sosedstvo. Se bolj velja to za modne besede. Se vse lažje so se širile take besede v da vnih časih, ko ni nihče predpisoval, kaj je v jeziku pravilno in kaj ne, in ko ni bilo niti literature niti slovnic in šol, ki bi bile zagotavljale neko jezikovno ustaljenost. Slovenščina in glasovne ter slovnične spremembe, ki jo danes delijo od skandinavskih jezikov, so torej plod čisto normalnega jezikovnega razvoja od pranordijskega jezikovnega štadija do danes. Enako tudi skandinavski jeziki. Kljub temu pa je mogoče tudi danes na prvi pogled ugotoviti tesno sorodnost med slovenščino in temi jeziki, tako v besedju kot v izgovorjavi in celo v melodiji jezika, kot je ugotovila neka novejša raziskava glede enščine in švediščine. (Nadaljevanje sledi) sloveri jeb. Hauptmann nato pojasnuje, kako je iz vzhodnega in južnega Duljeba nastal severni Dudlep: slično kot se je govorilo ponekod modliti drugod pa moliti; d J se je spremenil v 1. Potemtakem je Dudleipin na Štajerskem isto kot Dulieb na Koroškem. Oba krajevna imena se nanašata na Duljebe. Ime Duljeb pa najdemo tudi na jugu Češke in ob reki Bugu v Galiciji. Na Češkem jim pravijo Dudlebi v Galiciji pa Duljebi. Povsod gre za isti rod, Galicija pa je njihova domovina. Na Koroškem imamo v rabi staro obliko, to je Duljeb (Dulieb), na Cešlem in Štajerskem pa je v uporabi Dudlep, to je nova oblika, ki je nastala v skladu s severno-zahodnim narečjem. / Opraviti imemo torej s slovanskim rodom, nadaljuje Hauptmann, ki so ga Obri razbili in naselili med ostale slovanske rodove. Potrdilo najdemo v različnih virih. Začnimo z arabskim trgovcem Mas udijem iz 10. stoletja. (Naj pripomnim, da Hauptmann ne uporablja vira, to je Mas'udija. temveč povzema po zgodovinski literaturi. To je, uporablja Marquartovo delo Osteuropaische und ostasiatische Streifzuge - Vzhodno-evropski in vzhodnoazijski vpadi.) Takole poroča Arabec Mas'udi: Od najstarejših časov se je med slovanskimi ljudstvi odlikovalo tisto, ki mu je pripadala vsa oblast. Njegov kralj je bil Magak. To ljudstvo se je imenovalo Walin-jana in ostali slovanski rodovi so jih poslušali od nekaj. Ta rod. ki je bil najčistejše slovanske krvi, je bil tudi najbolj spoštovan med Slovani in se je lahko skliceval na stare zasluge. Pozneje je pa nastala nesloga in njihova organizacija je razpadla in njihova ljudstva so se zaprla sama vase; in vsako ljudstvo si je postavilo svojega lastnega kralja. Tako je poročal Mas'udi. Hauptmann nam nato pojasni, kako je Marquart tolmačil gornji Mas'udijev odstavek. Opirajač se na rusko Nestorjevo kroniko iz 12. stoletja (ki jo danes poznamo pod imenom Povest vremennih let), je Marquart sklepal, da so Mas!udi-jevi VValinjani samo poznejše ime za nedalje Duljebe, ki so bili naseljeni ob Bugu in so bili sestavni del mogočnih Antov. Iz Mas'udijevega poročila pa lahko sklepamo, dodaja Hauptmann, da so bili prav Duljebi tisti, ki so organizirali veliko antsko državo, za katero vemo, da je pozneje razpadla. Po tej ugotovitvi uporabi Hauptmann novi vir, odstavek iz Nestor -jeve kronike, ki se glasi: "V svojih bojih s Slovani, so Obri podjarmili Duljebe in so izvajali nasilje nad njihovimi ženami. Ce se je hotel Ober kam peljati, ni dal vpreči niti konja, niti bika, temveč je dal vpreči tri, štiri ali pet žensk pred svoj voz, da so ga vozile. Tako so se torej znašali nad Duljebi." (MIOG, 1915, str. 241. Povzeto po Miklošiču, Chronica Nestoris, str. 5 in si.) Ce sedaj primerjamo, nadaljuje Hauptmann, Mas'udijevo in Nestorjevo poročilo, potem lahko odkrijemo, ne samo kako je dul-jebsko gospostvo propadlo, temveč tudi kedaj in zakaj. Dokler je obstojala velika antska država, je ta zapirala Obrom pot čez Karpate. Ce so hoteli priti v ogrsko nižino so morali uničiti antsko državo, kar so lahko dosegli samo po težki in zagrz-njeni borbi in zato je tudi razumljivo, da se je njihova jeza znesla posebno nad tistim rodom, ki je vodil Ante v skupnem boju proti njim. To pa so bili Duljebi. Obrsko gospostvo nad Duljebi se je torej moralo pričeti, sklepa Hauptmann, med leti 558 in 563. Ni se moglo začeti pred letom 558, ker so šele takrat postali Obri antski sosedje po poročilih sodobnika Menedra Protektorja in ne pozneje od leta 563, ko so Obri prvič vpadli v ogrsko nižino po Mar-quartovih računih. Brez antskega poraza bi ostali karpatski prelazi za Obre zaprti in neprehodni. Hauptmann sedaj dramatično prizna,da slone vsi njegovi dosedanji sklepi samo na dveh nedatiranih poročilih, na Mas'udi- (Nadaljevanje na strani ) Pismo uredniku * dne 16. julija 198^ "Odločno začrtana slovenska pot" od Luke Dolenjca mi je zbudila sledeče pomisleke: Od kolege, ki je bil v tistih časih blizu tajništva SLS imam namreč sledeče informacije: Dr. Miha Krek je Dr. Lambert Erlich-a zelo cenil in nikakor ni mogla biti Dr. Krekova slaba volja vzrok za pomanjkanje prostora v letalu Aprila 1941. Navadna pa je izmišljotina da je Dr. Kulovec poklical Dr. Erlicha v Beograd proti volji Dr. Kreka. Kulovec vendar ni mogel vedeti za bližajoči se nemški napad in še posebej ni mogel vedeti,da bo treba iti v inozemstvo.Po 6.aprilu pa ga ni mogel več poklicati ker je bil ubit. Danes je čas sprave med emigracijo, ko vendar mi tako v inozemstvu in še bolj doma živimo v strašni politični in ekonomski krizi. Kakšen smisel ima torej očrnjevati slovenske politike še posebej z dejstvi, ki so vse drugo kot dokazana. Boli tudi podpisanega, ki se ni nikdar počutil hlapca stavek o "izhojeni slovenski hlapčevski poti". Cehi, Slovaki, Poljaki, Hrvati,in Slovenci pač ne moremo biti označeni za hlapce ako nismo mogli prevrniti Austrijsko-madžarskega imperija. Dočim ■■M Pripombe uredništva "Slovenske države" (Gornje pismo nam je poslal dr. Peter Urbane, vodilni član Narodnega odbora za Slovenijo v Buenos Airesu. Priobčujemo ga brez kakršne koli pravopisne ali druge spremembe. Naš list je glasilo Slovenske narodne zveze, vodnice v gibanju za samostojno slovensko državo. Gibanje temelji na pluralističnem in demokratičnem načelu. Zaradi tega dajemo v 'S. državi" prostora tudi drugim mnenjem. "Svobodna Slovenija", uradni list Narodnega odbora, pripadnikom naše ideje te možnosti ne nudi. Pridržujemo pa si pravico do lastnih pripomb in pojasnil k takim dopisom) Na ugotovitve Luke Dolenjca v razpravi "Odločno začrtana slovenska pot ("S.D." maj, 1982) dr. Urbane trdi, da je dr. Miha Krek ,,zelo cenil" dr. Lamberta Erlicha. Prijatelji našega lista, ki so bili dosti bližje tajništvu Slovenske ljudske stranke in rajnemu dr. Erlichu kakor pa brezimni informator pisca, sodijo drugače. Dr. Krek je vse prej kakor cenil Erlichove učence in naslednike, ki propagirajo in skušajo uresničiti njegovo najbolj daljnosežno, zgodovinsko prelomno zamisel - idejo o neodvisni slovenski državi. Dr. Krek je prizadevanja za dosego tega samo po sebi umevnega cilja nekoč javno imenoval največjo nesrečo za Slovence. Ob tem je jasno, da začetnika te "nesreče", dr. Erlicha, še zlasti ni imel v posebni časti. Danes je živih še pet ljudi, ki kot očividci natanko vedo, zakaj ne dr. Erlich ne nihče od njih ni mogel aprila 1941.z bežečo jugoslovansko kraljevsko vlado generala Simoviča v tujino. Slovenska ministra v njej sta bila rajna dr. Miha Krek in Franc Snoj. Od petih omenjenih sta še dr. Tine Debeljak in Mirko Javor-nik iz Ljubljane prebila do vlade na Palah pri Sarajevu. Dr. Erlich, inž. France Slapšak, Renč Macun in dr. Ciril Zebot pa so prišli tja z njo iz Belgrada. Na prizadevanje dr. Erlicha je bilo z dr. Krekom in Snojem dogovorjeno, da bodo ti šli z njima v Anglijo. Laiki so bili v ta namen dodeljeni v službo enemu ali drugemu naših ministrov. Ko se je slovenska skupina z njima vred 15. aprila zjutraj pripeljala do kraške planote pred Nikšičem v Črni gori, so jo na viaduktu pred mestom ustavili letalski častniki z ukazom: "Gospoda ministra do Savoie, drugi čakajte tukaj!" Dr. Krek in Snoj sta sprmljevalcem rekla, da morata na nujno vladno sejo. Celo prtljago sta pustila v avtomobilu. Drugi so čakali na cesti skoraj uro dolgo, a ju ni bilo nazaj. Nikšičko polje je bilo zagrajeno z bodočo žico in na gosto zastraženo po vojnih letalcih. Eden od njih, iz znane šempterske družine v Ljubljani, je prepoznal prva Jugoslavija sicer mogoče v nasprotju z anonimnim Lukom za podpisanega ni bila nobena hlapčevska pot. V 1918 je bila to verjetno edina prava pot. Z vsemi napakami prve Jugoslavije v tisti dobi nismo v dravski banovini zgubili niti enega Slovenca. Danes so časi bistveno drugačni od leta 1918 in je seveda danes povdarek na Slovenijo tudi izven meglene širše europske skupnosti več kot na mestu. Med velikimi Slovenci, ki jih našteva Luka manjkajo premnogi c^lj važni kot Jeglič, Rožman, Janez Krek, Korošec, Maister, Rupnik. Malo čudno izvene kot veliki možje bivši člani OF, kateri še do danes niso javno obsodili svoje sodelovanje v tej frontni organizaciji od 1941 naprej. Nedvomno je bil Dr. Erlich velik strokovnjak za Koroško, vendar ni bil nezmotljiv. Moj pokojni stric Lojze Milač iz Blata/Pliberk, mi je pravil, da je skušal pregovoriti Dr. Erlicha naj močno ponemčeni Velikovec izpusti iz plebiscitnega področja. Dr. Erlich pa je bil prevelik optimist. Rezultat pa je pokazal, da bi Slovenci brez priključitve Velikovca v prvo plebiscitno zono v plebiscitu dobili večino. Dr. Peter Urbane • • O dr. Erlicha in še nekoga ter ju presenečeno vprašal, kaj iščeta tukaj. Povedala sta, da čakata na vrnitev ministrov z vladne seje. Fantov odgovor ju je osupnil: "Kakšna seja! Ministri se tamle nakladajo na aeroplane za v Grčijo!" Pokazal je na griče ob robu planote, kjer so zakrinkani stali trije bombniki italijanske znamke Savoia. Novica, da sta slovenska » ministra lastne ljudi pustila na cedilu z lažno pretvezo, je vse čakajoče silovito zadela. A dr. Erlich je takoj začel iskati izhod iz razočaranja. Pregovoril je ljub-janskega vojaka, da je njega in nekaj drugih spustil na lastno pest čez žico in tvegal glavo za to. Prišli so do prvega bombnika, ravno ko je stopal vanj dr. Krek. Bil je presenečen in nejevoljen, ko je dr. Erlich zahteval od njega pojasnila. Začel se je izgovarjati, da sta s Snojem šele na zasilnem letališču dobila zapoved za takojšen odhod v Grčijo; da na letalih ni prostora za nikogar razen za člane vlade; da se bodo bombniki najbrž vrnili in pobrali še druge; če ne, pa naj gredo v Kotor, kjer jih bo čakala britanska ladja; in tako dalje. Dr. Erlich je Kreka rotil, naj vzame s sabo vsaj enega ali dva tajnika, ker pravi, da je bolan; ne zna nobenega tujega jezika razen nemščine in bo imel docela zvezane roke za kakršno koli delo, če bo čisto sam. Ni treba, da bi to bil on, temveč kdor koli mlajših iz skupine. Dr, Krek se je izgovarjal, da Srbi tega ne bodo dovolili, ker je letalo izključno za ministre in nikogar drugega. Prav tisti trenutek sta šla v bombnik mladoletna sinova upokojenega diktatorskega generala Pere Zivkoviča. Za Krekovim hrbtom pa se je šopirila priležnica srbskega ministra Petroviča, že v letalski uniformi in s cigareto v ustih . . . Dr. Erlich je z vso močjo svoje besede skušal nagovoriti dr. Kreka, naj zagrozi Srbom, da ne on ne Snoj ne pojdeta v tujino, če jima ne dovolijo vsaj po enega pomočnika, češ da je ni jugoslovanske vlade, ki bi si upala v svet brez slovenskih zastopnikov. A minister je bil neomajen. Na kratko se je poslovil od razočaranih rojakov in izginil v letalo. Dr. Erlich je zadnji trenutek pred odletom prepričal Javornika, da je skušal skočiti v bobnik, meneč, da ga s silo ne bodo vrgli iz njega. Toda na vratih mu je srbski major nastavil samokraes na prsi . . . (Pisatelj Javornik je te dramatične trenutke brez imen opisal v svojem literarnem portretu dr. Erlicha z naslovom "Mož božje volje", priobčenem v njegovi zadnji knjigi "Pero in Cas II") A po di*. Urbancu ni bila Krekova "slaba volja" kriva, da dr. Erlich ni mogel (bolje, ni smel) s slovenskima ministroma v tujino. Da je šel dr. Erlich aprila 1941 v Belgratl na zahtevo dr. Kulovca, ni izmišljotine, temveč dokazano dejstvo. Dr. Kulovec je bil minister v isti Simovičevi vladi kakor dr. Krek. Po generalovem vojaškem puču 27. aprila je vsak otrok vedel, da ta, od Britancev plačani korak, pomeni vojno. To so poleg vsega dokazovale nič prikrivane vojaške priprave v Nemčiji. Da bi preskušen politik Kulovčevega kova edini ne mogel vedeti za to, se pravi, imeti ga za slaboumnega, kako pa je to vedel dr. Krek, ki je dal že prej poklicati iz Ljubljane urednika "Slovenca" dr. Kuharja in ravnatelja Zadružne zveze, Rev. Pranca Gabrovška, da morata nujno odpotovati v Anglijo? Kuhar in Gabrovšek sta zaradi tega lahko še z vlakom odrinila čez grško mejo. Dr. Krek je z njima poslal tudi svojo ženo in tajnico, če se ne motimo. Da bi vse to bilo samo dr. Kulovcu neznano, lahko trdi le naiven človek. Bi dr. Urbane morda zdaj odgovoril na vprašanje, kdo je bil, in kdo ni bil, kriv, da dr. Erlich ni bil poslan v Belgrad in v Anglijo s prvo dvojico? Pisec pravi dalje, da v tisti dobi - 1918 - nismo v Dravski banovini prišli niti ob enega Slovenca. V debatah rad poudarja tudi, da Slovenci v Jugoslaviji nismo izgubili niti enega kvadratnega metra svojega ozemlja. Ne prvo ne drugo ne drži. Dravska banovina ni bila ustanovljena leta 1918, temveč šele po uvedbi diktature kralja Aleksandra I. v januarju 1929. Njegova nova unitaristična ustava je združila prejšnjo Ljubljansko in Mariborsko oblast, obsegajoči vse slovensko ozemlje, kar ga je leta 1918 prišlo v novo državo SHS, pod Dravsko banovino. Toda od te, že tako in tako okrnjene Slovenije je Belgrad odtrgal še vso Belo krajino in jo priključil Savski, hrvatski, banovini. V jugoslaviji in Dravski banovini bi bili toraj za vselej izgubili še skoraj desetino svoje zemlje in ljudi, če ne bi bili v glavnem Hrvatje sami zahtevali, da je treba Belo k Sloveniji, prekrščeni v Dravsko banovino. In spet že v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od leta 1929 Jugoslaviji, smo Slovenci morali dati Italiji tretjino svoje zemlje in krvi (Primorsko) Italiji, ki je bila v prvi svetovni vojni s tedanje Srbijo vred na strani zahodnih sil. Srbija se je po sklepu premirja znašla v čudnem polžaju,da naj bi se kot zaveznica Italije zavzemala proti njej za slovenske dežele, kj so do 29. oktobra 12918 pripadale Avstro-ogrski, njuni skupni sovražnici. Za kaj takega belgraj-ska vlada ni imela zadosti moči, in ne prave volje. Mirovna pogodba z Italijo, podpisana v Rapallu novembra 1920, dve leti po ustanovitvi SHS, je usodo tega dela Slovenija zapečatila do miru po 2. svetovni vojni in delno prek njega. Pri vseh začetnih nirovnih dogovarjanjih po prvi vojni so zmagovite zahodne države priznavale kot enakopravno poga-jalko le Srbijo. SHS so prvič uradno omenili šele sredi 1919 pri pogajanjih za mirovno pogodbo z Avstrijo. Za SHS jih je vodilo uradno zastopstvo, v katerem ni bilo nobenega Slovenca (predsednik belgrajske vlade Nikola Pašič, zunanji minister dr. Ante Trum-bič in bivši srbski poslanik v Parizu Milenko VesniC). Sele konec januarja 1919 so uradni delegaciji pridružili komisijo strokovnjakov, ki jo je vodil bivši avstrijski cesarski minister dr. Ivan Zolger. Strokovnjaka za slovensko Koroško sta v njej bila v začetku samo dr. Erlich in duhovnik Jurij Trunk. Dr. Erlich ni bil nikoli vodja niti te svetovavske skupine, kaj šele, da bi bil imel kako vplivno besedo v uradnem SHS zastopstvu za mir z Avstrijo. Saint-germainska mirovna pogodba z Avstrijo je začela veljati 16. julija 1920. Določala je, da bodo slovensko naseljena koroška področja razdelili v Coni A in B ter v njih izvedli pod mednarodnim nadzorstvom ljudsko glasovanje, plebiscit, o tem, kateri državi naj pripadeta. Ce bi se večina v Coni A izrekla za SHS, bi bil plebiscit potem še v Coni B; če pa za Avstrijo, bi obe področji dobila ta. V Cono A so dali štiri okraje, ki so bili po večini slovenski: Pliberk, Borpvljee, Rožek in Velikovec. Vanje ni bilo mogoče vključiti, ali iz njega izključiti, nobenega posameznega mesta. Za vključitev velikovškega okraja se je odločno zavzemalo vse jugoslovansko uradno zastopstvo, ne samo njegov svetovalec dr. Erlich. A tudi če bi bili Velikovec THE RED GUNS THAT SPREAD OVER AFRICA A dramatic pieture of the Soviet military build-up in Black states bordering South Africa has been unveiled in evidence submitted to the United States senate sub-committee on security and terrorism. Dr Peter Vanneman. chairman of the Deoartment of Political Science at the University of Arkan-sas and an authority on Soviet policy in Africa. told the sub-com-mittee that the ccrnerstone of Soviet policy in Southern Africa vvas to supply arms. advisers and training to its "clients" to destab-lise the area. According to a transeript of his evidence. Dr Vanneman testified before the committee. headed by Senator Jeremiah Denton. that the Soviet Union had supplied Angola, Mozambique. Zimbabvve. and Zambia vvith: • 135 fighter aircraft. • 527 tanks. • 704 armoured cars. • 778 troop carriers. • 738 medium artillery guns. He also detaiied Soviet Union military aid to Tanzania. vvhich al-t£ough an East Afričan nation. he inciuded oecause insurgents into Southern Africa vvere trained at six bases there and because of its influence in Mozambique. In addition. the Soviet Union has sold 30 armoured cars to 8otswana. Dr Vanneman. an author of several books on Soviet policy. vvho is spending a year's sabbati-cal in South Africa vvith the Uni-versity of South Africa and its Africa Institute, told the Sundav Times this week that his infor-mation about the Soviet arms supplies to black states had been obtained from intelligence sources' in a number of countries. Dr Vanneman said this vveek that in his opinion the prospect of the USSR controlling Southern Africa "is not yet near" And in concluding his t e s t i -monv to the Denton committee. Dr Vanneman stressed that to put things in perspeetive it vvas im-portant neither to over-estimate Soviet successes in Africa nor to exaggerate Soviet incompetence What should be borne in mind vvas that in February last year. the leader of the Soviet Union. Leonid Brezhnev. had committed his n&tion in the most authonta-tive fashion" to expara'ng involve-ment in Southern Africa. He said indicators of the inten-sity of the Soviet long-range, interest in Southern Africa inciuded: • The creation of three nevv Soviet, departments to deal specifically vvith Southern Africa. • Since 1981 the Kremlin had sent a nevv cadre of diplomats to Southern Africa. An example of the importance attached to this vvas that the Soviet Emoassy in "underdeveloped' Botsvvana im-mediately adjacent to South Africa. mushroomed to include a staff of pver 50 persons. headed by a highly professional official. Nikolai Petrov" • The quantity of heavy mil-itary eguipment and the number of advisers the USSR had supplied to states m Southern Africa, aimed at destabilising the area. As the Kremlin knovvs. insta-bility tends to enhance its influence at the expense of VVestern initiatives like that in Namibia. Going further vveapon stock-piles could ultimately serve as sources of pre-positioned hard-ware for Soviet proxy povver pro-jections." he said. • The Soviets have svvitched to using Luanda. the capital of Angola, and Aden. in the Hom of Africa. as bases for regular aircraft reconnaisance of naval movements around Africa. Pre-viously they used bases at Con-akry on the vvest coast and Ber-bera. in the Gulf of Aden. • A Soviet naval fleet is serv-iced at Luanda. and uses dry-dock facilities at Maputo. Dealing vvith the resuits of the Soviet policy in Africa during the past decade. Dr Vanneman said the Soviet gains had been "sub-stantial" vvhen compared to its position after the Conao debacle in the early '60s. "Since the Portuguese coup in 1974. four Afričan states have declared themselves Marxist-Len-nist (Ethiopia. Angola. Mozambi-que and Congo-Brazzaville): one (Madagascar) adopted a charter of socialist revolution. "And 11 are designated by the USSR as progressive" states or those demonstrating a socialist orientation'." j Bruce McCaffrey, MPP ■ Bruce, with daughter Shawna and staff members, after being sworn in as the nevv Minister of Citizenship and Culture. corn fest /in, /tS sam izvzeli iz plebiscita, bi to njegovega izida ne bilo odločilno spremenilo ne v okraju, ne v vsej Coni A. Trg je tedaj štel morda 2000 prebivalcaev. A okraj je dal Avstriji 8.306 glasov, SHS pa le 2.444. Brez Velikovca bi razmerje v okraju še vedno bilo 6.306 proti 2.444, v vsej Coni A pa 20.025 proti 15.297. Vzrokov za ta porazni izid dr. Urbane ne načenja, zaradi tega jih tudi mi ne bomo. Krivdo za izgubo Koroške vali samo na dr. Erlicha, ker mu je tako povedal njegov velikovški stric. Kaže, da je o tem kočljivem vprašanju bil prav tako poučen, kakor se zdi, da je zdaj njegov nečak . . . Ker iz pisma dr. Urbanca ni mogoče razumeti, kaj meni s stavkom, da v naštevanju Luke Dolenjca manjkajo med velikimi Slovenci "premnogi bolj važni kot Jeglič, Rožman, Krek, Korošec, Maister, Rupnik" - ki jih naš sestavnek sploh ni omenjal - o tem ne velja razpraljati. Trditev, da je naš Luka anonimen in nepodpisan, pa drži toliko, kakor če bi dr. Urbane očital Mateju Boru in Kajuhu, da svojih partizanskih pesmi nista podpisovala s pravim imenom. INSPECTOR CLARK VVINTER Public Eriucation INSPECTOR WILUAM STANTON Minontv Group Relation; MARGARET JONES Secretarv... GLORIA COLLINS Sccretlry CONSTABLE JACK HOBBS 967-2481 CONSTABLE ALEX ROBER.TSON CONSTABLE MIKE SALE 967-2103 One District Staff Sergeant Richard Collett 967-2403 Tvvo District Sergeant George Hyndman 967-2670 Three District Sergeant Garry Dealy 967-2265 Four District Sergeant Michael Jennings 967-2148 Five District Staff Sergeant John Beaven 967 2672 These officers have been appointed as your district contact on police-related matters. I .1 Iz slovenske zgodovine... Mezamir ni bil niti kralj niti knez Antov, temveč samo njihov poslanec. Tudi zaključek vira ne govori o kakem prisilnem preseljevanju Antov. Mal pa neutemeljeno domneva, da je Mezamir hotel doseči. Ker Bizantinec Menander pozna njihova imena, smemo sklepati, da so bili Mezamir, njegov oče in brat ugledni antski voditelji. Možno je tudi, da je bil Mezamirjev oče ali njegov brat starešina kakega ant-skega rodu, vendar iz vira to ni razvidno. Iz vira tudi ne moremo sklepati, da bi Mezamirjev brat imel tisto "največjo oblast", ki bi jo lahko Mezamir podedoval po njegovi smrti. Iz vira lahko razberemo prav nasprotno: Mezamir je stremel po najvišji oblasti nad vsemi Anti, ki bi združila vse Ante v enoto. Take oblasti pa najbrže ni imel nobeden poedinec, vsaj takrat ne, kajti ravno nastanka take oblasti v rokah enega voditelja vseh Antov ter njihove združitve pod njim so se Obri zbali in so zato Mezamirja ubili. O duljebskih krajevnih imenih Po tej zavrnitvi Hauptmannovih izvajanj o nasilni preselitvi Dul-jebov, se Mal pomudi še pri krajevnih imenih na Srednje Štajerskem in Koroškem. Na Srednje Štajerskem se Mal dotakne tega imena čisto na kratko, če že ne površno. Takole pravi: '0'Krajevno ime Tudjeipin ali Dudleipa (comitatus) mešamo na sebi še ne prepriča, da so Obri res le sem presadili narod Dul-jebov". Pri tem se sklicuje tudi na mnenje štajerskega nemškega zgodovinarja Pircheggerja, ki dvomi "o pristnosti imena in verodostojnosti vira". (O zadnjem glej Pirchegger, "Karanta-nien und Unterpannonien zur Karolingerzeit" - Karantanija in Spodnja Panonija v času Karol-ingov, priobčenem v MI0G, XXX-III (1912), str. 294,307. Malov citat je v Času, XVII, str. 194.) Dalje se Mal pomudi pri imenu Dulieb na Koroškem, takole izvaja: "Toda že dejstvo samo, da nam vir (ca 1060-70) ni ohranjen v originalu, da se omenja ta kraj, kolikor doslej znano, samo enkrat ter da o njem ni danes ne duha ne sluha, bi moralo nagibati k opreznosti. Pač pa naletimo na Koroškem često na kraje (v lokativni obliki) Dol(j)eh, Dul(j)eh. Kmetija in 'loco Dulieb ad Superiorem Villam' po mojem ni nič drugega, ko napačno čitani Dulieh, kar je prepisovalec prav lahko zamenjal, ker sta si b in h v pisavi 11. stoletja pri površnem pogledu v resnici dokaj slična; Nemcu pa je bil vrhtega trdi b na koncu mnogo bližji nego navadni h. Mislim, da je ta Dulieh današnja vas Dole ob Dravi jzh. od Celovca, kjer sta v isti občini kraja Veseca (vasica) in Zgornja Veseca (Ober-, Niederdorfl). O tem me potrjuje z gornjim skoro istočasni vir, kjer se oba kraja (Dulieb ter Superior Villa) navajata nemško zo Obrundorf ac Dolach. Zanimivo je še to, da se v obeh slučajih meri zemlja po 'slovenskih'kmetijah. Zmotni Dulieb je torej Dulieh — Dolach — Dole, - o kakih sledeh razpršenega naroda Duljebov na Koroškem torej niti sledu ne!" (Čas, XVII, str. 195.) Kar se tiče imena vasi Dulieb na Koroškem ima Mal zelo verjetno prav, brez ozira kje se je nahajala ta vas. Ker pa po njegovem danes ni nobenega kraja s takim ali sličnim imenom blizu Spitala, jugozahodno od Celovca pa imamo vas Dole, zato je res zelo verjetno, da se obe srednjeveški listini nanašata na to vas pri Celovcu. Vedeti pa moramo, da so nasprotnega mnenja A. Jaksch, ki je izdal zgodovinske vire za Koroško, O. Redlich, ki je izdal vire za Tirolsko in naš Franc Kos, ki je izdal Gradivo. Vsi trije so mnenja, da gre za vasico blizu Oberdorfa pri Spitalu, ko govore o gornjih dveh listinah. Manj prepričljiv pa je Mal, ko govori o Duljebih na Srednje-Štajerskem. O kraju Duljeb oz. Dudlep, nekje v okolici Radgone, priča vsaj sedem listin med leti 843 in 984; v eni se celo omenja Duljebska grofija. Tukaj ne moremo zanikati obstoj tega kraja. Mal pa ima prav, ko pravi, da ime še ne pomeni, da so Obri sem "presadili" narod Duljebov. (O omembi krajevnih imen Dudleipa ali Tudleipin glej Kos, Gradivo, II, št. 163, str. 129; št. 172, Str. 135; III, št. 296, str. 225; št. 297, str. 227; št. 460, str. 356; št. 473, Str. 367; in Št. 482, Str. 377.) (Nadaljevanje sledi) In the 2nd stage Lenin conceded greater economic freedom to the hostile people in 1921 vvith the N.E.P. vvhile systematicaUy crushing any political opposition. "... a new 'moderate' policy-...was established...in 1956 after Krushchev's for-mal denunciation of Stalin... This act brought the Bolshevik struggle into the...6th stage." (Nadaljevanje s strani i) ju in Nestorju, kar omogoča človeški domošljiji, da spleta vsemogoče zaključke. Zato imajo tudi vsi njegovi dosedajšnji sklepi lahko samo verjetnostno veljavo. Na pomoč pa pride sočasni bizantinski vir, ki postavi vse na realno podlago. Ta vir je Menander Pro-tektor in nam sporoča tole. Okoli leta 558, ko so se Obri še mudili v , južni Rusiji, so se Anti v nasprotju z ostalimi Slovani politično zedinili pod Mezamerjem, ki je bil najodličnejši med njihovimi poglavarji. Sele ko so Obri Mezamerja umorili brez ozira na mednarodno pravo, ko je prišel k njim kot odposlanec, so lahko premagali njegovo ljudstvo, ki je ostalo brez voditelja in "od takrat niso prenehali Antov zasužnjevati in jih razseljevati na vse strani" (horten sie nicht auf, die Anten zu knechten und nach allen Richtungen zu verschleppen") (MlOG, 1915, str. 242.) Z velikim zadoščenjem ugotavlja Hauptmann, da je Menander Protektor s svojim poročilom potrdil točko za točko vse, kar je Hautpmann domneval. "Zares je torej moralo obstojati nekaj takega kot antska država, ki so jo Malov Takole piše Mal: "Ali Sloveni si niso ravno poredko stali tudi v ostri opreki s svojimi obrskimi sosedi. 2e takoj prvo njih srečanje k 558 je dalo povoda trajnemu medsebojnemu tekmovanju za premoč. Ko se je namreč takrat voditeljem Antov neko podjetje posrečilo, so začeli Obri iz gole zavisti pustošiti po njihovi deželi. V zadregi pošljejo Antje Kelagastovega brata Mezamirja k Obrom. Tu pa ni - kot bi po vsej pravici po Peiskerjevi in Hauptmannovi teoriji mogli pričakovati - nastopal morda pohlevno in ponižno, marveč skrajno oblastno in prevzetno, tako da ga je dal kakan umoriti v strahu, da bi odločni in hrabri Mezamir mogel postati silno nevaren voditelj Antov, ko bi dosegel med njimi 'najvišjo oblast'. Zato so Obri 'odslej češče ko doslej pustošili deželo Antov ter niso nehali odganjati ljudi v sužnost, ropati in pleniti' . . ." (Izpuščen je grški citat.) "To samo na sebi popolnoma jasno ter točno in doslovno prevedeno mesto pa je prof. Hauptmann pretolmačil po svoje, da dokaže nasilno postopanje Obrov s podjarmljenimi Slovani. Pravi namreč dobesedeno: 'sieher horten sie nicht auf, die Anten zu knechten und nach allen Richtungen zu verschleppen.' " ) od takrat niso prenehali Antov zasužnjevati in jih razseljevati na vse strani). "Zadnjo besedo je podčrtal H. sam, da bi podkrepil svojo trditev o nasilnem cepljenju in razseljevanju slovanskih plemen po Obrih, da so jih bojda tako lažje tlačili in držali v slepi pokorščini. Vsakomur pa je tudi jasno, da grški original niti od daleč neče povedati kaj podobnega. Sledeč takemu načinu historičnega raziskavanja in tolmačenja virov, se da nazadnje iz kateregakoli previdno izbranega in primerno prikrojenega citata dokazovati res marsikaj.' "Ko je H. vir tako 'prevedel', se mu zdi še vredno vzklikati: 'Resnično je torej bilo nekaj takega kakor nekaka antska država, ki so jo Obri po 1. 558 uničili, potem ko so spravili s poti poglavarja vodilnega plemena.' -Da ni bila antska moč ne takrat, ne dolgo potem uničena, o tem bi • se mogel prof. H. poučiti iz dejstva, da je še 1. 602 moral poslati obrski kakan svojega poveljnika Apsiha z vojsko nad Ante, ki so bili tedaj zvezani z Bizantinci. "Drug primer nasilnega tolmačenja različnih virov v določno svrho nam nudi enačba, da je Mas'Qdijev (in IbrShim-ibn-Ja'kQbov) MachS, Magek ali Mddjik, mogočni kralj ljudstva WlinSnS (Wlinbabž), istoveten z goraj omenjenim Mezamirjem, češ Magak ni drugega kot okrajšani Mezamir." (Mal je uporaljal Westbergovo delo, "Ibrahim-ibn-Jak0b's Reisebericht Uber die Slawenlande aus dem J. 965" priobčeno v Mčmoires de 1'acadčmie impčriale des sciences de St. Petersbourg, VIII. sčrie, classe hist.-phil., vol. III, No. 4, 1898, str. 10,51,131 si. - — IbrShim-ibn-Jaktibovo poročilo o potovanju Obri po letu 558 uničili, predtem pa odstranili s poti poglavarja glavnega rodu. Kajti Magak ni nič drugega kot skrajšana oblika za Mezamer, ki je nastala slično kot Misaco iz Mistislav. Zato lahko zaključimo s spoznanjem, da je bil Mezamer ista oseba kot Magak, namreč knez Duljebov. (MIOG, 1915, Str. 242-243.) Gornja izvajanja so nas privedla do dveh spoznanj, nadaljuje Hauptmann. Iz Mas'udi-Nestor-Menandra smo zvedeli, da so Obri po Mezamerjevi smrti razselili Duljebe; krajevna imena pa nam pričajo, da so Duljebi prebivali na Srednjem Štajerskem in Koroškem. Ce sedaj oba dejstva povežemo, pridemo do sledeče ugotovitve: Okoli leta 560 so Obri odvlekli Duljebe s seboj in ko so odšli Langobardi iz Panonije, so Obri Duljebom odkazali nova bivališča v Alpah. Tukaj, sredi tujih slovanskih rodov se jim niso zdeli več nevarni. (Prav tam. str. 243.) Tako je Hauptmann opisal tragično usodo Duljebov. Povr nimo se k Malu ter si oglejmc kako kritizira gornje Hauptman nove ugotovitve. odgovor skozi slovanske dežele iz leta 965 priobčeno v Razpravah Carske akademije znanosti v St. Petersburgu). "Po tem filološkem salto mortale bi mogle vse besede z enako začetnico pomenjati enake pojme! 2e iz Menandra samega moremo povzeti, da morata biti to dve različni osebi. Kajti Mas'0di-jev Magek je bil silen vladar, Mezamir pa je bil samo (najbrže mlajši) brat ant-skega oblastnika Kelagasta in je kot tak šele čakal, da mu po slovanskem senioratnem pravu po bratovi smrti pripade 'največja oblast'; da bi pa te ne dosegel, so ga Obri spravili s sveta. "Mas'Qdi-jeve Volinjane nam je iskati dalje v bližini Obodritov, ki jih naš arabski pisatelj takoj za njimi navaja. Morda so to Vilci ali pa Rujanci, nikakor pa ne Duljebi. Kajti tudi te (DOl&be) naš vir pozna in jim da kralja Wengeslawa (Venčeslav); Mas'Qdijevi Duljebi so torej Cehi, kjer je poznato neko pleme tega imena. Na te češke Duljebe se torej nanaša Fredegar-jevo in Nestorjevo poročilo o njihovem zatiranju po Obrih. Iz zgornje kombinacije glede Volin-janov pa moramo ruske že tudi raditega izločiti, ker se po Nestorju njihovo ime šele pozneje pojavi. Tako se je torej tudi Hauptman-nova trias Maš'0di — Nestor — Menander, na kateri je upal s tako gotovostjo dalje graditi, pri bližjem proučavanju razblinila v prazen nič." (Cas, XVII, str. 193-194.) Poglejmo še kaj pravi edini sočasni vir na katerega se Hauptmann sklicuje kot na temeljni kamen njegovih sklepov in katerega tudi Mal uporablja v svoji kritiki. Takole opiše Menander Protektor nam že poznani dogodek okoli leta 558: "Ko se je voditeljem Antov proti njih pričakovanju neko podjetje posrečilo, so takoj začeli Obri pustošiti njih zemljo ter ropati po njih deželi. Ker so prišli Antje vsled tega navala svojih sovražnikov v veliko zadrego, so si izvolili za poslanca Mezamira, Idarizij-evega sina in Kelagastovega brata, ter ga poslali k Obrom s prošnjo, da hočejo odkupiti nekoliko tistih ujetnikov, ki so njih rodu. Poslanec Mezamir, ošaben in bahav človek, je prišel k Obrom ter jako prevzetno in predrzno govoril ž njimi. Nato je neki Kotrigur, ki je bil prijatelj Obrom, rekel (obrskemu) kakanu, ko je razvidel sovražnost Antov in pa oholost poslanca Mezamira: 'Ta mož (Mezamir) hoče med Anti doseči največjo oblast, in ako bi se to zgodilo, bi se mogel postaviti nasproti kateremukoli številu sovražnikov. Treba ga je torej umoriti ter brez strahu odstraniti nevarnost pred sovražnikom.' S temi besedami je pregovoril Obre, da se niso brigali za pravice poslancev ter umorili Mezamira. Odslej so večkrat, kakor preje, pustošili po zemlji Antov ter niso nehali od tam goniti ljudi v sužnost." (Kos, Gradivo, I, št. 63, str. 57-58.) Vsak, kdor vir le na hitro prebere, lahko razvidi, da je Hauptmann v resnici potvoril vir. "The whole history of the Soviet Regime is to be seen in terms of a continuous fight against dissent... During the first stage of this fight the Bolsheviks were facing a resistance which developed in the Civil fVar (1918-20), won by the Bolsheviks, despite their lack of majority support." NarOd polski "Collectivization started the 3rd stage in the ... Soviet regime's fight against dissent... from that time until 1941, active mass terror vvas relenilessly used." Mlssing ls V- Mauko, Sick at the time ii picture taking. Advisory Council on Multiculturalism and Cjtizenship Conseil consultatif des relations civiques et multiculturelles FIRST RCW: Prof. Keith McLeod, Mrs. Vara Singh, Rev. John Zivku, Ms. Maria DePascjuale, Miss Joana Kurae, Dr. George Nagy, Dr. Mavis Burke, Mrs. Telly Kahara, Mr. Vahe Mardirosian, Mrs. Miroslawa Gawalewicz, Miss Madeline Ziniak SECOND RQW: Mr. Julius Hayman, Mr. Chris Antoniou, Mr. Paul Tokiwa, Mr. George Corn, Dr. George Wco, Mr. Mohanmad Qaadri, Mr. Sultan Akhtar, Mr. George Burski, Mr. Rick Ayoub, Mr. Alex Christie, Mr. Jay Hong, Mrs. Ana Maria Brazeau THIRD RQW: Mr. Ignacio Tiqui, Mrs. Margaret Hudak, Prof. Jan Stryland, Dr. Bernard Chandler, Mr. Richard Cumbo, Mr. Tališ Kronbergs, Dr. Orest Rudzik, Mrs. Louise Landriault, Mr. Said Zafar, Mr. Tiet Nguyen LAST RQW; Dr. Augusta Cairmii-Lamoureux, Mr. Al Bernadine, Mr. Ernie Checkeris, Mrs. Jean Ganmage, Mr. John Miloyevich, Mrs. Tine Stewart, Dr. Klaus Bongart, Mrs. Wanda Corston, Dr. Rudolf Helling, Mr. Lorenzo Petricone, Miss Rita Cox, Mrs. Maggie Milne, Mr.Ed. Pearson, Mrs. Betty Isserstedt t