Ppštno tekoči račan št. 24. — Conto corrente con la posta. Posarnezna Mevilkg 25 stotink. Izhaia: vsako sredo popoldne in sobnto zjutraj. Stane za cclo leio 15 L. » pol leta 8 L. « čvirtleta 4 L. la inozentstvo cclo leto 35 L. A/o naročila brez do- Poslane naročnine se ne monmo ozirati. Odgovomi urednik: Polde Kemperle. malamižA št. 65 V Gorici, v soboto 15. avgasta 1925. utovm. Nelrankirana pisma st ne sprejemajo. Oglasi e računajo po dogo- voru in se plačajo v na prej. List izdaja kon- sorcil »GORlSKE STRA2E* Tisk Zadružne tiskarnt v Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in urcdništvo ulica Marneli štev. 5. — (prcj Scuole). — Načelno narodno delo je narodu v zdravje. Zadnjič smo spregovorili k »Slo- venčevemu* poročila o dveh zboro- vanjih liberalne slovenske mladine v Trstu ter smo ugotovili, da se sodba- obsodba, ki se je tatn dvignila zoper tržaške voditclje, presenctliivo ujema z razlogi, ki so tircili krščansko so- cialne politicize delavce na samostoj- 1lo pot. To dejstvo je znamenita opravičba naših goriških in istrskih üelavcev - prcdniakov. A ne morcmo drugače kot da po vrednosti poudurimo s tistih zboro- v'öw/ še drug pojav, ki je s prvim enuko pomenljiv: liberalna niJadinn gre iskat programa in na tern nohodii napada oficijclno narodno vodstvo tr- žaške »Edinosti« radi breznačelnosti. Gola narodnost tej mladini ni več Pplnost načclnosti. To se pravi, da je liberulna mladina danes prišla do spoznanja, ki smo sc ga mi vselej dr- žoli. da namrcč morajo visia načela narodno delo voditi in razsvetljevati, zofcaj sumo v htči najvisjih načel se dokončno loči resnica od zmote, pra- vß vrednota od ničvredne šare. Tu mt prihaja na misel. kako je v začetku leta 1920. na skupni seji edi- njašev z Ijudovci v Narodnem dornn v Trstu nckdo od naših predložil v Pretres načrt za dokaj obsežno skup- *}o narodno delo y prosveti. politiki l>t Mospodarstvu. Tcdaj se je gosp. dr. Slavik oglasil z ugovorom: Program sploh ni umesten, ker »le v megli mo- remo skupaj delati«, načela bi nas ločua. Zato so krščansko socialni de- luvci v prosveti takoj krenili na nc- odvisna ločeno pot. Začetkom leta 1920. je začel izhajaii »Zbornik«, da W načelno obveščal slovansko duhov- ščino v deželi, 26. svečana tistega teta se je olmovila Krščansko social- na zveza v Oorici za matico prosvet- nim društvom in eez kak mesec je izšhi »Mladika«, ki je bila tačas za- mišljena kot glasih prosvetnega dela v deželi. Ko se je kasneie razviJa v družinski list, jo je v ožjem nodročjn nudomestil izvrstni »Naš čolnič«. Od- Učno pažnjo so krščanski sociali- st posvečali odgoji dijaštva. katerega so o počitnicah 1921. prvič po vojni zbrciU na dvodneven tcčaj. Diiaškemu društvenemu življenju in tečaiem se le zadnje leto pridražilo skromno gla- ' silo »Rast«. PoJitika se je delala nekaj cos« skupno, dokler ni še tcga dela Pol eg razlike v načelih razdelila tista bistvena značajka Ijudi od tržaškega vodstva, katero danes šibajo njih tostni mladi, čes, da so voditelji vla- stodržci, ki ubijajo vse samoniklo delo. Na naši strani pa lepi razvoj }>ro- svetne zveze, bodro zaupanje, s ka- kršnim se prosvetni dclavci — izo- braženct in prostaki — svojega dela °klepajo: vse to priča, kako pravilno le načelno dclo krščanske prosvete ^n kako ustreza iiajboli plemenitim srcem našega naroda. S tega razgle- da se posebej obracwno na krsčan- sko sodalno dijaštvo, ki je moralo °b ločitvi prenašati prezir »edino na- fodnili nadstrankarjev« in ga prena- S« še zdaj: kar ste vi, mladi sobo- tevniki, našti in sprejeli že od začet- fe« — načelno delo — tisto vaši libe- rolco- novih časov sem ustvaril več kot 10 miljonov kvadratnth kilometrov obse- .irajočo koJlonijalno velcsilo. ki jo le 's težnvo d*rži v sw>ji oblasti s pomočjo tujskih legij. Po voini sta angbškl trgovec in francoski bankir zavlad'ala skoro v vsej Afriki in Aziji; zdaj je pa prišcl čas, da začneta polniti svoje bisage. Visoki davki, ki jih doslej svobodnl nnrodi niso jx)znali, poniževanja, voj- ne obveze in dniga vsakovrstna bre- mena so pri plemenih, ki jih niso Fnincozi nli Angleži prav za prav ni- kdfcr podia.rmili z orožjem, pritirala Rnev do goltan.ca in jim potisnil.a v roke nože za brnmbo rodn in plerme- na. Vadljavccm bije zadnia nra. Skozi pustinje in puščave. Francozi in ^panci, ki krotiio upor- na severnoafriška ljndstva, ne morc- jo do uspeiha. Iz Marseia in dnigih francos'kih sredozenrsikih pristanišč plovcjo ladje natovorjene z bla.cfom in sfrelivom za čete maršala Lioteia. Kar je še srčnega jedra v Fmncozih, mora v peščene afriške pustinje in brezkraine pnščave varoval interese vladaiočih slojev, Finančni minister Kelio' je izjavil, da je komai štirime- sečni bojni pohod posnšil državno blagnjno za 200 miljonov zlatih fran- kov; in se jih bo trcba. Lind'stvo pa morn donrn odraitovati vedno viŠie dnvke. Abd'-el-Krim ponnja Franco- zom in Špancem mir pod pogojem, da1, priznnio neodvisnost rifansike države. To pr;>vičn» zaht.evo so pa ti v svo- jem nenasitnem hrenenenjn po novih osvajanj'h odbüi. Raje po.^iliaio še nnprej svone čete pod žcroče afriško solnce nmirat diaiiec od dorna znto, da S'? zasnznüio narodi, ki hrepene po saniostojnosti. ^c in Le bodo paid ale žrtve: odl solnca obclienc kosti sredi nnščnve bodo soomenik časov. ko so Fvropei- ci isknli žrtev za svoje kapitaiistične in osvojevalne tcžnje. Pod cedrami Ubanonskimi. Na svetih tleh v Pnlestini in Liviji se tudi krizajo koristi evropskih dr- žav. Franco^i si pa še prav posebno lastijo ncko nravico do te zemlre; po- sebno ob Libanonu, domovini mo- gočnih ceder, je zemlja, ki io Fran- cozi nočejo smistiti iz rok. Tod1 živi pleme bojevitih Druzov pod svo'jimi Sejki. Okrog leta 1860. so se evropske države zmenile medl sabo. da dajo francos.ki drzavi nekako vrhovno var- strvo nad kristiani v Sveti deželi, ki je bila pod tiirško oMostjo. Takrat je viadal Francijo velik duh Napoleona III., ki je takoi spoznal, da inn bo ta sveta; naloga koristila tudi pri raznih tnrovskih in političnih posiih. Zato se jeFmnciiia smatiraila za zaščitnico ka- toh'canov tudi takrat, ko le francoska vlaidla ]>retrgala vse vezi s papežem, ix>glavarieni vseh katoličanov. To >e tista. politična nomorala, ki ji pride vse prav samo, dia dosežc svoi ci'lj Poglavarji svete dežele. Ko so Rimljani ix>d< Titom vničili in razkropili judiovsko ljudstvo, so po- sta vili v deželo četrtnike in oblasitni- ke, ki so stiskali ljudstvo dokler ni obupalo. Tako beremo v starih knji- gah. Ravno isto se ix>navlja danes. Po svetovni voöni sta bili zopet Francija in Angliiia tisti dve državi, ki stai si razdelili ozemlje od obrežja do stare babi'lonske države ob Ev- fraitu in Tigrisu. Francija je dobila mandat 6ez Si- rijo; na ozemlju kakih 180.000 kva- dnvtnih kilomctrov se razprostirajo štiri ozenilja: Libanonsko. Damask, Aleppo in Alanitsko okrožie. Vse te dežele vlada francoski visoki korni- sar, ki ima ob svoji strani tudi par ljudskih zastopnikov. Zdaj je fran- coski komisar iz svetovne vojne zna- ni general SarraiLl (Sanej). Da bi pa Francozi svojih zahtev ne tirali ]>revisoko skrbe Angl.eži. Fran- ecksko! ob'last so skoro od1 vseh strani obkolili. Pravo Palestino vladajo sa- mi; tarn hočejo obnoviti judovsko kraljestvo; v Mezoi^itamiji ukazuje njihov nastavljonec emiir Teissil; na jugn je angleški Egipf; na seveni pa je vpliv Anglcžev tudi tako tnočan, •dla '&e ne moredo »prijatelji« Francozi ganiti. To so danes gospodarji teh dežel, ki nastavljajo ganeraile z vojaštvom za namestnike. Upoi Dru-tov. Ravno ko so imeli Francozi največ pretrlavic z Abd-el-Krimom v severni Afriki, nrisi>ejo v Pariz poslanci ge- nerala Sareja v vestnii, da se tudi ta1- mošnje ljudstvo punta1.. V nepristopnih skalnatih gnezdih šotorijo rod'ovi Dru- zov. Nasilno vladanje francoskega nav mestnika in nezaslišano visoko od1- merjene dajatve so bile povod, da so Druzi in Beduini zaceli na svoiih br- zih konjičih napadati francoske pa- trulje in tudi večje čete. Prišlo je že tndi do večjih bitk, kjer so Druzi po- bili in razpršili celo francosko divizi- oj. Trdnjavo Sueido so obkolili; fran- cosika pos'idka le še s težavo odbija nfiskoke divjih sinov puščave. Sarej kliče po potmoči. Arabskai narodna zavest se pa vedno bolj širi in obiema že vse rodbve, ki so komai čakali tre- nutka, da vržejo raz sebe francoski jarem. „Otročiči, ljubite se med seboj"! Apostolu Janezu se je bližalla zad- nja ura. Ko ni več m off el ne hoditi, ne učiti, so ga nosili med ljudi in tedaj jim ni ničesar drugega pridigal ka- kor: »Otročiči, ljuhite se med sehoj!« Nejevoljni so že bili nanj, a on jih je zavrnil, če^, oe boste to izpolnjieivali, ste vse storili. Ta: prizor se vsi'li človeku pred oči, ko razmisija o požreSnosti moderne- ga kapitalizma, polnega volčiega so- vraštva do sosed'a, zvrhancga hlepe- nja, da iiniči vse kar se stavi na pot njegovemu dobičku. Večkrat smo ze brali, kje je rešitev od tega proklüt- stva, ki teži Člove^ki rod. Kot stara pesem se ixinavlja, da smo je že siti. A resnična je in edina kot nauk apo- stola' Janeza. Suženjski narodi se bodo dvignili in zrli solncu svobode na'sproti. Oko- vi se bodo' zdrobili; gone tistim, ki dunes kraljujejo, če ne lx) prej zakra- ljevala v sreih pravičnost in liiibeziem, ki diaje vsaikemu kar mn gre in po- magai bednim. K temn pa ne pripelje človoStva ne nasilje vladajočih, ne na- silje teptanih, ampak dluhovna obno- va nas vseh. St ran 2. >GORISKASTRAŽA. Resen glas. Koli kokrat smo že zapisali rnar- sikatero resnično in trpko besedo o našem položain. Toda navadno smo bili žigosani. Zato nc moramo več da- nes razpravljati o tem poglavju. pač pa priobčujemo izvleček iz članka resne- ga italijanskega dnevnika »Giustizie« z dne 9. t. m. o naših razmeruh. Čhmkar se bavi z volitvami v Šem- petru in Podgori. Iz uspehov sklepa na stanje v deželi ter vzklika. čemu se fašistovski listi kar tresejo pred ncko namišljeno slovansko nevarnostjo, saj sami s svojim ravnanjem in nasto- panjem proti Ijudstvu povzročajo, da se Ijmlstvo obrača od njih in da svo- je zaupanje pri volitvah dale drugim možem. Dalje pravi člankar, da je v vseh občinuh največji odstotek Slovcncev. Ker je njih zemlja trda in zlasti na Krasu težka za obdelovanje, morajo ti ljudje krvavo delati od zore do mraka, da prežive sebe in družino. Ravno ta Itoj z zemljo je vcepil Ijud- stvu zahtcvo po 'ctežeilni avtonomiji, ki ni nikakor izraz separatističnih stremljenj, temveč zivljenjska potre- ha za revne prebivalce, ki iih danes ilači uradniški birokratizem in cen- tralizem. In se naprej beremo v tcm članku: Kaj so pa narcdili ablastniki, ker niso poznali Ijudske duše ob va- žnih državmh mejah. Nc le da nisa dali dezeli somostojnosti. odvzeli so jo celo občimim ter postavliali komfisa- rje, ki niso občinskih razmer dotlcj niti poznali. Po vrhu se je list »II Friuli fascista« šc norlevai iz slovenskih županov, češ da ni do- volj, če zna župan postavijati I kljuke nad svoje častitljivo ime, am- pak da je treba tudi znanja. zato jc bolje, če prepuste svoje posle občin- skim komisarjem. S tem je bil globoko žalien politi- čni in upravni cut tega Ijiulstva. Fa- šisii so pa stikali za nacionalisti... Pa ne le to, nadaljuje list, tudi ver- ski čut slovenskega Ijudstva je bil žaljcn. Začel se je oster časopisni boj proti duhovščini in celo proti nad- škofu, ker je slučfljno po rodu Slove- nec. Kdor je pisal te napade si ni pač bil v svesti, kako tcsno je prepletena vsa zgodovina in kulturna prcteklost slovcnskega naroda z delovaniem du- hovščine. In če so časniki vladne stranke ta- ko pisali ne čudimo se, da so se ji Ijudska srca odtujila. »Kdo je tore],«, vzklika. člankar, »ki razpiliujc žerjavico pod pepetom, če ne ravno pripadniki fašistovske stran- ke, ki vidijo v vsakem Slovencu na- tionalist a ali avstrijakanta. P obi ja se torej neka imiišljena nevarnost, ki se je izrodila v prevročih možganih; s tem bojem z mlini na veter se vstvar- ja polozaj, kjer ni mogoč noben miren gospodarski razvoj.« Mi nimamo k tem besedam nie pri- dejatil Sestavek koneuje z odstavkom o spremenjeni politiki. Pravi: Načini, ki smo jih zgoraj opisali so se izkazali malenkostni. Zato so zacela oblastva z mirovno ofenzivo. Videmski prefekt je prepotoval vso dezclo; povsod je dajal obljube, pa tudi po nekolika podpor. »Toda to ljudstvo ne prosi niti za palico niti za milost. Ono ve, kakšne so njegove dolžnosti, hoče in zahteva pa tudi svoje pravice. Oboje je v življenju zduizeno. Zato je najbolj pametna ob- mejna politika ta, da pustijo oblastva, da slovensko ljudstvo mirno vziva svoje pravice. Potem bo mirno zrlo v svojo bodoenost.« Te so v glavnem misli. ki jih ob- javlja list, ki ga srruitrajo tudi na- sprotniki za resnega. Te poliüäie nau- ke naj si pa vzamejo k sreu vsi oni, ki predstavljajo pri nas državna ob- lastva, če hočejo delati za korist in d ohr obit Ijudstva, radi katereg a so bili pozvani na svoja mesta. DNEVNE VESTI Rast. Drugo številiko glasila krščainsko- socialnega dijaštva v Primorju smo razpo'slali. Ker se moramo boriti z de- luiniinni težkočami, prosiino vse one, ki so knjižico prcjeli, naj čiinpreje po ravna:jo naročniiio v znesku 2 lir. Kdlor hoče še kak izvod, nai javi po dopisnici Dijaški zvezi v Qorici (Cor- so Verdi l), ker jih je še nekaj na razpölagxx Uprava »Rasti«. „Pota Marijina". 2e zd-avnaj napovedana in ž;!jno pričakovana knjiga ffovorov za1 se- stanke Mariiinih idlruzb izpod peresa dr. Mirka Bruniata je pravkar izšla. Podrobnejšo oceno priobčiirio pri- hodniič. Dobi se po ceni 6 lir v knji- garni K. T. D. v Oorici. Natisnjena je v zelo majhnem številu izvodov. Kdor jo želi, naj seže po njej takoi. Od nekod. Biva ncko »niože« v goriški okoli- ci, ki je iz o>d!piiščeneLa cerkveiijga organista postalo kr. poštar. Ta go- spodič se na polna, usta vedno hvali, koliko se on noč in dan tnidi za bla- gor na^ega ljudstva. In vendar je imol on tolikanj drzno čelo. da je n.&ki ubogi udovi zii navaidno rekla- niacijo radi pokojnine, splsano na po&tni dopisnici račtmal 50 lir (petde- sot Hr). Bog nas varnj takih osreče- vateljev našega ljtidlstva! Zopet opomtni. Farinacci zonet svari vatikanski »Ossorvatore Romano«, nai neha. s svojim poglavjem o nasilstvih. »Naj bo »Osservatore« uverjen«, vpij-e Fa- rinacci, ».d'a je stranka pripravljena. j svojo radikalno politiko še bolj stop- njevati, ne pa jo omil.iti. Zato naj sve- luje tistim fratrom, ki so iz svojih sa- mostanov naredili kotišča protifaši- stovske akcije, da je bolje, če mislijo na božje reči in na pokoro.« Naibrže se pa »Osservatore« takih svaril in grozil ne bo prcveč zbaJ. Dolgotrajno prijateljstvo. Nettunska pogodba med Jugoslavi- jo in Itallijo se baje, že rahlja. Rad^i- čevski minister za trgovino d'r. Kra- jač jc javno deial, da ta »prijateljsiki« sporazuni ogroža gospodarstvo Jugo- slavije. Hrvatski listi ministru živah- iio pritrjnjejo. To je pa spravilo ves italijanski tisk iz sebe, ki trdi, da je pogodba za ot>e strani prav dobra. Boino videli, kaj se bo iz tega izci- i milo. | Na daljnem vzhodu še vedno vre. Na Kitajskein. se šie vediio množice npirajo izkoriščevanjn od strani ev- ropskih kapitalistov. V mestu Tien- Tsiiiu je izbruhnila po prcdilnicah stavka. Razjarjeni d'davci so« vdrli v tovarno ter razbil] stroje. I5rikoraka- lo je 800 vojakov, dia bi obvarovali pred'ihiice; toda 10.000 glava; množica je pritisiiila na nie. Počili so strcli in padlo je več mrtvih ter vdiko stevilo ra.iijenih. To je pa le uvod k nadalje- vanju krvave žaloigre. Boj med kinemotografi in časnikarji. V Augsburgu na Bavarskem je iz- bnthni:! oster spor med lastniki kinc- matografov in časnikarji radi noke ocene, ki jo je priobčila »Augsburgcr Zeitung« povodom; ncke nomoralne predstave. Lastniki kinematografov so zaito ukinili vse oglase po časopis- jiJ, časnikarji pa niso več hoteli pri- občevati ocen o predstavah. Nobena stranka se ni hotela udati. Sedaj so pa ča&opisi objavili spomenico časni- karskega: udruženja, kjer je natanko popisano, kako sramotrio so pritiskaJi lastniki kinematografov na časnikar- je, cüi niso objavljali ugodnih kritik. Ob koncu izjavljajo, dii mora tisk slu- žiti vsej javnosti, ne pa le nekaterim, ki imajo denar. Ta od'locni nastop časnikarjev, ki branijo sloves objek- tiviiih porocevalcev, hvalijo vsi trezni in pametni ljudje. Za mir med narodi. Anierikanci, ki zelo budno pazijo zadnje case, kaj delajo Evropejci, so izračnnali, da ima da.nes Evropa 6 mi- ljonov vojakov. Na prvem mestu so Francozi. Na 1000 prebivalcev pride skoro 20 vojakov. Bivši sultan na zatožni klopi. V Angori, glavnem mestu turske ropublike, se je začela obrarvhava pro- ti sultanu Mohamedu VI.. ki so: ga 1. 1922. prcgnali. Dolžt: ga, dia: je uino- ril svojega osebnega zdravnika, ker sc je hotel nad njim maščevati radi njegove agitacije za republiko. Mestne novice. * Slovenska mašu na Travniku. Jutri, na Marijin praznik, bo ob 7. uri zjutraj na Travniku peta slovenska sv. maša. Pel bode zbor goriškega prosvetnega društva: »Mladikc« pcxl vod'stvom Lojzeta Bratuža. ! * Goriško »letovišče«. V pas jih av- ! gustovih dnch je Soča od Solkana do iočniškega mostii vsa živa in polna kopalcev. To so večinomia, taki, ki si ne more jo privoščiti morskih kopa- lišč in grcdo na »letovišče« na Sočo. Slavni inestni magistrat, pardon, ko- misarijat se pa ne zmeni, da bi kje na kakem pripravnem mestu zbil skupai par kabin, kjer bi lahko kopalci odla- gali svoje stvari in se vsaj na spodo- ben način slačili. Zahvala. Kuratorij obrtno - nadaljevalne so- le v Vrtojbi čuti prijetno dolžnost, iz- reči svojo iskreno zahvalo načelni- štvu ugledne Ljudske posojilnice v Šeiripetru pri Gorici za velikodušuo podporo 1000 lir, ki jo je blagovolilo nakloniti naši šoli. — Plemiemiti dar nam je dokaz, da se ta zavod v polni mcri zaveda važnosti, ki jo ima stro- kovni pouk v današnjih časih za na- še ljudstvo, ob enem pa lia.m je tu-dii vzpodbud,a za nadaljno delo na izjx)- polnjevanju na,se sole, ki naj prinese naši ukaželini mladini čimveč koristi. Predsednik. Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. Ali ni skrajni čas, da se zgradijo potrebne ceste in da kmeekemu go- spodarju prHika gojiti drevje v de- blih> da je lahko oddla za trgovino. Baška diolina še dan danes ninia na- ravne zveze do Sv. Lucije oil) Soči, ne čez Podbrdb na Kranjsko, prevaž- ne za celo dteželo, zbog vojaškega po- mena za celo državo. Po tolminskem eestnem odboru vsiljevala se je skla- dovna cesta čez Ljubinj, ki je stala nerazmerne, ogromne svote in je ne- vzdržljiva po legi in podstavi. Kraji Kamino in Volarje, Laidiri, Smastno med Kobaridom in Tokninom so brez mostu in mocajo broditi na vsa.kdauje delo sami in goniti govejo inlečno ži- vino čez Sočo, ako jim, stanje vode sploh dopuišča. Deželna. uprava z;i vse te skrajne potrebe nirria očesa. Dobro ve, da ceste, ki so namenjene za skupno korist težko gra'd'a različ- ni cestni odbori, ki skrbe le vsak za zvezo s svojim središčem. dobro ve, da se trgwina v d'ezeLi zboljša le, ako se zgrade ceste, ki vežeio okraje z Gorico, a do danes se ni zganila, da bi prevzda za celo deželo važne ce- stne zveze v laistno upravo. Dosledno sledi tudi pri tern vpraša^ nju načelu: Furlanija ima svoia tržiš- ča v bližini, boljša ko je zveza okra- jev, tem nianj ostaja dobička v okra- j jih. Ne gre ji za pravi vzcvit mesta Gorice in diežele, ker neče. da si opo- more slovenski p:)sestnik. Občinske ceste po gomtüi krajih slovenske de- žele se malo k.ie dobe v takem sta.nu, da so za vožnjo. Kako pa, ko morajo delati tudi naitežie načrte kmetie - samouki! Koliko denarja. denarja za- jetega iz doklad na zcmljiščni davek, koliko težkih robot se je potrosilo na ta način zaman. Deželna uprava ve to, ali nima deželnega. inženirja, da bi odpomogel? Nima ga, ker ga no potrebuje furlanska pl.aniava. pač pa zahteva c. k. inženirja za Gradišče, ne zato ker ga potrebuje, ampak le za to, ker ga ima slovenski del dežcle v Tolminu, dasi ta ko-maj zmagava de- la: na državni cesti po Soški dolini in novi državni cesti na Idrijo. Cestne načrte za različne okraiie izdelujejo sedaj res c. kr. inženirji, a ker imajo snmi preveč ixxs'la, traja izdeiovanje često Ida: in leta, brez prave^a zani- nianja, brez smotra in brez ozira na deželno organizacijo. Deželni odbor pričakuje često znman načrtc za svo- je predloge, dobivn muogokrat izdcl- ke, katerim maiijka jodra. a ni še pri- s'jl do prepričamja, d.ai brez deželnega inženirja ne more s haskom poslovati. Skoro po razglasitvi dfžavnega zdravstvenega zakona od 30. IV. 1870 št. 68 dr. z. obrnilo se ie visoko c. kr. lia'iiiestnistvo v Trstu na dežel- ni odbor z vladiio pre>tlllogo, da se uredi zdravstvena sliuzba po občinali potom deželncga zakona. Predloga bila jc približno iste vsebine. kakor ona sprejeta za mcjno grofovino Is- trijo. Deželni odbor jo je s kratka za- vrnil češ, nimamo denarja za take reči. Vlada poskusala je še parkrat svojo srečo, prekrojila načrt zdrav- stvencga znkona tako, dia bi imela iz- datno korist furlanska nižina. a dos- pela jc konec 1. 1887. tako draleč, da je deželni zbor naložil deželneniu odboru naj stvar resno prouči. Deželni odbor uravnavo zdravstve- ne službe v istini resno proučuje in premišljuje, ker še danes zdravstvena služba na Goriškem ni uravnana! Tolminski okraj s 37.000 prebivalci in 941.98 km2 ima na r&zpolaganje enega c. k. okrajnega zdravnika, ker na občinskega zd'ravnika. v Bovcu ni stalno računati. Gorati kanalski sod- dni okraj s 13.024 prebivailci na 2f)9.35 km2 ima le enega zasebuega zdravnika, ki svoj poklic opnivlja le po svoji vo'lji. Brd'a s 14.945 prebival- ci na 118.30 kin2 niiuajo zdravnika. Ves sežanski politični okrai s 28.298 pr-cbivauci na 471.94 ima emega c. k. okrajnega zid'ravnika v Sežani in ene- gai železniškcga zdravnika v Nabre- žini. Ajdovski okraj s 13.273 prebival- ci in 145.82 km2 ima enega zdravni- ka po ondotni predilnici. No, kaj upli- va ta heda in zapušcenost slovenskih pokrajin na itailijansko dfeželnozbor- sko veeino. Ravna Furlaiiiiia s svoji- mi nakupljenimi vasmi in trgi ima do- volj zdravnikov, po svojih velepo- sestnikih in bližnjem Trstu dovolj zdravniškega naraščaja. Mediciničnc študije so drage, država ne dovoljuje štipendij za mcdicince, kier ni dežel- nega zdravstvene zakona. Gorjaiii komaj izšolajo svoje sinove po malcm semenišču za duhovski stan, prcmož- nejši za najnujnejšo potrebo za prav- niški stan. Slovenski del dežele bodi tudi v zdravniškem obziru odvisen odl Italijaiiov v Gorici. Če se vije po- rodnica v goratih planinah v smrt- nih niukah, proda. nai km-ct par gove- di iz hleva, da pripelje zdravnika, ali naj pomaga sam, kakor govedi. Goriška dežela je mcin,a dežela, v bližini velikega obmorskega trgov- skega mesta Trst. Mnogo ljudstva iz kronovine- mora vsled uboštva iskatl dela po svetu, moški kot drvarji in žeLezniški d'elavci, posebnoi v Rumu- niii in v Bosni, žcnske kot dojke i" dckle posebno v Alcksandriii v Egip- tu. To so okoliščine. ki visoki vladi same razlagajo neobhodnoi ixxtreb- nost uravnave zdravniške službe in pridobitev zd.ravnišlkega: osobja. Koli- kokrat zastopniki vojnega minister- stva pou'darjajo njih zanimanje za ohrainboi in pospešitev brambcne mo- či države. Ali je obmejna1 kronoviiia Goriška, brez vsega noinena zanje? Ali našega planinca ne prištevajo več k Avstriji, da se nikdo ne zgane zanj v gmotnem, ne v šolskem in ne v zd'ravstvenem oziru? (Dalje.) >QORISKA STRA2A« St ran 3. Kaj je novega na deželi? Vrh sv. Mihaela. Zadnjo nedeljo te priredilo naše prosvetno društvo »Skofnik« svojo pr- vo prireditev, katera je nad vse pri- čakovanje lepo vspela. Med drugim sta bili na sporedn šaloitfri »Mutasti muzikant« in »Trije ptički«. Sodelo- vali sta tudi diruštvi iz Ga.berij in Mirna ter God'beni krozek iz Dola, katerim se tenipotom najiskreneje za- hvaljujemo. Vrhovci, ledi je prebit, se- daj pa le korajžno po začrtani poti dalje za izobrazbo u;ma in srca! Bog Vas živi! Iz Skrbine. (Strašna smrtj V soboto zvečer se je doßodili do- godek, ki more pretresti človeka če tudi je iz žfoleza. — Na Čotarjevem dvorišču je majhen motor, ki vconi mlatihiico; v soboto okoli pol šestili je pri mJatilnici bil natneščen 26 letni Anton Lo'zej. Nenadoma mu je nrišJo slabo in z desno roko, s katero je po- ga.Tijal snope žita v aparat, je zašcl v valjar, ki #a je zmečkal. Na Ücc me- sta idtošli zdravnik je nesrečneža po- gledal in dogna.1 njegovo smrt. V nci- dcljo ob 6. uri popoldiiie se je vršil nje- gov pogreb; menda ni bilo še v tej ob- čini cnakega. Sest lcpih vencev ga je spremJtialo. Pogreba se je ndeležilo veliko ljudi iz bliznjih vasi ter dorna- če dmštvo. Pri odprbem grobu je na- stala tišina, ko' je društveni ta.inik go- voril zadnii pozdrav pokojniku. Škr- bins'ki pevei so mu zaipeli »Nad zve- zdami«. — Naj počiva v mini! Lipa. Zdaj je že precej časa pretoklo, od- kar ne hodijo več k nam razni ljudje agkirat za liberalna clrušitva. Pokojni Trampuž Vincenc se je sicer trudil, da bi jo osnoval, pa ni uspelo. No, zdaj pa naša niiadina /,e sama ve kam se niora vpisati, da bo res versko, so- cial.no in narodno zavedna. To pa ve brcz raznih polikanih gospodičev in gosix)dičen Milk, ki naj bi se ukvar- jali raje s stvanni, ki so za nie bolj k na kakoršeai koli način pripomiogli k prireditvi due 9. t. m. — Posebno pa se zaliva'Ijuje bratskemu dtuštvu na: Ponikva.h za posojeni oder, gasp, režiserju Tomažu Selja- ku za njegovo izvanredno požrtvoval- no'st ter bra torn »Krivec« iz Idrijs za njih godbene točke nied» odimori. — Kritiko pa prepuščamo drugim. Odbor. Idrijske novice. (Bernsteinov »Tat« in Niccodemijev »Scampolo«.) V soboto 15. in v uedteljo 16. t. m. bo gostovala v Idriji Šentiaikobska »Čita-lnica« iz Trsta, ki uprizori v so- boto ob 8.30 zvečer Benist'Jinovcga »Tata«, v nedeljo ob 6. zvečer pa Niccodemijevega »Sciimpola«. Prvo diclo je silno po svoji diraimatičnostu ki veže človeka v veliki napetosti prav do konca, dirugo je boli cnostav- r.o, živahno, vse prepleteno z duhovi- tim hinnoTJem. — Z obemi stvarmi je dosegla »Citalnica« že tape uspebe. V glavnih vlogah nastopita. v »Tatu« g.čna Stepančičeva in g. Terčič, v »Scampoln« pa g.čna lirovatinova in g. Terčič. Režira A. Širok. Pozdravi fontoy - vojahov Minuli so že mcscci od kai nismo videli našc preljube domovine. Zato poSiljamo s!o- venski vojaki, ki služimo pri tcžkcm topni- štvu v Modcni pozdrave staršem, bratom, sestram. prijateljem in dcklctom. -- Rijavcc Alojzii, Solkan; Oomižček Anjrel, PodKora; Kodelja Mihael, Gorica; Božič Ivan, Go- ren jsko; Mašič Ludovik, Povir; Bremec Av- Rust, Lokavoc; Vodopivcc Frajnc, Renčc; Kobal Vencel, Cerkno; Adamič Rdvard, šcm- polaj; Kocman Frajnc, Z^onik pri Trstu; Haj- na Franc, Postojna; Simsič Ivan, Kojsko; Šuštar Alojzij, Bistr.ica; Gee Andrej, Vre- mc; Birsa Roman,, Rihcnberpr; Breščak Fr., Avbcr; Brclih franc, Rekn; Lipan Jožef, Razgurja. Listnica uredništva. Reisskofelbad: Zacnkrat vizum šc ni od- pravljcn; upamo ,.>a, da bode v dogledncm časn. Pozdravljeni! »Več bravcem« iz Idrije: Od driiRod pa dobivamo pisma, ki so ravno nasprotna vaši dopisnici. Podlistck »Ncobjavljen dokument iz politične proSlosti Primorja« pa je trajne kulturno-zKodovinske vrcdnosti. Ce Ka, žal. ne ra^umete, pač ne more urednistvo nie ! za to! Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti„ v Gorici. 1. C M., Soča: Ali je bila škoda prijavlje- na tudi vojnoodSkodninskim uradom do 31. dec. 1921, Pošljite tajništvu čimprej vsc od- Kovore, ki so jih prizadeti stranki dobili od raznih uradov. Poizkusili bomo doseči od- škodnino od vojaškc-ga oblastva. .Tavite taj- ništvu tudi, kako in zakaj jc prišlo do po- žara. 2. /•'. AC. Črni vrh: Zaprosite za domovin- sko pravico. 3. /. K., Otalež: TajniStvo bo v Vaši za- devi posredova^Io. 4. H. A., Kred: Vsako posredovanje v Va- So korist bi bilo brczuspeSno. 5. /. K; Ccrkno-Novaki: Posl. Besednjak je odsotcn. Ko se bo vrnil, Rä bo tajniStvo (bvestilo o Vaših razmerah in o Vaši prošnji. 6. A. K., Soča: V VaSi zadevi bo tajniStvo posrcdovalo. TAJNISTVO. Načelstvo »VINARSKE IN OOSPO- DARSKK ZAORUOE« v Dornbergu naznanja svojimclanom, da se bo vršil OBČNI ZBOR zad!ruge v nedeljo dne 23. t. m. z d^nev-- nim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnc- ga zbora. 2. Poročilo načclstva in nadzorstva. 3. Odobritev bilauce za leto 1924. 4. Sliučajnosti. Vabilo na 13. rcdni občni zbor Ljudske poso- ji!:«nlc«e v Št. Vidu pri Vipavi, ki se bo vrs.il v nedeljo, dne 23. avg. 1925. ob 4. uri popddne v posojilnični sobi. ¦— Zadr. pozdrav! Zahvala. Qloboko polrti vslcd izgube našega nepozabnega MIHOSLAVA SFIE.IOOJA se zahvaljujemo vsem, ki so pa spremili na zadnji poti, zlasti pevskima zboroma iz Gorice in Solkana, darovateljem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katcrikoli nacin izkazali uinrlemu svojo dobrohotnost. Solkan, dne 14. avgusta 1925. ÄaluJoCa druilna Sslligoj. Razglas. PARNA ZAQA se odda takoj v na- jem' pod ugodnimi pogoji. Ker gre ves les iz Namosa in Podnanosa mimo te žage, pa tudi veliko bukovega lesa iz Pivke, se nudi prilika podijetnikom iz postojnskega okraja. — Osebne pred- stave na »Mlekarno Št. Vid1«. AUTOMOBIL FIAT, DUNAJ 24 H. P. s štirimi scdeži v popolnem stanju je na prodaj po nizki ceni. Qrapulin, Via Bagni 8 — Gorica. LOKOMOBIL BAUER. GLASER & OESSNER BRÜNN 20 H. P. v do- brem stanju jc na prodaj po nizki ceni. Grapuliii, Gorica Via Bagni 8. IŠCEM pridnega in poštenega mli- narja, ki se razume na motor. Na- slov pove ui>rava »Goriška Straže«. PRI UPRAVI »Goriške Straže« jc na prodaj čnsopisni papir. TRGOVSKI POMOČNIK mešanc stroke, vcšč slovenskega, nemškega in italijanskegai jezika, isče službe najraje pri kakem konsumnem di*us- tvu ali v kaki podružnici, gre tudi za skladišcnika, pilpravljen je iti tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista, ENONADSTROPNA HlSA z 10 prostori, električno razsvetljavo, pe- rilnico, drvarnico, svinjakom itd. ter 2200 m2 obdielancga vrta ie na pro- daj v mestu. Naslov pri upravi lista. LEPA PRILIKA! Na prodaj je ve- lik šivalni stroj v najboljšcnn stanju za krojače. Riva Corno 7. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarija Di 9. DE FIOHI a GORICI, CÖR50 VITT. EM. III. Št. I» SFRE3EMA OD 9 - IZ IN Z - » Dr. Rosato Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent glavne bo In ice Regina Elena v Trstu. Ordimra: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem slanovanju vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji Dr. JUŠT BAČAR zdravnik v Gorici je odpotoval in ne ordinira do preklica. Zohotehnišhi ambulatory Brezigar Rudolf Via Mameli 5 /1. Gorica ordinira: od 9-12. in od 14-17. Delo zajamčeno. Za manj premožne po znižanih = cenah. rrp D ) mmnnonil 1 Tri-soda za namakanje perila. Glejte izraz te zadovoljne gospodinje, ki rabi TRI za pranje perila. TRI razkroji umazanost, pobeli, pa ne razjeda. TRI je novo sredstvo za pranje. TRI je produkt nafte, ki razkraja v zvezi s sodo in drugimi sesta- vinami vso umazanost. TRI pobeli pa ne razjeda. Na prodaj povsod. fl. Fender! in drug TRST 1 I I I I I I I I ACME I St ran 4. »GORISKA STRA2A« V, Ljubllanski vzorčnl velesejem »hl 29. avgusta do 8. septembra 1925. Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50 in ¦dnjc kupcu pravico do znižanega jugoslo- vcnskcjia konzuIarncRa vizuina za Din. 20, kakor tudi 30 odstotni popust na italijanskih in 50 rtdstotni popust na jugoslovenskih žc- kznicah obrnite se do komisarja sejma za ftalijo Jos. Cehovina v Trstu, Viale XX Set- icmbrc 65 1. — NB. Za one obiskovalce, ki stanujcjo izven Trsta, bo poskrbcl omenjeni •fcomisar uradnim potom jugoslovenski kon- zularni vizum. V ta namcn naj se mu dosta- vi potni list skupno z zneskom Din. 50 za vstopnico, Din. 20 za konzularni vizum in l.ir 5 za poštne in režijskc slroške. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA .specialist za usfcne in zobne bolezni, ordinira v GORici na Travniku 5/11. ] od 9, do 12. in od 3, dO 5. Odliftovana elehtrotehnicna deiavnica ustanovljena ieta 1903. FRANC LIPIZER QORICA — ULICA SV. 1VANA St. 5 Napeljava elektrike, plina in vodovodnih na- prav tudi na mesečne obroke. Na prodaj ima električni materijal, ventila- torje, motorje in luči za vse mere. — Ob- enem naznanjamo, da se je tvrdka preselila v ulico sv. Ivana St. 5 in nima nič skupncga s prejšnjo trgovino v Via Mazzini. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan p r i G o ri ci se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. „Mundlos" sivaini stroji „Göricke" düofcolBso, motorini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehanična dclaunica, Piazza Cayoup šteu. S. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Verde« 20. avg. 1925. Iz üenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovunna« 2. 9. 1925. »Tomaso di Savoia« 18. avx. 1925. Iz Qcnove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d"Italia« 31. avgusta 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica. Via Contavalle st. 4. fiostilniCarll, pozor! Knietijsko dmsitvo v Vipavi ima v zalogi izvrstno domače vipav&ko vi- no, ki ga odUaja po primerni ceni. Odjeni v večjih množinah po znižani ceni. Širite 96oriško StražoM Na prostovoljjni javni dražbi ¦ ¦ dne 29. avg. 1925. ob 10 uri se proda pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah v Sloveniji pose- stvo obstoječe iz ene hiše, gosp. poslopja, njiv in travnikov v Spod. Lažah in sicer vl. št. 218 in 219 k. o. Zgor. Laže, 249 k. o Sv. Duh- Loče in 63 k. o. Zbelovska gora. Vsklicna cena znaša Din. 10.000, ------vadij pa Din. 5.000.------ Prlpomba: Posestvo leži na zelo pri- jetnem kraju. blizu okrajne ceste in pol ure od železniške postaje Poljčane. Poslopja so zidana in se nahajajo v --------------dobrem stanju.----------- Nadaljne informacije daja lastnik Jurlj Pevec, poštno ležeče Podplat. Ljubljanska posojilnica ------- r. 7 7 n 7. » I IflRI IftNI —~ Mesfni trg stev. O. Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun 1 obresiuje najugodneje : Fosojilo düje proti popolni uernosti no vhnjlžbcln proti dobremu poroštuu Ponovna razprodaja tkanin Nar. udruženje tovarnarjev „HL RIBflSSO VIDEM — Via Savorgnana 5 (vogal ulice Cavour) — VIDEM Naznanjamo cenjenim odjemalcem, da bo pričela v pondeljek 17. t. m. običajna letna razprodaja vseh predmetov ob zaključku poletne sezone po zelo znižatiih cenah. Posluzlte se, do pritiranite I Bogata zaloga sukna za gospode in gospe - baršun za lovce - perilo - bombaževina - gobelini za gospe - platno v vseh višinah - prti - brisalne - maje platnene in bombažaste - preproge - juta - šotorevina - blago za prevlako - pogrinjcče za postelje v vseh merah - odeje - opreme za neveste - popolne opreme za prenočišča in zavode - žimnice iz žime ali volne. NB. Kar ne ugaja se sprejme nazaj v zameno ali za povračilo denarja. ~- ^ Stalne cene - - - lfstop prost brez obUEze za nahup Popust za trgovce VIDEM ~ Via Savorgnana N. 5 — VIDEM