LETO VI. / ŠTEV. 40 KRANJ. 3. OKTOBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK* SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35, DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Z dvanajste redne seje LOMO Kranj je podal obračun o svojem delu Kakor je razvidno iz poročila podpredsednika tovariša Cene-ta Beznika, ki ga je podal na 12. -nji LOMO Kranj (24. in 25. 9-) . kaže po družbeni evidenci izpolnjevanje družbenega plana za prvo pollet]e 1953 naslednje rezultate: industrija 32,3% letnega pla.na, kmetijstvo 48,3%, gradbeništvo 102%, promet 32,2 odst., trgovina 57,3%, gostinstvo 90,9%, obrt 47,6%. Celoten plan po družbeni evidenci je izpolnjen 33,1 odstotno od letnega plana. Na podlagi knjigovodskih podatkov pa je družbeni plan za prvo polletje izpolnjen 52,2%. Proizvodnja v industriji je v nekaterih podjetjih, n. pr. »Planika«, »Standard«, »Pletenina« in drugih do. segla slabe rezultate in so v proizvodnji pod planom. Seveda igra pri tem važno vlogo trg, torej objektivno težave, po- Da bo vsaU aktivist na svojem mestu Občinski odbor Socialistične zvez" delovnega ljudstva v Kamniku je sklical občinsko konferenco zastopnikov in aktivistov terenskih odborov, na kateri so razpravljali o vseh problemih, ki so zvezani z bližnjimi volitvami v zvezne in republiška organe oblasti. Sejna dvorana je bila nabito polna. Sestanek je vodil tov. Danilo Cerkvenik, glavne napotke te. renskim organizacijam za delo v zvezi s pripravami na volitve pa je v izčrpnem govoru podal tov. Perovšck, član CK ZKS. Govoru je sledila vneta diskusija, v kateri so osvetlili stanje kamniških terenskih odborov posamezni govorniki, predvsem sekretar mestnega komiteja ZK, tov. Srečko Bot. Iz teh izvajanj posnemamo, da vsi terenski odbori ne obvladajo položaja, drugi zopet ne razvijajo dovolj živahnega dela. V borbi proti pojavom klerikalizma jim stoji ob strani Socialistična zveza. Njena dolžnost je, da take pojave pravočasno razkrinkava In onemogoča. Tudi sindikalne organizacije so pokazal^ premalo sistematičnega dela pri ideološki prevzgoji članstva. Navzoči so se razšli s trdnim sklepom, da bo VBBik aktivist v bližnjih'volilnih pripravah na svojem me. stu, ker je uspeh na volitvjih <^lvisen tudi od dela vsakega posameznika. Jeseničani se zelo zanimajo za nove gospodarske uredbe Po vseh obratih velike jeseniške Železarne in po drugih •diilovnih kolektivih in ustanovah živahno razpi a . 1 jajo o no-tdh osnutkih gospodarskega si-fltema. Posamezni delavski sveti in sindikalni odbori so ugodili številnim prošnjam in zahtevam delavcev in na obratnih sestankih zadeli proučevati nove osnutke in uredbe. Na pobudo ljudstva sta mestni odbor SZDL in tovarniški odbor sin-d i k at a organizirala pogefbetn seminar, kjer osnutke novih zakonov in uredb strokovno tolmačijo. Na seminarjih in sestankih Udeleženci razpravljajo predvsem o predvidenem zakonu o ustvarjanju in razdeljevanju dohodka, o bančnem poslovanju, o socialnih ter drugih vprašanjih itd. leg tega pa nastopa še vrsta je morala mestna občina kriti subjektivnih težav, ki jih bo tekoče finansiranje iz prihran-treba čimprej odpraviti. Seveda kov v prejšnjem letu in osta-so na drugi strani podjetja, ka- lih razpoložljivih sredstev, terih proizvodnja kaže odlične Izpolnitev proračuna za prvo — najboljše rezultate, tako n. polletja bi pokazaia naslednjo pr. »Sava«, »Iskra«, »Tiskani- sliko: Realizacija dohodkov iz na«, »Inteks«, »Roleta«, »Go- gospodarstva je izpolnjena 35,6 reajska tiskarna« itd. Ta pod- odstotno (razmeroma dobro do-jetja so svoje proizvodne plane tekajo dohodki od prometnega ce*o prekoračila. Realizacija davka). Dohodki od prebi val -kaže nekoliko slabše stanje in stva so realizirani 62 odstotno; sicer je od 19 podjetij doseglo stanje tu zelo dobro izgleda, planirano realizacijo v prvem vendar če ga samo primerja-polletju 9 podjetij. Plan aku- mo med planom in realizacijo, mulacije je bil v prvem polle- dočim se stanje bistveno spre-tju izpolnjen skupno 52,2 od- meni, če planske številke na-stotno, kar znese v znesku din domestimo s številkami, ki ka. 4,653.936.000 din (v industriji žejo zadolžitev za leto 1952. Z pa z 51,8 odstotki). Tako je v oziram na to bi skupni pro-primeri z letnim planom pol- cent od realizirane dohodnine letni plan akumulacije prese- prebivalstva znašal 34,2 odstot-žen za 146,236.000 din. Ta zne. ka. Tega nizkega procenta je sek bi bil uporabljen kot rezer- kriva slaba izterjava davka va za drugo polletje, če bi pri- obrtniške dohodnine, pa tudi Slo do morebitne izgube zaradi drugih poklicev. Realizacija do-znižanja stopnje akumulacije hodkov, uradov in ustanov zna-pri predilnicah in tkalnicah. ša 92%, vseh ostalih dohodkov Podjetja so v tem obdobju pa 56%. Visok procent dohod-ustvarila precejšen presežni ka uradov in ustanov kaže, da sklad za plače, kar kaže na so bili ti slabo planirani. Banč-boljšo rentabiliteto podjetij, kot na evidenca kaže celotno rea-je bilo to upoštevano pri izra- lizacijo dohodkov z 42 odstot-čunavanju stopnje akumulacije ki, dočim bi bilo dejansko sta-v letošnjem družbenem planu, nje označeno s 50,8%, kajti u-Podjetja ta presežni sklad upo- poštevati bi bilo treba poprave rabljajo za izplačilo presežnih pri dohodkih iz gospodarstva, plač. Zato bi bilo v mnogih pri- Črpanje izdatkov kaže z ozi-merih umestno, da bi posebne rom na proračun zelo dober ret pomtsije iz Zbora proizvajalcev zultat. Prosveta in ljudska kul-vplivale na izplačilo presežnih tura je črpala 48% Tovarna »Induplati« v Jaršah 30 let dela, borb in zmag Lep jubilej tovarne ..Induplati** v Jaršah Ob tridesetletnici ustanovitve Podjetje »Induplati« j,e delalo tudi število izdelkov. Tovarna tovarne »Induplatik v Jaršah na dve izmeni. Kilometre in ki- ima danes: predilnico, tkalnico, pri Domžalah in triletnici de- lcmetre blaga so vsak dan raz- oplemenjevalnioo in tiskarno, lavskega samoupravljanja je pošiljali na vse strani države. »Induplati« ima tudi specifičen izšla pod gornjim naslovom le1- Blagajna se je polnila. L. 1936. značaj med tekstilnimi tovar- pa knjiga, ki jo je napisal di- je zajela tovarno prva stavka- nami, ker predelujejo tri vrste rektor tovarne Kamilo Marine. Delavskim zahtevam je bilo u- surovin: lan, konopljo in bom- V njej je pregledno nakazana godeno, kajti kapitalisti so ime- baž. V izdelkih se bližajo že vsa pestra zgodovina tega pod- li polno naročil, po drugi stra- svojemu 1000 artiklu. Podjetje jetja, v katero je bil ob njeni ni pa so se bali konkurence in se je zaradi dobre kakovosti iz- ustanovitvi pred tridesetimi le- zato se niso upali upreti dela v. dčlkov uveljavilo tudi na zuma- letnega ti vložen pretežno tuj kapital- stvu. Leta 1940. je bila v to- njem tržišču, predvsem v Ho- plač. V drugem polletju bi se plana" (krediti za 3 gimnazije, 23- septembra 1923. leta so pr pa izdelal predlog za spremem- 3 osnovne šole, Glasbeno šolo, vie zabrneli stroji v tej tekstil- Komunistične partije. Posledi bo stopnje akumulacije. Aku- Prešernovo gledališče itd.), ni tovarni, ki je zrasla na po- ca dela Partije je bila, da v ča varni organizirana prva celica landiji, Turčiji in Abesiniji. Za dvig življenjskega stan- darda so mnogo napravili. Za mulacijske stopnje, določene z zdravstvo in socialna zaščita gorišču Majčevega mlina. Stro- su okupacije niso bdi v tovarni , , , * dogradili vellu- ihnOumlm _ -u-__i„i_i__ Ac\r^ ___ ________ ~v /i. -ii Kili ari tr tn-iini 7n i-r- c; r»an/-»H a T-i i miri \r\ a + n m -i i in nip- giciuiu vcikK stanovanjski blok, v katerem je našlo dom 6 družin in 40 družbenim planom, bi se lahko 4fi%, državna uprava 32% (tu J1 so bili stari, v tujini že iz- gospodarji okupatorji m nje zvišale skoraj pri vseh podje- so zajeti krediti za upravni a- rabljeni, a z njimi so skušali govi hlapci, marveč Osvobodil- tjih razen v usnjarski in obu- parat, poleg tega pa za komu- tujci v tedaj industrijsko za- na fronta. Tovarna je kljub na. tveni ind. (»Planika«, »Stan- nalo) in proračunska rezerva ostali Jugoslaviji pridobiti si memo počasnemu delu, kvar je- samcev. Tudi samske provizo- dard«). 31 % Skupno torej znaša čr- dobiček. Vodilni ljudje v tovar, nju strojev in sličnim sabota- rij,e bodo letos preuredili v dru- Glede izkoriščanja kreditov panje proračunskih sredstev 43 nl so biu< tedaj zagrizeni su- žam delala in prispevala NOB žinska stanovanja, ki bodo o- pri posameznih podjetjih bi bi- odst. Primerjava dohodkov in detski Nemci, lo pripomniti, da so neizkori- izdatkov kaže, da se je prvo Izkoriščani delavci v tej to- ščeni krediti posledica tega,, k:er polletje zaključilo z minusom, varni so se skupaj z ostalim podjetja niso izpolnila obvezno- ki pa je bil pokrit z bančnim delavskim razredom Jugoslavi- sti do skupnosti in so družbeni kreditom. Seveda je temu naj- ie borili proti izkoriščanju. Na prispevek uporabljala za svoja včč kriv slab dotok dohodkov tovarniških poslopjih »Indupla- lastna obratna sredstva. Seve- iz gospodarstva. Analiza kre- ti« je vzidanih več letnic, ki da so bile pa na drugi strani ditov bi pokazala, da so pone-težave, s katerimi io se morala kod krediti previsoko odmerje- podjetja boriti in kar jim jo ni, drugod pa zopet prenizko, da ie lastnikom rasla z dneva nik-otežkočalo porast dohodka. To zaradi tega bo potrebno, da se v dan produkcija in da so z žu tako v denarju kot v blagu, premi jena s kopalnicami in o- Delavci v tovarni so bili s par- stalimi pritiklinami V njih bo tizani tako tesno povezani da prostora Za g družijl y letih so le-ti, kar s kamioni pnha- 1Q/)7 . , jali po blago za našo vojsko. 19471 ** ,1949 so z-radlh le*> V borbi za svobodo ie padlo 26 slndikalni dom, kjer imajo la. članov kolektiva. Njim v čast sten kinematograf. V Poreču pa povedo, kdaj so'bi H ""dozidani Je kolektiv letos pred vhodom so si jarški delavci sami uredili posamezni objekti, kar pove, v_ tovarno postavil lep sporne, lep in prijeten počitniški dom je razvidno tudi iz nenormal- v bodoče to š3 natančneje pro- nega porasta zalog proti koncu uči in nato pravilno razdeli kre- prvega polletja. Tako niso pri- dite. tekala dopolnilna sredstva in (Nadaljevanje na 2. strani) Z izdelanimi tkanina' mi bi obkrožili ekratoi* Proizvodnost posameznika se jje letos dvignila za 4 odstotke Kulturno in telesno vzgojno delo v kolektivu je zelo razgibano, za kar skrbi marljivo TVD »Partizan« v »Induplati«. Delovni kolektiv izdaja tudi periodičen časopis »Konopljan«, ki skrbi za ideološko in strokovno vzgojo jarškega delav- 1 ji našega delavstva ustvarjali sebi ogromen kapital. V 1934. letu je tekstilna industrija v Jugoslaviji doživela velik procvit. Po osvoboditvi se je delo v tovarni obnovilo s podvojenimi močmi, če primerjamo največjo produkcijo pred vojno (leta ^tva. 1940.) ter največjo po vojni (1. 1050) vidimo, da se je pri istem In še nekaj malega strojnem parku dvignila pro- n • Tokrat nekaj besed o »Veri- je veliko povpraševanje za tež- važno vlogo kvaliteta, ki je v tzvodnost za celih 35 odstotkov. proslavi gl« iz Desc pri Bledu. Nešte- ke kovano verige, katere po- »Verigi« zelo dobra. Pa tudi Tako je racionalno izkoriščeno V soboto popoldne je delovni tokrat sem že slišal, da mar- trebuje naša težka industrija, oblast posveča kmetijstvu ve- splošno ljudsko premoženje, ki kolektiv v »Induplati« prazno-sikje mislijo, da v tovarni »Ve- zlasti pa mornarica. Država liko skrb in je letos določila je ljudstvu zaupano. Pred voj- val 30-letnico obstoja tovarne riga« v Lescah izdelujejo samo mora še vedno uvažati nad 70 70% popusta za nabavo raz- no je bilo v tovarni zaposlenih z le,P° pripravljeno proslavo. O verige, kajti podjetje se pač odstotkov potrebnih težkih ve- nih kmetijskih strojev. Proiz- 638 ljudi, danes pa jih je 850. zgodovini tovarne je govoril di-1;i ko imenuje. Vendar to ne dr. rig. Tudi pri tem artiklu so v vodnost posameznika so v tem Jarško delavstvo je v teh 30 rektor Kamilo Marine, nakar ja ži. Podjetje izdeluje poleg ve- »Verigi« dvignili produkcijo za letu dvignili za 4 odstotke in letih izdelalo na milijone me- T rig tudi poljedelske stroje: plu- 140 odstotkov, napram lanske- zaposlili okoli 200 novih delav- trov tkanin. Celotna proizvodno, brane, ckopalnike itd. Ima mu prvemu polletju, kar pa še cev, predvsem ženske delovne nja znaša blizu 40 milijonov pa. tudi obrat, v katerem izde- vedno na zadostuje potrebam, sile. metrov, to je toliko kot je ob- lujejo vse vrste vijake. Le-te Zato se kolektiv upravičeno Na podlagi teh rezultatov se- seg ekvatorja. Po vojni je ra-pa proizvajajo v takih količi- zavzema za uvoz strojev, s ka- stavlja kolektiv družbeni plan sla proizvodnja zaradi razširi-nah, da količinsko kakor tudi terimi bi zamenjali dosedanje za prihodnje leto. tve tovarne, povečalo pa se je lin uirno močno presegajo pro. ročn0 kovanje in s tem pove-izvodnjo verig in poljedelskih čali proizvodnjo za 6 do 7 krat. strojev, tako da bi morali po s tem bi bil tudi uvoz kovanih 36 110Vili VISOVfl klfflHf dPJ^VfPV osnovnem artiklu imenovati verig odpravljen. Računajo da 1I0UIIU Hvalil. UCiufflCI 'Tavarnn vijak<>v in ,K>,1<> v drugi polovici 'pri- želer strokovno ?e izpopol- jo v minulem tednu zasedala v ne »Veriga^ Ivan Deržič, predsednik sindikalne podružnice, pozdravil 11 jubilantov in 6 invalidov, ki so v tovarni od samega začetka. Vsi jubilanti in invalidi so prejeli lepe nagrade, s katerimi jih je obdaril kolektiv. Nato so jarškim delavcem k njihovemu jubileju čestitali tovariš Tomo Brejc, član Izvršnega sveta DR Slovenije, ki je med drugim poudaril, naj ne pozabijo, da so del velike jugoslovanske družine ter naj imajo vedno pred pazi na izpolnjevanje svojih s poljedelskimi stroji. Kljub je po pravilniku o onravlianiu LC111"1™a' očmi ne samo interese svoje >Partizan« obiskal postrežem, kajti v bližnjem sa- bence hotela »Jelovica« treba Bled ter se udeležil nogomet- Ionu, kjer so &e živahno zaba- o tem posebej poučiti, ne tekme Bled — Železniki. vali gostje iz Holandije, je bi- Ta pojav ni edinstven, slič-Ob prihodu na Bled nas je lo videti prijazne obraze kla- ne nepravilnosti se dogajajo približno 25 odšlo proti hotelu njajočega se strežnega osebja, tudi v drugih blejskih hotelih gojih, ki so v skladu s predpisi Jelovica z namenom, da zauži- Dalje je pri sosednjih mizah o dovoljevanju kreditov za jzi- jemo nekaj toplega in izpije- starejši natakar čistil pepelni- mo steklenico piva ali vina. Na hotelski terasi sm0 zase- Gradnja cest v radovljiškem okraju ke in mize, zato ni bilo dvoma, da bi prišli na vrsto tudi mi. Z razumevanjem smo čakali 10 minut, toda ker si nas niti po 25 minutah ni nihče ogledal, kaj šels postregel, in ostalih turističnih krajih. Depi primeri so opisani v Slovenskem poročevalcu 22. 9. 53 pod naslovom »Turistične brez komentarja«. Pri vsem tem nastaja vprašanje, kdaj bo naš človek, bodisi delavec ali delovni inteli-gent, tako srečen, da bo ena- Sp°usZtihaJSlabŠim VtiS°m h0tel kovr'eden inozemskemu gostu" Odgovor na to je, da bodo tak- Nihče od prizadetih ne opo- šni odnosi posameznih usluž-reka vljudnosti, ki jo stirežno bencev gostinske stroke do do-V radovljiškem okraju vse ceste Kranjska gora—Vršič— °^eb^e ^a5uje 5^emBfld!S n]ačih. S^stov^ obstojali še to Trenta, zaradi snega in plazov ni uporabna. Pri uresničevanju turističnega cestnega omrežja v ki pa skoraj pol leta stom- Takšen odnos pa, ki ga liko časa, dokler bomo dopu- je pokazalo strežno osebje do stili, da bodo v naših hotelih nas in že neštetokrat prej do uslužbeni taki elementi, ki za drugih domačih gostov, ni vre- malenkostno napitnino hlap.'.u- V zveznem Uradnem listu št. 31 z dne 12. avg. 1.1. pa je bil Selško dolino in Podbrdo. To Hiša se prodajajo na javni objavljen še en dopolnilni člen leto grade drugo cesto, ki je dražbi, katero razpiše ljudski k tej uredbi, ki določa, da ti- velikega pomena tako za gozd- odbor. Natančnejše predpise o sti, ki so sodelovali v narodno- no gospodarstvo Pokljuke, ka- javni dražbi izda tisti ljudski osvobodilnem boju, bodisi v se- kor tudi za turistično odbor, ki hišo prodaja. Lahko stavu narodnoosvobodilne voj- Bled—Pokljuka—Bohinj pa ljudski odbor v primeru, sike ali pa z organiziranim ak- teh glavnih cest so letos zgra- kadar hiše ne more prodati na tirvnim delom od i. 1941, 1942 dili tudi nadvse pomeinbno ce- javni dražbi ali tudi v drugih ali (1943, družinski člani bor- sto iz Mojstrane v dolino Vrat Kdo je kriv? Z12. seje LOMO Kranj ne za napredek gozdnega go spodarstva in poživitev turiz dansko leto je bila zgrajena nS^^^^B^^^ ^ ^^tičnega človeka ta jejo pred tujci, pomembna cesta iz Bohinjske ne smemo pozabiti na gradnjo Bistrice na Rotarico in dalje v ceste Mojstrana — Radovina — Krma in Bled. Letos grade in popravljajo tudi traso mednarodne tranzitne ceste na sektorju Žirovnica Dolga leta po osvoboditvi so Pred novo lepo fasado pa bi zvezo — Javornik. na Glavnem trgu v Kamniku stal velik ostebričen balkon, ki Poleg Važna pridobitev je tudi stale razvaline porušenega kam- bi estetsko poživel vso uredi-gradnja nove betonsko-asfaltne nigkega doma, ki so kazile sre- tev trga. Gradbena dela so bi-ceste na zapadnem delu me- dišče mesta. Bivši ODO Kam- la poverjena kamniškemu »Re-sta Jesenic se ni dosti zmenil za to montu«. Dela so bila že skoraj " Čimnrei bo treh* nričeti (tudi sramoto v svojem središču. Še- v zaključni fazi, ko se fe bal-cunpiej bo treba, pričeti tudi le lani( ko fe LOMO Kamnik kon, ki je bil že dograjen, pred z urejanjem cestišča na med- dobn več]0 samoStojnost kot me- kakimi 14 dnevi nenadoma se-' avtomobilski cesti od mimo slapa Peričnika do Aljaževega doma. Ta cesta je izredna pridobitev za naš turistični in planinski razvoj. To je šele začetna faza velike za narodni Jesenic do državne meja na (Nadaljevanjie s 1. strani) Skupni procent izpolnitve del investicijskega programa znaša 58 odstotkov. Pri izpolnjevanju investicijskega programa je občina naletela na številna teža trgovsko omrežje na področju mestne občine. O tjem naj bi se pomenili z zbori volivcev, nakar bi odbor dokončno sprejel odločbo o reorganizaciji. Tako naj bi v trgovini z živili iz treh ve"~T^7s^ se" dvignile cene, poslovalnic nastala tri grosi- stična podjetja: »Žito«, »Kokra«, »Preskrba«. Iz dosedanjega podjetja »Prehrana« naj se osamosvoje 4 poslovalnice, postopoma pa še ostalih 6. V manufakturi naj se poslovalnice na drobno, ki so sedaj v sestavu »Kokre« in »Tiskani misli, ko bo skozi dolino Vrat Korenskem prelazu, vodila naša eidina alpska ce- Ta velika gradbena aktiv- sta za tesno povezavo savske nost za izboljšavo cestnega o- doline z gorenjim posočjem. Od mrežja v radovljiškem okraju, Aljaževega doma bo cesta spe- je nadvse pozitivna in korist - ljana skozi predor pod Duknjo na za naše gospodarstvo in tu- v Zadnjico in dalje do alpske rizem. sto s posebnimi pravicami, se sul. Stebri, ki .so bili glavni je takoj odločil, da tu uredi nosilci konstrukcije, so se iz- trg z majhnim parkom. Razvaline so hitro izginile. Poškodovana fasada vogalne ulične hiše pa jo začela dobivati popolnoma nov izgled. Načrte zanjo je izdelal po osnutkih arhitekta Plečnika ing. Tone Bitenc. kar ni bilo predvideno, nastopile so tudi težave pri izdelavi načrtov in je zato prišlo ponekod do gradenj brez popolne tehnične dokumentacije, itd. Važno vprašanje, ki se postavlja pred ljudske odbornike in zbore volivcev je, ali naj se dei-la še nadaljujejo v takem obsegu, kot so bila zamišljena, ali ne. Gospodarski svet mestne občine je predlagal ljudskemu odb. zmanjšanje investicij-skejga programa od 485,500.000 maknili in beitonska plošča balkona je zdrsela na tla. — Kdo je kriv? — se zdaj sprašujejo kamniški volivci, škoda jo precejšnja, kdo jo bo kril. Nekateri, ki radi v tem pretiravajo, vidijo kar cel milijon dinarjev. To je mnogo preveč, drži pa, da je Le škoda storjena na račun skupnosti. Obrnili smo se glede krivde na. strokovnjaka, ki si je ogledal Gradbena dela pri novi le- ledama. Poleg vzdrževanja u- država velike obveznosti do ruševine balkona. Nerad je po> darni na Jesenicah se bližajo mietnega drsališča bo ledama svetovne trgovine in ker so Je- daljšem prigovarjanju povedal koncu. Računajo, da bo ledar- proizvajala velike količine le- senice na važnem prometnem svoje mnenje. Po njegovem sta na, ki bo lahko proizvajala tu- du. Ko se je razširila vest o križiću, čieiz Jesenice gre dnev- to škodo zakrivila tako projek Letno bodo prihranili 500 milijonov dinarjev ne« osamosvoje. Ustanovi naj ^ do 20 ton ledu dnevno, za- gradnji leidarne, so številna no na desetin^ transportov raz- tant kot grradbftno nodfeitfe, ui se samostojna trgovina z usnjem na drobno iz dosedanje poslovalnice podjetja »Tkanina« itd. itd. Predsednik gospodar, sveta na 368,850.000, torej za kakih mestne občine tov. Ogrizek je 117 milijonov din, kar je odbor na seji podal ostavko, ki jo j čela s poskusnim obratova- podjetja po vsej naši državi »Tovrstnega blaga, predvsem sta bila oba novinca pri izved- njem že prihodnji mesec. De- in tudi izven nje, začela zani- sadja, zelenjave in drugih bi podobnih del. Seveda to še darno gradijo poleg športnega mati za jeseniško liedamo. Na kmetijskih pridelkov ne le iz ni uradna izjava in prave vzro- stadiona, kjer b0 tudi veliko Jesenicah so šele tedaj začeli naše države, tietmveč tudi iz ke in krivce bo ugotovila po- umetno drsališče. Tako bo je- pravilno ceniti pomen tega ob- sosednjih držav Grčije, Tuirči- sobna komisija, ki je že dolo- tcniškim hokejistom, pa tudi rata. Gospodarski račun je po- je, Bolgarije, Trsta itd., ki so cena- ostalim klubom iz države orno- kazal, da je vrsta naših podje,- prav tako močno zainteresi- utemeljil s tem da ne uživa drsanje že v zgodnjih tij v preteklem letu utrpela rane za jeseniški led. Na 12 seji LOMO Kranj je več zaupanja pri ljudeh. Ljud- Jesenskih dnevih in v poznr po- .kupno okoli 4 milijarde din Vge to dokazuj(?< da TO bile biltudispri et pmVlorrili- ^i odborniki so ostavko spre- niladi. Jesenicam bodo poleg škode ker niso imela ledu za ^hteve jiese;ničanov pravilne, ivi fovl^kJ^to* skhida jeli. tega zaslužili tudi nekaj de- hlajenje raznega sadja, žele- ko gQ zahtevali dwol^nje za za plače. Delitev bi izgledala 12 s6ia LOMO Kranj ie bila ga namc'ravaJ° - mesa TMzvozni ar. , -0 taiko pomeiXlbnega ob- seJa J-<^ivxvj ^rviduj 3« on.i rabi-jati za razvo] m napreaek tikli so se pokvarili ah pa iz- mestni občini, 30 odstotkov pa Kdo je kriv? — Pod tem vprašanjem tudi mi odpiramo za naše bralce v Kamniku, ki jim ni vseeno, kaj se počenja z njihovim denarjem, široko diskusijo. Vsi naj o tem izneise-jo svoje mišljenje, povedo napako in svetujejo tako, da se bi dobil okraj. Trgovska zbornic Kranj je predlagala odboru, naj bi se reo n 70 odstotkov ostalo ZlPlo povita, saj je bil podan J^ne v^goiT in športa ^ ^1^1^^^^ ^ Na Jma3o tudi f v.^nn r. AnmAmZm delu J,DIU 1 KVm>0i)nj niirncii rn bi W(" do f,m da bodo dograd.ll zam.s- ledu. Naša podjetja bo morala fedU Zani.nnnjo pa je tudi za žl'h'h bi. čejm^ je^e ▼ vsak* hišo Ljudski ma zaveda, kako težke nalogo ga čakajo, in da bo potreben še hud napor, da bodo uresničeni vsi načrti, ki si jih je postavil za cilj. pa upošte- del mladine slabi družbi, pred- milijonov din; vsem pa gostilnam V tem osnovnem cilju pa se koristi še toliko večje, kaže tudi pomemben gospodar- Prav gotovo je pomen ledar odpravlja pomanjkljivosti in varno še doihodk© za led, so pa opravili domači strokovnjaki in maiomarnosti v našem delu bo delavci, dočmi bi za uvoz take najvcč kOTMila razjasnitvi'ne. lodanv niorali plačali okoli 10 r< šonih vprašanj in vnesla v ski uspeh, ki ga bo dala nova ne toliko večj^, ker ima naša krat več. delo več čuta odgovornosti. llJll!i;!!!,!!lllI!;j!IW O novih oblikah našega gospodarskega sistema Novi načini kreditiranja Osnutek uredbe o dolgoročnem kreditiranju ko najame do višine predra-goročnrm kreditu, ki so ga lo- čunskega zneska investicijske (Nadaljevanje) Obveznosti iz pogodbe o dol Važno je tudi določilo, da da lahko Zvezni Izvršni svet, kadar to zahteva izpolnitev dinžbenega plana 1. določi iza kreditiranje posameznih kate-da s^orij gospodarskih organizacij, za oh roku neplačane anuitet': gospodarskih panog ali gospo-zaračuna zamudne obresti v vi- darskih področij nižjo ali višjo dni pogodbene obrestne mere obrestno mero, kot je obrestna za kredit. Prav tako se s po- mera, oblikovana na tržišču oz. videnih lokih, kakor tudi. kalne in avtonomne enote, ga objekta. Koristni« dolgo- godbo lahko predvidi, da placa daljše odplačilno rok««, kot so ljudske republike, FLR Jugo- ročnih kreditov morajo skle- posojilodajalec pogodbeno ka- predvideni; 2. določi zneske slavija, gospodarske in družbe- niti pogodbo za ves investicij- M» v primeru, če ikcristnlku kredita, ki se morajo uporabiti ne organizacije ter skupine dr- ski objekt. Koristniki dolgoroč- nC d<>. v pogodben m roku na VAX kreditiranje posameznih ka- žavljanov najele za ustanovi- rub kreditov morajo skleniti razpolago kredita, ali pa ne. v iegorij gospodarskih organiza- tev novega podjetja (obrata), pogodbo za ves investicijski pogodbenih zneskih. Pred vidijo clj, .gospodarskih panog alt go- preidejo po vpisu novega pod- objekt. Koristniki dolgoročnih Pa se lahko tudi druge obvez- Hpodarsklh področij, jetja (obrata) v register go- kreditov morajo odplačevati nosti posojilodajalca. v z..ujnjm pooiavjih osnutka spodarskih organizacij za novo dobljeni kredit v polletnih a- Banke morajo kontrolirati ali je določeno, da nadzorstvo nad podjetje (obrat), investitorji - nuitetah, katere pa se lahko koristniki pravilno uporabljajo tZVedbo predpisov o dolgoroč- koristniki kredita - pa ostanejo plačujejo v mesečnih obrokih, dolgoročne kredite. nem kreditiranju izvršuje fl- še naprej pogodbeni zavezanci, kar s© določi s pogodbo. Rok V osnutku so nadalje nave- nančna inšpekcija. Zoper kršl- toda kot poroki. odplačevaiija (kredita se začne dene tudi možnosti zavarova- telje predpisov te uredtoie pa so Dolgoročni krediti se lahko z dnem, ki je v kreditni pogod- nja terjaitev iz pogodb o dol- določene tudi upravno kazon- uporabljajo samo za namene, za katere so bili odobreni. Osnutek ima nadalje poglav- l>i določen kot dan začetka u- goročnom kreditiranju porabe objekta. V pogodbo se vn(>sejo tudi določila o pravi kc mv re. je o pogodbi o dolgoročnem cah pogodbenih strank v pri-kreditu. Pogodba mora vsebo- meru neizpolnitve njihovih ob-vati določbe glede zneska kre- veznosti kakor n. pr.: da posodita, o roku vračila, o obrest- jilodajalec o«ljr t je oziroma obrat, s sklenitvijo medsebojni- pogodbe o ustalio vit vi podjetja oziroma obrata, katcira mora biti odobrena od okraja oziroma mesta iz ob močja, na katerem bo sedež podjetja oziroma, obrala. Nadaljno konstituiranje pod jetja oziroma obrata, se sestoji iz. volitev organov delavske samoupravo, sprejetja pravil in registracijo podjetja oziroma obratu. Podjetje oziroma obrat. dobi z registracijo lastnost pravne osebe in pravico začeti z. di lom. Konstituiranje pa se izvrši, ko je podjetje pripravljeno za pričetek obratovanja oziroma za opravljanje svoja dejavnosti in ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za njegovo ustanovitev in na podla,gi odobrit ve za koiist it Hiranje, ki jo izda. ljudski odbor okraja oziroma mesta na območju katerega je sedež podjetja, ka-teri pa So izvrši razno predhodne ugotovitve in pregled podjetja ali obrata. S posebnimi predpisi zvezi n-ga o/.iro ma r.ji'i'i'ii/ki':;;,. Izvrš. sveta ! < •! - I1 ločeni za posamezne vrste gospodarskih podjetij in i i i d ov pogoji glede tehnično opremljenosti, higiensko sanitarnih zaščit nih ukie[>ov, strokovne usposobljenosti osebja, lokacijo obratnih in poslovnih enot. Ljudski odbor n • . me od kloniti odobritve sa konstituiranje, če je postopek za ustanovitev podjetja izveden po predpisih te uredbe ali če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev- podjetja, oziroma obrata. Na vsak zahtevek za konstituiranje mora izdati odločbo najka noje v n ku 30 dni od dne, ko je zahtevek prejel. Proti odklonilni odi >čbi je možna, pravica, |u ito/.br na, republiški Izvršni svet. (Dalje prihodnjič) OI.AS 00KKNJSKK Rezultati nedeljskih nogometnih tekem za prvenstvo Gorenjske v v SaU • Uksua vu&a • 5f*orf Projektor:žezelniki 7:2 (2:2) Bled : Guimiar 4 : 1 (3:0) Hrušica : Ljubelj l ; 6 (6:0) Igra je bila predčasno prekinjena. Ločan : Jesenice B 5:2 (2:2) Prešeren : Korotan B 4 : 1 d : 0) Korotan : Jesenice (mladin, ci) 1 : I (1:0V Ljubelj : Ločan (mladinci) 0 : 2 (0:0) Prešeren : Ljubelj (pionirji) 0 : 6 (0:2) Korotan : Jesenice (pionirji) 1 : 1 (1:0) Jesenice II : Projektor (pionirji) 1 : 1 (0:1) Grafičar (Ljubljana) : Virtus (Duplica) 7:2 SLOVENSKA LIGA Našim predstavnikom v slovenski nogomet, ligi kaj slaba prede. Na tujih igriščih se kar znajti ne morejo. V tretjeim kolu je gostoval v Piranu Gregorčič z Jesenic, ki je moral kloniti pred boljšo enajstorico Pirana s tesnim rezultatom 1 : 0 (0 : 0), dočim so Domžale na šempeterskem igrišču zgubile z železničarjem iz Gorice kar s 3 : 0 (t : 0). Obe tekmi sta bili živahni in lepi, le da so domači bili uspešnejši. SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GORENJSKE 11. OKTOBRA 1953 V Kranju, igrišče Korotana: ob 10. uri Projektor : Gumar, službujoči Peme. Na Hrušk"i, igrišče Hrušice: ob 15. uri Hrušica : Železniki, službujočega določi Hrušica. V Lescah, igrišče Prešerna: ob 15. uri Prešeren : Jesenice U. pionirji, službujoči Vovk; ob 15-45 uri Prešeren : Bled. službujoči Vovk. V škof ji Loki, igrišče Loča-na: ob 15. uri Ločan : Ljubelj, službujoči Marguč. Na Jesenicah, igrišče Jesenic B : Korotan B, službujoči Faganeli. TELESNA VZGOJA IN ŠPORT — NUJNA POTREBA INDUSTRIJSKIH CENTROV Veliko in živo prizadevanje za športno udejstvovanje vidimo trenutno na Jesenicah. Odkar so jeseniški športniki združili in uredili svoje vrste, smo lahko opazili na Jesenicah velik telesno vzgojni in športni polet. Intezivno so začeli delati nogometaši, namizno teniški igralci, smučarji, kajakaši, hokejisti in umetni drsalci, keg-ljači in še veliko drugih, ki so do sedaj spali na lavorikah nekdanjih častnih rezultatov. Novo športno društvo Jesenice je pravilno usmerilo in pospešilo razvojno pot športa na Jesenicah. V kratkem času obstoja so vsi prijeli za delo. Prvi so začeli kegljači, za njimi nočejo zaostati nogometaši, prav tako pa so vztrajno na delu tudi hokejisti in vsi drugi, ki imajo pogoje za uspešno uetejst vovanje. Organi samoupravljanja v železarni in vseh drugih delovnih kolektivnih podjetjih kažejo veVko lazumevanjc za pozitivno rast športa na Jesenicah, zavedajo se v polni meri, da lahko le zdrav človek nudi skupnosti vse tisto, kai oc njega pričakuje. Iors brez Roncfl M0^vo Korc,ana se *e d°st°'n° predstavilo domači publiki V nedeljo je bila v Kranju na sporedu prva tekma hrvat-sko-slovenske lige med Izolo in domačim Korotanom, ki pa ss je žal končala samo z odigranim I. polčasom igre. Lepo vreme, uspeh domačinov v Zagrebu, njihov prvi nastop doma, vse to je na Korotanovo igrišče privabilo rekordno število gledalcev: okoli 2000. Sodil je objektivno tov. Gvardjančič iz Ljubljane. Takoj v začetku igre so domači prešli v napad in z zelo lepo in hitro igro nevarno ogrožali nasprotnikova vrata, že v prvi minuti je imel vratar gostov, ki se je odlično izkazal, obilo dela, da je odbranil svoj gol od zadetkov. Toda tudi vsa njegova spretnost ni nič zalegla pred razigranimi napadi Ko-rotanovih igralcev. V 5 minuti je izvrstni Noršič preigral so-cbrambo gostov in prisebno plasiral žogo v desni kot vratni c: 1 : 0 za Korotan. Korotan je bil vseskozi v znatni premoči. S svojo tehnično boljšo in požrtvovalno igro je popolnoma zmede 1 nasprotnika, ki je le redkokdaj prodrl na polovico domačih, kjer je odlična obramba zadovoljivo opravila svojo nalogo. V 20. minuti je bil grdo napaden Božič, da so ga nezavestnega odnesli z igrišča, vendar se je po 5 minutah vrnil igrat. Opaziti je bilo, da so se gostje vsled nemoči začeli posluževati ostrejše igre, predvsem Zara I. V drugi polovici prvega polčasa v 38. minuti je imel Korotan še dve možnosti, da doseže gol, vendar jih je štular zastreljal. Gostujoče moštvo je hiter tempo igre popolnoma izčrpal, posebno še, ker so igralci med tekmo vedno pili vodo, s katero jih je zalagal njihov vodja. To je bilo slabo zanje: in igre verjetno Tudi kamniški alpinisti so bili v GASILSKI KOTIČEK OBJAVA ŠTEV. 14. Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj! Tromesččna poročila. Do 5. oktobra 1953. naj vsa društva obvezno pošljejo poročilo za mesece: julij, avgust in september. Poročila naj bodo točno in vestno izpolnjena. Posebna pažnja se bo polagala na točko 3. (vaje), točko 5. kartanje goniva) in točiko 7. (blagajniško poročilo). Vstavijive brizgalniee: V okrožnici štev. 13. danega termina za vrnitev vstavljenih brizgalnic niso upoštevala sledeča PGD: Velesovo, Gorice, Preddvor, Srednja vas, Dobra-čevo, žiri, Lahovče, Sp. Brnik in Kovor. Ker moramo briz-galno vrniti, stavimo zadnji rok 9. oktober in pozivamo o-menjena društva na obvezu« dolžnost. Članarina — dolgovi: Opozarjamo vsa PGD na izvršitev obveznosti do OGZ m GZ LRS. Dolžnike, ki poleg članarine dolgujejo Zvezi še za gasilski material, bomo v bodoči okrožnici imenovali in poslali našega zastopnika, da dolžni znesek izterja. šola Medvode: Do danes še nismo prejeli prijav za obisk podčastniškega tečaja v Medvodah. Pozivamo vsa PGD, da na seji upravnega odbora vzamejo zadevo resno v pretres. Prevzem |>oslov sekretarja: Ob veščama vsa PGD, da se je vrnil iz odsluženja kadrovskega roka voljeni sekretar tov. Metod Rotar ter prevzel posle. Opozorilo! Na željo društev je uradni čas pisarne OGZ ob torkih od 14. do 19. ure, kjer bo tedaj navzoč 1 član upravnega odbora. Na pomoč! V. d. sekretar: Predsednik: Maks Tvrdy Viktor Bizjak Sprememba vozne cene na progi lesenice - Ljubljana S I. oktobrom 1953 spreminjamo na progi Jesenice — Ljubljana vozne <•( ne in sicer: Na sliki: MATTERHORN Kamniški plezalci se že vsa zadnja leta uspešno uveljavljajo v razvoju slovenskega alpinizma. Njih torišče niso samo domače gore, t. j. Kamniška in Julijske alpe. Že lansko leto je skupina enajstih alpinistov obiskala pogorje Grossglock-nerja in Lienških Dolomitov (Avstrija), kjer je izvedla vrsto pomembnih vzponov. Letos pa so si podjetni Kam. ničani izbrali za svoj cilj Švicarske alpe in sicer predvsem osvojitev vrha Matterhorna v visokem Wallis pogorju. S tem IZPLAČANA JE ZOPET NOVA ZAVAROVALNINA NAROČNIKU NAŠEGA LISTA Maš naročnik Anton Zelnik iz Pivke št. 2 se je 5. avgusta smrtno ponesrečil. Njegova žena Helena Zelnik je dobila po njem zavarovalnino, ki gre v tem primeru vsem našim naročnikom. Od nje Fmo prejeli te dni sicdečo ZAHVALO »Helena Zelnik se »Glasu Gorenjske« toplo zahvaljujem za podeljenih 10.000 din iz naslova zavarovanja naročnikov.« vzponom bi obenem počastili 60-letnico svojega Planinskega društva in PZS. Velika denarna sredstva, ki so bila za ta podvig potrebna, je dalo na razpolago matično društvo in PZS, izdatno pa so podprli odpravo tudi LOMO in podjetja ter ustanove v Kamniku. Sami so si. skunstruirali In izdelali iz umetne mase specialni šotorček za visokogorsko taborjenje, ki tehta samo 95 dkg in je uporaben tudi kot zaščitna vreča (Zeltsaok ali Zdarskv vreča) za bivake v steni. Iz vse mogoče literature so pobrali opise Wallis pogorja in Matterhorna. Preskrbeli so si špiritne, bencinske in meta kuhalnike, izdelali ledne kline, torbice itd. Deloma je bila odprava o-premljena tudi z najnovejšimi derezami, ki jih je izumil naš ing. dr. Avčin in so označene kot izum FLRJ št. 24. Imeli So vojaški model. Z njimi se pa plezalci niso preveč pohvalili, ker so se jim zdele nekoliko preveč komplicirane. Kot prva jugoslovanska povojna alpinistična odprava v Švico, je 21. avgusta skupina šestih alpinistov z vso hrano za 20 dni, plezalno opremo in ostalo ropotijo končno zapustila Kamnik. Udeleženci so bili veseli, saj so se jim le odprla vrata v lepote in veličastnost Matterhor. novega kraljestva, a navdajal jih je tudi grenak občutek, da jim je le redko kdo v domovini želi srečno pot in uspehe v tujih gorah. Po naporni vožnji z vlakom in utrudljivi hoji iz Zermatta (zadnja železniška postaja) do vznožja Matterhorna, so si Kamničani po štirih dneh potovanja uredili taborišče s šotori pod grebenom Hornli v višini 2800 m. Od tu so alpinisti v posameznih navezah naskočili več vrhov in smeri. Najprej so se poskusili z NW grebenom na Petit Cervin (Mali Matterhorn). Nato so se. odločili za osvojitev najlepše gore na svetu Matterhorn. Po večur-nem plezanju po Wymperjevi smeri so 28. avgusta srečno stopili na 4.505 metrov visoki vrh. Nekaj dni kasneje so doseg-il vrh tudi jeseniški alpinisti. Č. A. ne bi mogli vzdržati do konca. Nasprotno pa so bili igralci Korotana povsem drugačni, vsi so bili odporni in sveži ter so pokazali sijajno igro, ki se redko vidi na našem igrišču. Po prikazani igri bi moral biti rezultat najmanj 3 : 0 za Korotan in le odlični igri golmana se morajo gostje zahvaliti, da je ostal rezultat samo 1 : 0. Objektivni igralci so njegove uspehe večkrat nagradili z aplavzi. Ob polčasu, pri odhodu igralcev z igrišča, se je pred garderobo dogodil neprijeten incident. Našel se je neki prena-petež iz publike in napadel golmana gostov, ker mu ni bila všeč njegova odlična igra. To je vredno vsake obsodbe. Igral_ ci Izole so na ta osamljeni napad takoj ostro reagirali. Pretepli so napadalca, kar je tudi zaslužil s svojim nešportnim dejanjem, toda šli so še dalje. Moštvo Izole ni hotelo nadaljevati tekme z izgovorom, da niso varni pred gledalci. S tem so oškodovali številno publiko, ki je bila med vso igro objektivna in nepristranska in je odobravala vsako lepo potezo igre pri domačih in gostih. Takšen osamljen primer sektaštva, Id ga je izvedel gledalec žane Pir-nat iz Primskovega (očividci vedo povedati, da je bil celo vinjen), ne bi smel biti noben povod za prekinitev igre. Najmanj pa bi ta osamljeni izpad smeli vzeti kot politično pretvezo nestrpljivosti gledalcev, kar je čista izmišljotina gostov. Reditelji Korotana so na-padalca takoj odstranili, LM pa ga je za prekršek tudi aretirala. Moštvo Izole je kljub zagotovilom službujočega delegata, uprave kluba in oblastnih organov, da se nimajo česa bati, trmasto ostalo pri svoji odločitvi. Odklonili so celo predlog da se tekma nadaljuje brez publike, čeprav zato ni bilo nobenega pravega povoda. Vse to ni nič zaleglo, moštvo Izole se na sodnikov poziv, da nadaljuje z igro ni odzvalo, zato je ta tekmo po 5 minutah zaključil. Takšen postopek moštva »Izole« ni bil z ničemer opravičen (razen, če jih je bilo strah pred hudim porazom, kar pa ni športno), ker so užalili številno publiko, ki se1 je vedla do njih vseskozi prijateljsko. Primer žana Pirnata, ki ni niti član »Korotana« ne bi smeli vzeti gostje tako splošno. Mi sami ostro obsojamo Pirnatov nekulturni izpad, ki je oblatil ugled naših gledalcev, in v bodoče bomo take nestrpneže izločili iz svoje srede. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Ljubljana 210.— din Ljubljana 200— din Jesenice .lavornik Žirovnica P.re/.niea 190.— «1 i n Begunje Vozni red na tej progi ostane neizpromenjen in yieer: odhod zjutraj /. Jesenic ob 0.00 uri prihod v Ljubljano ob 7.45 uri odhod iz LjuMj.m, ob 14*80 uri prihod na Jesenice ob 10.15 uri SAP - LJUBLJANA Gostinsko podjetje »RESTAVRACIJA KRANJ tt vas VABI na OTVORTTEJV v i m ;kitrejEiNIH prostorih PdV.-k mkn/i' iskra \ SOHOTO, l)NK .'{. OKT. OB lo. uri. Ob otvoritvi In vsako soboto Vas bo zabaval znani plesni sekstet »Iskra«. Nudili bomo vse vrste jedil, pristna domača ^hu ter ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. Oh otvoritvi bomo ločili vso pijače p<» se posel« j znižanih '•'Hali. Obenem Vas obveščamo, da sprejemamo abonente, ki jim bomo od vključno 4. oktobradaljo nudili hrano do sled., .h eeuiah: Kosilo: I. mentu din 90— ii. nienu din 70. iii nienu din 50. V> .Vrja i nienu din f>.r>. ii. nienu din 50. Zajtrk P0 Izbi H. DEŽURNA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega Odbora mestne občine Jesenice od 12. 10. do 9. 10. 1953: Dr. Lubša Noela, Nova bolnica, Plavž. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike z težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 3. oktobra ob 20. url, Klabund: Krog s kredo« — Izven. Nedelja, 4. oktobra ob 16 uri, Klabund: Kiog s kredo — Izven. Torek, 6. oktobra ob 20. uri, Cankar: Hlapci — red Torek ln izven. Jerman: Janez Eržen. četrtek, 8. oktobra ob 16-uii. Cankar: Hlapci Zaključena predstava za gimnazijo. Jerman: Jane/, Krzen. Umiku! u reda Torek prosimo, da niam oproste, da je bila predstava v torek 29. septembra odpovedana. Vzrok je bil smrtni slučaj v družini enega naših članov. Pri vseh abonmajskih predstavah so sedeži v prosti prodaji. Uredništvo »Glasu Gorenjske« se opravičuje, kefr je tiskarski škrat po pomoti 1/. pustil 2 vrstici v prejšnji številki pri objavi Prešernovega gledališča. KINO Kino »Radio». Jesenice: do 4. oktobra nemški film »Nikl«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18 in 20. uri. V nedeljo matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 din, za mladino 10 din. V soboto in nedeljo ob 20. url dvojni program »Niki« in »Dolgo pomni«. 5. do 7. oktobra ameriški film »Aretacija«; 8. do 11. oktobra italijanski film > Ju tri bo prepozno«. K^iio »Plavži«, Jesenice: 3. do 6. oktobra angleški film »Dolgo pomni«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v ned ijo ob 16, 18. in 20. uri. V nedeljo matineja ob 10. uri. Cena za odrasle ^0 din, za mladino 10 din. V soboto in nedeljo ob 20. uri dvojni program »Dolgo pomni« ln »Aretacija«. 7. do 9. oktobra nemški film Maja v tančici«. Kinml Javornik Koroška HI Ifl : 2. do 4. oktobra francoski film »Otroški vrtec«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri- V nedeljo matineja Vstopnina: za odrasle 20 din, za mladino 10 din. Kino »Ktoržič«, Kranj: do 4. oktobra ameriški barvni film »Onstran Missourija«. Predstave ob delavnikih ob 16, 18. In 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. In 19. uri. Ob 21. uri ameriški barvni film »Na otoku s teboj.« Matineja 4. oktobra ob 8.30 uri »Onstran Missouri- ja«, ob 10. uri »Na otoku s teboj«. 5. do 8. oktobra ameriški film »Carrie«. Predstave ob 15.45., 18. in 20. uri. (Spremenjeno zaradi dolžine filma). Kino »Svoboda», Kranj-Stra-žišče: 2. do 4. oktobra ameriški film »Na otoku s teboj«. Predstava v petek ob 19. uri, v soboto ob 17., 19. in 21 uri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. V soboto in nedeljo ob 21. uri na sporedu ameriški film »Onstran Missourija«. Isti film se prikazuje na nedeljski matineje ob 10. uri. OBJAVE V pravni odbor »Partizana«, društva za telesno vzgojo, Kianj, obvešča, da bo v sredo 6. oktobra ob 19.30 uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma članski sestanek z naslednjim dnevnim redom: Poročilo o dosedanjem delu in predlog članstva za bodoče delo. Člani in prijatelji društva vabljeni. DIM) »Svoboda« Kranj — most4, vabi nove člane k sodei-lovanju v svojih sekcijah: moS-ki In ženski zbor »Prešeren«, godbo na pihala in dramsko sekcijo. Člani naj svoje sodelovanja prijavijo najpozneje do 10. oktobra tov. Mihi Papovu, Kranj, Sindikalni dom. OPOZORIM) VOLIVCEM! Opozarjamo vse volivce na območju ljudskega odbora mest. obč. Kranj, da je 14. oktober določen kot zadnji dan za popravke in reklamacije vpisa v volilne imenike. Volilni imeniki so volilcem dani na vpogled v tajništvu ljudskega odbora mestne občine soba št. 5/1 dopoldne vsak delovni dan od % do 12. ure, popoldne pa v torek in četrtek od 14. do 18. ure. Reklamacije: po 14. oktobru se ne bodo mogle upoštevati. MALI OGLASI Prodam stavbo z vrtom v centru Kranja. Poslopje je u-godno za prezidavo v stanova-je z delavnico. Naslov se dobi v uredništvu. Pozor! Dam večji znesek kot brezobrestno posojilo za stanovanje v Kranju aH bližnji okolici. Sem upokojenec z ženo. Ponudbe na upravo lista pod »Miren«. Prodam plemensko kravo in telico. Naslov v upravi lista. Lepe moštarice ima na prodaj Slane, Preddvor pri Kran-nju. Klavir starejšega tipa prodam za 20.000 din. Primeren za učenje ali podežeflska društva. Naslov v upravi. Prodam velike nože za ribanje zelja. Naslov v upravi lista. Podpisana Tomnžič Marija, Stiiiževo 36, preklicujem kar sem neresničnega govorila o tov. Jožetu Žužku, Struževo 36 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Prva premiera o Prešernovem gledališču KaLbo z Mestnim gledališčem na Jesenicah? Že ob izidu so vsako Cankar- (Iwmn rflnL.1P 131 t IT!"fc skeptika. Jermanov lik ss v jevo delo sprejeli žolčni napa- ^""u J njem ^ ^ (prekraLko_ di negodovanje in vrsta zmot- listiCne drame, izzveni v iracio. lako dognanem izrazu, kot še trajni študij). Preigraval se je ntn največkrat zlonamernih namom svetu. V skladu s trdo, nobeno njegov© delo. Hvala ^a s spretno retorično:; t jo, ki pa ni vrednotenj, ce je bil se tako logično stvarnostjo takratne ta poseben uspeh gre v prvi mogla prepričati. Daljši študij odkrit in kristalno jasen, zme- družbene in politične situacije vrsti režiserju Slavku Janu, pa vloge bi dal mogoče drugačno raj so mu očitali, daje meglen bi moral Jerman aii v smrt ali tudi vsemu igralskemu kolek- sliko. Jj z^preden, v nerazumljivo ^ Golicavo, od koder bi se po tivu. Šele, če po predstavi po- Kot Eržen, je presenetil tudi simboliko. Hinavsko mu je kn- desetih letih vrnil v trg do kra- novn0 pregledujem knjižni Pristov v vlogi župnika. Bil je tika priznala veliko umetniško ja dotolčen, drugi Hvastja ali tekst drame, dobim približno impresivna, trda, na zunaj do-moč in blesteči slog ter eno- Kačur. V drami pa mu mrtva sliko o velikem kreativnem de- stojanstvena, toda brezčutna dušno preklela in izobčila ne- mati oprosti in na pot ga lu, ki ga je opravil Jan z in- postava »Velikega inkvizitor-varno prevratno in žaljivo pre- spremlja Lojzka, ki je simbol scenacijo te naše standardne ja«. Temu župniku verjamem, drzno misel, zavito v dognano blage misli in globoke vere v tragedije. Cankarju se je pri- da obvlada faro s samim mi-obliko. V »Hlapcih« pa je Can- človeka. bližal z ljubeznijo in velikim gom. Zato je Pristov vehe- karjev bič zažvižgal tako ostro Vsa druščina v konferenčni spoštovanjem Ničesar ne od- mentno reagiranje v drugem preko vse liberalne in klerikal- sobi je iz realnega sveta. Can- vzema in ničesar samovoljno dejanju za čas vrgl0 iz okvirne srenje, da niso z besnim kri- kar je tem človečkom postavil ne dodaja. Predstavo gradi na ja. Izrazit je bil odtenek v psihološko poglobljeni analizi zadnjem dejanju, ko ranjene-beseidila. Vsaka gesta, vse kre- ga nasprotnika dq kraja dotol-tanje na sceni je logično in psi- če, nato pa si lahko clovoli za hološko zasidrano v besedilu, hip čisto iskreno človeško ču-hkrati pa to besedilo podčrta- stvovanje, tudi sam suženj siva, osvetljuje in odgrinja za- stema. strte misli. S skromnimi, a do- Kalander je v Kranju lahko bro pretehtanimi sredstvi sko- le Grašič. Postavil je na oder raj hipno ustvari potrebno odr- poln lik, ki pri vsakem nasto-sko vzdušje. Samo en detajl: pu obvlada odrski prostor. Do-prvi prizor petega dejanja. Po brodušen, šegav, poiten silak, tekstu so na odru Lojzka, Ge- ki ga je nevarno razbesneti. ni in Jerman. Dialog, poln na- Barvito so izdelane figure u. migovanj na smrt, :-.e mukoma čiteljskega zbora. Nadučitelj odvija. Ob zaključku prizora (F. Tref alt) živ lik, kot da pride iz materine sobe zdrav- sem ga še včeraj srečal; za-nik in pove, da gre z bolnico piti Komar (M. Cegnar), ki je h koncu. Po Janu pripelje v za- v drugem dejanju nekoliko zdrknil iz sicer dobro zastavljenega koncepta; Dolinarjev zlomljeni, tragični Hvastja; cinična Geni (M. černetova), ki se postavlja na glavo le iz ko- Jerman (Eržen) in Lojzka (Cigojeva) četku dejanja Jerman -zdravnika k materi. S tem dobi prizor drugo osvetljavo. Ustvarjeno je težko, grazljivo vzdušje Veg čas vemo, na kaj čakajo ti trije ljudje in zdi se. da modnosti in brbljava Minka stoji za vrati smrt. Takih teht- (Klio Maverjeva), ki jo prav nih domislekov je v režiji več. tako drugo dejanje za hir* ■ Jan tudi natanko občuti, kdaj spodnese.Enakovreden drug čanjem napadli le vsebinske pred obraz nekoliko izbočeno ge Cankar odlepi od realnih tal. teJ tovansiji je zdravnik (Jože plati drame, ampak raztrgali zrcalo, ki jih sicer spači, toda Z njim vred dvigne tak prizor Kovačič), zgovorni vetrogončič tudi oblikovno. Ob tej, še da- njihove fizionomije bistveno ne v svet preroških prividov. Maj- masko filozofa^ Lojzka An-nes, pa tudi za naprej največji spremeni, župnik jc že sim- hna mojstrovina zase je zboro- ke Cigojeve je nežno, eterično slovenski politični tragediji, ki bol. On je vtelešenje brezčutne- vanje in spopad v četrtem de- bitje, bliže stmbolu kot živi je začetek umetniškega viška ga, mrkega in brezkompromis- janju. ženski. Tudi ostale manjše vlo-Cankarjeve literarne tvornosti, nega avtokratskega sistema, ki junaka drame in nasprotna ?e so P^zljdvo^delane zlasti zlohotno in škodoželjno dopo- mu je edini cilj in namen ab- ^ sta Jerman m župnik Ob ,™ailOVa:, °Zr*,. \+' vedujejo, da je njegova umet- solutna oblast. S tem, da ga je Erženovem Jermanu se nehote Odveč bi bilo ponavljanje o priznanem delovanju jeseniškega Mestnega gledališča, ki s9 je povzpelo med našimi amaterskimi, kakor tudi polpokltc-nimi odri na najvidnejše! mesto. 57 naštudiranih premier in 436 odigranih predstav, 33 ponovitev in 54 gostovanj govori dovolj jasno o zavidanja vrednem delovanju edine take kul-turno-prosvetne ustanove v radovljiškem okraju. Kakor dosedanje je tudi letošnja gledališka sezona obetala veliko uspehov. Gledališki in umetniški svet sta izbrala repertoar, ki bo obsegal res priznana dela in nudil za vsakega nekaj. Ker pa je bil oder z dvorano nujno potreben obnovitve, je gledališče v poletnih mesecih s pomočjo subvencije Ljudskega odbora mestne občine Jesenice pričelo z obnavljanjem dvorane in odra, kar naj bi bilo dogotovljeno še pred sezono. Dela so potekala normalno in upair smo, da bosta obnovljena dvorana in tehnično izboljšan oder mnogo pripomogla k uspehom letošnje gledališke sezone. Do nedavna je bilo vse v redu, saj je LOMO z ozirom na dokazano nujnost celo odobril zvišanje proračuna investicij na blizu 2 milijona dinarjev. Ko pa je Narodna banka blokirala vsa investicijska sredstva občine, je slednja sprejela sklep ukiniti do nadaljnega vse investicijske gradnje. S tem sklepom je bilo znatno prizadeta komunalna dejavnost na Jesenicah. Z njo pa tudi Mestno gledališče, ki nima denarja za dogotovitev pričetega dela. Prostori so v takem stanju, da zahtevajo dokončno izdelavo in je vsako igranje, kakor tudi studiranje- nemogoče. Vse kaže, da je letošnja gledališka sezona na Jesenicah resno ogrožena, kajti vsako zavlačevanje del pri obnovi odra in dvorane bi se podaljšalo do konca seraone. Jeseničani, ki so z veseljem opazovali dela pri obnavljanju Mestnega gledališča, se upravičeno sprašujejo, kaj bo z letošnjo gledališko sezono. Da bi gledališče po 8 letih uspešnega dela v devetem letu mirovalo, ne gre nikomur v glavo. 25-00!) obiskovalcev jeseniškega Mestnega gledališča nestrpno pričakuje skorajšnje rešitve tega perečega problema in si nikakor ne more predstavljati, da bi ljudska oblast dopustila letos mrtvo sezono. Mestno gledališče na Jesenicah je edina taka kulturna ustanova v vsem radovljiškem okraju, zato je dolžnost, ne le mestnih, temveč tudi okrajnih forumov, da najdejo izhod iz trenutne zagate in zagotovijo Mestnemu gledališču potrebna sredstva, za dokoi-čno izdelavo gledališke dvorane z odrom. Gledališki kolektiv pričakuje polno razumevanje pri merodajnih forumih in u-stanovah, kar bo zanj največje in najlepše plačilo. S sodišča niška pot končana. Cankar dvignil na realni svet, spomnim njegovega Dolinarja „„. _ Cankar je »Hlapce« napisal je župnik zrasel v silno demo- y »Jakobu Rudi«. Dolgo pot je ' po veliki klerikalni zmagi pri nično figuro, katera temna sen- premerij Eržen v dveh letih volitvah 1. 1907, ko 'se je ve- ca je dolgo prekrivala vso de- Njegov ju,nak ^ preprost, do^ bar, na prvi videz malo po- čina slovenske podeželske inte- želo. ligence čez noč zasukala po ve- Slogovno drama ni enotna- tru, kot petelin na streihi, sle- Prvo dejanje je satira na brez. deč Geninemu programu: »Na- načelnost slovenske inteligence zadnjašLvo je dobro, naprednja- in drugo se že nagiba v farso; štvo je dobro, najboljše pa so v tretjem pa začnemo doživ- pečene piske.« Ijati tragedijo osebnega etosa, Vsa ta žalostna parada o- v katerem .se dober človek in mahljivcev, malovernežev in ši- redek značaj zlomi. Naloga re. rokoustnih neznačajnežev je le zaje je, da skuša stilno neenot-spremna godba kruti memben človek, čigar vrednost meid materinsko ljubeznijo in spravlja v grob. Primerno, intimno občuteno, mestoma močno stilizirano sceno je zasnoval ing. arh. V. spoznaš šele v borbi. Vse kar M°Ika; pove, je tudi v njem osebno dozorelo, zato ne rabi ne visokega podstavka, ne prepričevalnega glasu. Kako preprosto, nepatetično, toda kot dognano dejstvo, o katerem nI Vsaka premiera je za nar. majhen praznik. Če pa Prešernovo gledališče predstavi Cankarja z njegovo najboljšo dramo v režiji tako zvnnejra' režiserja in v tako dognani izvedbi, ki mora približati Cankarja in ne- nost drame kar moč zabrisati razpravljanja, pove znani sta- vsaken«u gledalcu, je to slav- usmiljeni, od Trubarja dalje ali vsaj ublažiti preoster pre- vek o narodu ki »si bo pisal fn dogodek. Pasem se pri trajajoči borbi za dušo sloven- hod. V naši predstavi smo ta ^dbo sam«. V intimmhi in tra- prem,eri oziral po dvorani in skega kmečkega ljudstva, bor- prelom zaradi delnega kariki- £ji>pl° ČUBtven' v mislih prešteval vse tiste bi ki se je tudi še po 1 1907 ranja v drugem dejanju močno * ™ sentimentalen. fne majhno število), ki bi pri bila dalje z nezmanjšano silo- občutili. V alternaciji je Jermanovo tej slavnosti morali biti, pa jih vitostjo vse do krvave odlo- Z vprizoritvijo »Hlapcev« je vlogo odigral še Jože Kovačič. nisem videl. Treba bo, da vsak- bil Cankar predstavljen Kra- Kovačtčev Jerman je samoza- do od nas najprej farnemu se- nju v oblikovno in vsebinsko vestnejši, zrelejši ln nekoliko bi dopove: Cankar je naš! B. čitve v letih 1941-45. Leto sedmo ni zadnja žalostna obletnica v politični zgodovini Slovencev, za njo je prišlo leto 1914, pijevrat, diktatura, jereiza in fašistična okupacija, število Jermanov je res v teh letih raslo in Kalander je bil vse večji in silnejši, toda med Komarji je bila še zmeraj velika V. H. iz Binklja prf Škofji Loki je najemnik kamnoloma v bližini Škofje Loke. V njem dela nekaj delavcev. Lomljenje kamna v tem kamnolomu pa se j^ opravljajo proti pravilom in predpisom, ki določajo, kako je treba lomiti kamenje, da je zavarovano življenje delavcev. Inšpekcija dela OLO Kranj je ugotovila, da lomljenje kamna opravlja od spodaj navzgor ln to z Izpodkopavanjem, kar je proti predpisom o varnostnih ukrepih pri delu v knrnnnTrtmtb Ob t>reglpmca, Radomlje, Luka Zastopane so bile domala vse- ^.u ™ o nova pot v hribe tudi nI tra- vic6( Peci in Morav gična v dramaturškem .smislu. tem' ^ 9e podrobno pogovorili Tragedija je v tem, da sa Jer- ^ stanku 24. septembra, na man ne zlomi v boju s premoč- ka,terega so prišli predstavniki nlm, kom, fliktu njem razKolu mea usiaijeiuin lika predvoliln prepričanjem in vero v pravil- katerih pretresajo in postav nost izbrane poti ter najčlstej- jjajc kandidate s,, ljub /.tujo do matere. S tem 0 tragičnim zapletom, z vpraša. v nodeij0 popoldne se je Zastopane so ) vsem gospodarske panoge 322). Pouk na gimnaziji je Tujci so okrnjen, ker manjkajo še tri se najbolj zanimali za kropar- ucnc moči. ske izdelke, člpkar^tvo in ker ramiko. Veliko zanimanje pa V letošnji sezoni je bilo na (eslr \ kamniškem okoliša so bile pred mnlavnim vnovič premerjene, zdaj pa dobivajo nove kilometrske kamne, krajevne napisne table in prometne znake. Iz Komende Nov mest. Na cesti iz Ko- njem krivde glavnega junaka, , al z 9 mm ptšto'.o mizarski Bledu več pi-edrznih vlomov in msemde v Križ se je v Gmajnua dobi politična drama drugo,___. navadnih tatvin. Nedavno so pogreiznil temelj kamnitega večno živo in globoko občute- ' prijeli nevarno vlomilsko tolpo, mosta in sedaj grozi nevar- I siM'hl tflirilt'ja ki ji !<■ na.Vlovnl 28 l"tni Ivan "<-t. da. N bo poruši] v< . | n v n . l-.elr, brCCDONU k, o jaški po- >>' i>jlo popravilo zvezan« I Prešernovih zborov m()(.niki ki ,(, pri;Vi pred krat prdvelUclmJ »troikt bodo Moški pevski zbor France kim Iz zapora, kjer je odsedel dili nov mont niže in preložili Literarna "publicistika proglaša Prešeren, sekcija DPD Svobo- pet let zaradi dezerterstva. Ta -cesto. S tem bodo odrezali tudi njigov,. igre za z^i« d realidič de Kranj, jo gostoval pet dni tolpa jo v avgustu vlomila v dva ost m ovinka In za vedno ne drame. Ljudje iz gledališč po Slovenski Istri. Pod vod- grajsko kopališče 3 ponareje. odstranili prometno nevarnost težko da se s tako opredelitvi- s tvom dirigenta Peti a Lipa rja nimi ključi. Od tam so nekemu na tej cesti, jo do kraja strinjajo. V strogo je Imel uspele koncerte v Ko- kopalcu odnesli dve nalivni pe- Domžalska »Svoboda« je go- realističnem konceptu je moral pru, Portorožu ln Piranu. Tudi resi bi večjo vsoto denarja Ne- t no človeško noto Merila, s katerimi tehtamo Cankarjevo umetniško delo še danes niso do kraja ustaljena štovala to nedeljo v Komendi z CoImVvo opereto Planinska roža. Kljub h im'uiu vremenu je bila dvorana razprodana. vsak režiser trčiti ob proble- v radiu Koper je pel dva spo- kaj dni za tem so vlomili v me, ki jih z realističnimi izraz, reda slovenskih narodnih ln u- drugo kabino in odnesli upravnimi sredstvi odra ne more raz- metnlh pesmi, ženski pevski niku hotela j šport l 21.000 din. luščiti na prizore, kot je Mak- zbor pa je imel S1, sept. iz- Iz nekega inozemskega avto. aova hipnoza Kantorja, sod- redno uspeli koncert v Crtkve- mobila so ukradli dve zapestnl ■ Ifrsillia nlk v isti drami, zavezovanje. niei. uri. Konec avgusta ,0 ponoči IZ Hl91119 Gmzdovega čevlja 1. pd-, ki so Vsi koncerti ofcttl ■DOMW s<» vlomili v poslovalnico trg pod j. V torek okrog polnoči se je v tvornem svetu neverjetni, vzbudili navdušenje prustušal- Izbira in odnesli za 22000 na glavni cesti Bled Kranj na Cankar jih zavestno vkompo- .cev. Zbora, ki sta med najbolj- din različnega blaga. Končno ovinku pri Polici zgodila težka nlra v dramo, ker z njimi sil- širni amaterskimi /.bori v Slo- m> vdrli v KZ v Lescah ln tudi prometna nesreča, pri kateri no zaostri nasprotja in z zgo- veni jI, sta s svojimi koncerti tam pobrali blago in denar v je osebni avto za vozil v dvo-sčeno izraznostjo odkriva no- pred mednarodno publiko do- skupni vrednosti 22 900 dinar- vprožnl voz, kjer sta bila za-tranjo vsebino drame. kazala visoko raven naše zbo- jev. Zdaj je tolpa prišla za daj privezana dva konja. V Tudi zaključni akord »Hlap- rovske kulture, Za kar zaslu varni1 zapahe in ji bo sodišče bolnišnico so bili prepeljani oev« Cankarjeva najbolj rea- žita vse priznanje. izreklo zasluženo kazen. trije ponesrečenci. Uničena sta bila dva konja in avto. Organi LM so bili takoj na mestu nesreče in naredili Izvid, kako je sploh prišlo do nesreče. V sredo zvečer sta bili v »Zadružni restavraciji Jelen v Kranju dve ločeni družbi. Prvo družbo so tvorili šoferji, dingo pa trije delavci iz tovarne »Sava*. V pijanosti je nekdo (verjetno delavec iz »Save«) z nožem večkrat zabodel Gaborc Jožeta, šoferja iz »Iskre« ln ga težko ranil. Storilca so prijeli. O dogoeiku bomo podrobneje poročali prihodnjič. Iz Moravč V tem mesecu sta se močno ponesrečila: Franc Mlhelčlč, zidar pri Remontu Moravče, ko se je peljal s kolesom domov, padel in si zlomil tilnik. Anton Sušnik, delavec iz I>omžal je pri barvanju železnih podpornikov padel /. lestve ln si zlomil roko ter dobil tudi not ran je poškodb". Iz Lesc V tovarni verig in plugov v Lescah so dogradili veliko In lepo dvorano, ki bo s'už la. ko lektivu za politično In kulturno Izživljanje, poleg toga pa bo dvorana služIla tudi delavskemu svetu za nj« govč seje. !><> sedaj v tovarni niso Imeli dvorano In zato so bili sestanki največkrat v obratih. Dvorano so v nedeljo slove.aio Izročili svojemu namenu. Z Jesenic V drugi polovici prihodnjega meseca bo na Bledo prvi m vi narodni šahovski turnir, na katerem bo sodelovalo 6 moštev metalurških podjetij iz Švice, Avstrije In Jugoslavije. Iz švl ce ho zastopan kolektiv Ij|owii- Beveri, iz Avstrije Voest Iz Ltnza In Soeller Blockmann A. G. z Dunaja. Od domačih železarn pa bodo zastopane Zenica, Jesenice in Titovi zavodi Litostroj, kot rezerva pa železarna Guštanj. Turnir se bo začel 15. okto-iba popoldni« ln bo končan v soboto 17. oktobra, potem pa si bodo udeleženci ogledali Bled z okolico in Postojno. Iz Zminca »V Zmincu bl bilo zelo lepo, če bl vsi tako dosledno odmerjali davek vsem, kot so ga Lovrotu« — se je glasil 19. 9. 1953 stavek v dopisu pod naslovom Iz Zmlncav. Davčna komisija si bo prizadevala, da bo v Zmlncu lepo tudi za Ijovrota, vendar pa v pojasnilo javnosti pripominja: Za leto 1952 jo Imel omenjeni 240 dinarjev pi odpisanega davka na novodograjeno hišo-Lastnik hišo trdi, da je ta davek previsok, ker hiša še nI gotova, čeprav je zgradba ž8 dograjena in le ši podstrešji čaka še njegove žuljave roke-'/.inimivo je to, da ne zna uporabi jati drugih prostorov raze*1 kuhinje In sobe, vsaj tako stoj' v dopisu. Da bo davek laže plačal, mu predlagamo, naj se zaposli ^ tolikšni meri kot žena t°r zmerno uživa alkoholne pijač« V Ijodo&e naj ae o sestav'1' davčne komisije to<" no pouči "J šele nat<» poroča javnosti. v davčni komisiji so zastopa11 domala vsi sloji. Z dohodki od Muretove^1 griča nima občina nič sknpn^ ga, ker omenjeno posestvo °^ bilo dano njej v upravo. S tem dopisom odgovarjal1* javnosti — ne pa Lovrotu, * odgovora verj it no ne bo i;l/'1 mol kot ne razume uredi'. Navodila za pripravo jesenskih volitev v zbore proizvajalcev v kranjskem okraju Določitev volilnih enot Organizacija »borov volivcev v proizvajalni skupini kmetijstva SKLEP Okrajna volilna komisija V Okrajni ljudski odbor Kranj je na podlaei 94. čl. Zakona o spremeimDan in dopol- nizacije v mastni občini škofja nitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS štev. Loka: Lesno industrijsko pod-31/102-53) na seji Zbora proizvajalcev dne 22. 9. 1953 sprejel jetje, škofja Loka, Gozdna u- • prava škofja Loka, vse trg- SKLEP poslovalnice, podjetja komunal- Kranju je na osnovi 145. člena Sv. Ana 8. KZ Sv. Katarina, o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov Zbora proizvajalcev OLO Kranj in številu ne dejavnosti, Dom slepih in Zakona o pravicah in dolžno- 9 KZ Kovor, 10. KZ Križe, 11. odbornikov ki se volijo v posameznih volilnih enotah. obrtne poslovalnice lesne in sten ter o volitvah ,n odpoklicu • Goriče jl2 Trstenik kovinske stroke — 1 odbornik zveznih ljud. poslancev, 125. čl. ' i. IBI, Tovarna lovskih patronov. nizacije v mestni občini Tržič: Volilna enota štev. 23. ki jo Zakona o pravicah in dolžno- freaoslje 11. i^a iso- Zadružna mlekarna Čirčiče in Tovarna obutve Triglav, To- sestavljajo gospodarske orga- stih ter o volitvah in odpoklicu krica, 15. KZ Kranj, 16. KZ privatni terenu Čirče, Volilna enota štev. 11, ki jo lanterija' Tržič, Pletilstvo Tr- obrata Trata, vse^gostilne in kona o volitvah in odpoklicu KZ Hotavlje, 21. KZ Lučine, Volilni enota štev 1 ki jo sestavljajo gosp. organizacije žič, Tovarna usnja Runo in tr- obrtne poslovalnice prehrambe- odbornikov ljudskih odborov 22. KZ Gorenja vas, 23. KZ sestavlja, del gosp' podjetja v mestni občini Kranj: Indu- govina — B odbornika. ne stroke ter vse gospodarske določila Javorje, 24. KZ Log 25. KZ Iskra tovarna za elektrotehni- strija obutve Planika, Kurivo, Volilna enota štev. 17, ki jo organizacije obč. LO žabnica ' Zminec, 26. KZ Poljane in KDZ ko in finomehaniko (produk- Odpad. Podjetje za promet z sestavljajo gosp. organizacije — 1 odbornik. da ^ zbori volivcev, na kate- odpadki, žimopreja, Mestna o- v mestni občini Tržič: Gozdna Volilna enota štev. 24 ki jo rih se predlagajo kandidati za Mladi vrh, 37. KZ bonca, zs. SKUPINA INDUSTRIJE, TRGOVINE IN OBRTI: Samostojne volilne enote so: cija) 3 odborniki. Volilna enota štev. 2, ki jo pskarna Stražišče, ter vse go- uprava Puterhof Desno indu- sestavljajo vse gospodarske or. odbornike Okraj, zbora pvoi/.- KZ Davča, 29. KZ Zali log, 30. stavlja del gosp' podjetja spodarske organizacije občine strijsko podjetje Tržič, Trgov- ganizacij,e občine Cerklje, šen- vajalcev ter poslance Zvezne- KZ Martinj vrh, 31. KZ Draž-kra tovarna za elektrotehni- Besnica — 1 odbornik. sko podjetje PresKrba, Trgov- čur in Smlednik — 1 odbornik, ga in Republiškega zbora pro- 32 Kz cešn,ica 33 kz PROIZVAJAL- sestavlj Iskra, tovarna za elektrotehni ko in finomehaniko (montaža)— 3 odborniki Volilna enota štev. 12, ki jo sko podjetje Prehrana, Pošlo- Volilna enota štev. 25, ki jo izvajalcev v ------- sestavljajo gosp. enote v mest- valnica Triglav Tržič. Pošlo- sestavljajo vse gospodarske or- SKl SKUPINI KMETIJSTVA Selca, 34. KZ Bukovica, 35. KZ jkanega blaga — Kranj, govska poslovalnica KZ Lese, Volilna enota št°v. 26, ki jo sestavljajo gospodarske organizacije v občini Železniki: O-(Nadaljevanje na 6. str-) se na, . 4 odborniki sko-žimarska zadruga Volilna enota štev 4 ki jo Invalidsko podjetje Plastika, Kovor, Križe, Sv. Ana. Sv. Ka- sestavlja gospodarsko podjetje Invalidsko podjetje Vrtnarija, tarina — 1 odbornik. ' Intek« tekstilna tovarna _ 3 privatni obrtniki in gostinstvo Volilna enota štev .18, ki jo odborniki ^ desnem bregu Save, enote sestavljajo gosp. organizacije v Volilna' enota štev 5 ki jo JDŽ in vse gospodarske orga- mestni občini Tržič: Tovarna sestavlja gospodarsko podjetje nizacije občine Mavčiče — 1 kos in srpov, Mestna pekarija. Bombažna predilnica in tkalni- odbornik. Mest. mešanje, Klavnica Mest. ca Tržič _ 3 odborniki. Volilna enota štev. 13, ki jo žaga. Mizarsko podjetje, OZKZ sestavljajo gosp. organizacije posloval, mesarija, Mlin Ret- B- v mestni občini Kranj: Trgov- nje, Kleparska delavnica, Me- Skupne volilne enote so: sko podjetje za Gorenjsko —■ hanična delavnica, Reševalna Volilna enota štev. 6, ki jo Kokra, Trgosko podjetje Mer- postaja, Krojaštvo Tržič, Kro- sestavljajo gospodarske orga- kur Trgovsko podjetje Pr^skr. jaštvo Križe, Drž. tes. mojster nizacije v mestni občini Kranj: ba, Trgosko podjetje Tkanina, Stritih, Kino Tržič, Radiome- Splošno gradbeno podjetje Trgovsko podjetje Sadje Tr- hanika Tržič, Fotolik Tržič, Kranju je na osnovi 145. člena Organizacija zborov volivcev v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti SKLEP Okrajna volilna komisija l Bitnje in Ekonomija Bitnje, 3. KZ KZ Cerklje, 41. KZ Brniki. 42. Mavčiče, 4. KZ Podbrezje, 5- KZ Zalog, 43. KZ Visoko 44. i0<,ar*K,n orgamza na, kemična čistilnica Zvezda. Mestno tapetništvo. Mest. briv- sestavljajo gospodarske' orga- "Ja ' Roleta-mizarstvo, Tovarna mi- niča, Čevljar, zadruga, Mestno nizacije v mestni občini škofja 1. »Planika« Kranj, la Kinematografsko podjetje prevozništvo, Elektrotehn. pod- Loka: Gradiš, (Strojno kovin- 2. Direkcija komunalnih u- ^e'iavnice) Kranj, enote PTT^službe, Go- jetje. Mestna -slaščičarna Mest. sko industrijsko podjetje SKUP, stanov Kranj renjska tiskarni, T ržavna za- ključavničarstvo, Invalid, podj. Ljubljana-Vižmarje, obrat Šk. 3. Gorenjska predilnica v Šk ložba £iovenijc\ Triglav pošlo- Puškama in privatni obrtniki Loka, Motor Drž. elektrokovin- Loki, valnica i in ii in privatni obrt- s sedežem v Jenkovi ul., Titov sko podj., JDŽ, PTT v škofji 4. »Alpina« žiri, ni':i e sedežem na terenu Rupa trg Cankarjeva ul., Tavčarje- Loki, Prevozništvo Remont, o. in Stmževo — 1 odbornik. va ul, Trubarjev trg, Savski brtna podjetja in obrtne poslo- Volilna enota štev. 10, ki jo breg, Sejmišče in Savska ce. valnice gradben^ stroke — l ustavljajo gospodarske orga. sta — 1 odbornik. . odbornik. nizacije v mestni občini Kranj: Volilna enota štev. 16, ki jo Volilna enota štev. 22, ki jo delkov Kranj, Industrija bombažnih izdelkov sestavljajo gospodarske orga- sestavljajo gospodarske orga- 9. »Roleta« Kranj, 24. Tovarna klobukov Škofja Loka, 25. Zadruga »Niko« Železniki, 26. Zadruga češnjica (sodar-stvo, mizarstvo in mehanične 6. Državno posestvo Cerklje za Državno posestvo Cerklje in Ekonomijo Cerklje. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu! Predsednik Okr. vol. komisije: Stane Vertovšek 1. r. IrtVIlKjei, „ ,., . ... nr7 m ' i rr« Tajnik Okr. volilne komisije 27. Tovarna kos m srpov Tr- J J 5. Jug. drž. železnice Kranj, 6. »Pletenina« Kranj, 7. »Megrad« Kranj, 8. Industrija bombažnih iz- žič 28. Tovarna obutve »Ljubelj« Tržič, 29. Tovarna finega pohištva Tržič, 30. »Megrad« Tržič, 31. Tovarna lepenke Tržič, (Nadaljevanja na 6. str.) Na zadnjem zasedanju sta tako Zvezna kot Republiška ljudska skupščina sprejeli predpise, s kateiimi je (bil, skladno z že uveljavljenimi novimi predpisi uzakonjen nov volilni sistem. Na osnovi teh novih pmedpisov, t. j. Zveznega zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah ln odpoklicu zveznih ljudskih poslancev Jn Republiškega zakona o pravicah in dolžnostih o volitvah in odpoklicu ljudskih po.sl.-m cev Ljudske skupščine LRS, sta Zvezni oz. Republiški izvršni svet razpisala volilVS v Zvezni oz. Republiški zbor. ki l)od(> v nedeljo 22. 11. 19M. ter volitve v Zvezni cz. Republiški r/boi proizvajal.1'V. ki hoda v dneh od 22. oz. 23. do 28. 11. 1953. in sicer tiste dni. ki jih določita Zvezna oz. Republiška volilna komisija. Volitve poslancev v /.vozni in Republiški zbor se opravijo po volilnih enotah tako, da se v vsaki volilni enoti voli en poslanec. Za 'volitve v Zvezni zbor tvori celotni okraj Kranj eno volilno enoto za volitve v Republiški zbor pa je Kranj razdeljen n;i sedem volilnih enot, ki obsegajo območja naslednjih občin: 1. del m sta Kranj: tereni center, Orehok Stražišč:\ 2. del mesta Kranj: tereni Planina, Primskovo, Rupa Struževo ter občini Naklo in ' Predoslje. 3. Tržič, Gorice. 4. Jezersko, Preddvor, Orklje, Smlednik, »einour. 5. škofja Loka, Mavčiče, žabnica. 6. Desnica, Selca, Železniki, Za- Kaj je treba vedeti o najbolj pomembnih pripravah za volitve li log. 7. Zminec, Poljane, Gorenja vas, Žiri, Savodenj. V okraju Kranj bomo torej volili enega poslanca v Zvezni zbor in 7 poslancev v Republiški zbor. Kandidati za poslanca Zveznega in poslance Republiškega zbora predlng.-ijo n;i zborih vnlllopvi, ki B« .JUiirU jejo za vs;i območja kakor za volitve v Okrajni zbor. Okrajna volilna komisija je za območje okraja Kranj določila nasled nji območja zborov volivcev, ni katerih se predlagajo kandidati za poslance Zveznega in poslance Republiškega zbora: 1. v občini Besnica: celotno območje obč. lj. odbora Besnica. 2. v občini Cerklje: a) Cerklje, Vašca, Polica Grad, Požmk 1'šata Šmartno, Stiska vas, Sv. Ambrož Ravno, Apno, šent Urška gora. Sv. Lenart, Sidraž, Viševca, Vrhovi je. b) Zg. Brniki, Vopovlje Lahovče, ZeAoff, Cerkljanska Dobrava, Glinjt , c) Velesovo, Trata, Adergas, Cešnjevk, Praprotna polica, Štefanja gora Gorje. ."'>. V občini Gorenja vas: a) Gorenja vas, Se.stran.ska vas, Trata, Dol. Dobrava Gor. Dobrava žirovski vrh Antona, Žtr. vrh Urbana, Todraž, Bačne, Brobovnica, Dolge njive Goli vrh, Lučine, Prilesje Zadobje. b) Hotavlje, Hlavče njive, Sr. Brdo, Volaska, Cabrače, Suča, Robidnica, Davča, del Krinice, Laze, Lajše, Studor, Debeni, Kopačnica, Leskovica, Trebija, Podgora Klad je, Fužine. 4. v občini Gorice: celotni obč. odbor Gorice. 5. v občini Jezersko: celotno območje obč. ljud. odb. Jezersko. 6. v mestni občini Kranj: a) teren center, b) teren Rupa, Zlato polj \ Suuževo, c) tereni Primskovo, Planina, čirčiče, e) tereni Gorenje, Klane d) tereni Huje, Gorenja Sava, Iskra, f) tereni Kalvarija šmarjetna gora, Str.ožišče," Labore, g) tereni Orehek, Drulovka. 7. v občini Mavčiče: celotno območje obč. lj. odbora Mavčiče. 8. v občini Naklo: a) Naklo, Malo Naklo, Oegeljnica, Strahinj, Pivka, Polica, Okroglo, b) Žeje, Bistrica Dolnja vas, Britof, Pod-tabor, Srednja vas, Zg. Duplje, Sp. Duplje, Zadraga, 9. v občini Poljane: Predmost, Dobje, Smolbno Srednja vas, Žabja vas, Log, Visoko, Del Gabiš k ■ gore, Hotovlje, Bukov vrh, Kre-menk, Vinharje, Dol. In Gor. Brda, Malenskl vrh Dol. In Gor. Ravan, Jazbin«, Volča, Lovsko brdo Lom Zakobiljek, b) Del- nice, (Podobeno, del Gabrške gore Javorje, Dolenjčice, Mu-ravej čertiena, Ravan, Podvrh, Zaprevalje, Dol in Gor. žetina. 10. v občini Predoslje: celotno območje obč. odb. Predoslje. Smlednik, celotno območje obč. lj. odb. Preddvor. 12. v občini Selca: celotno območje obč. lj. odb. Selca. 13. v občini Smledni, celotno območje obč. ljud. odbora Smlednik. 14. v občini Savodenj: celotno območje Obč. lj. odb. Savodenj. 15. v občini Šenčur: a) Srednja vas. Visoko. Milje, Hote-može, Olševek, Luže, b) Šenčur, Voklo, Voglje, Hrastje, Prebačevo. 16. v mestni občini škofja Loka: a) mesto škofja Loka in vasi: Puštal, Hosta, Sv. Barbara, b) Stara Loka, Binkelj, Virlog, Papirnica, Trnje Vešter c) Trata, Stari dvor, Virmašp, Grenc, Suha(, Lipica, d.) Reteče, Gorenja vas Godešič Draga, Pungait. 17-v mestni občini Tržič: a) mesto Tržič, bi Križe, Pristava, Senično, Zg. in Sp. Kovor Lese, Hudo, Stlbenje, žiganja vas_ Retnje, Breg, c) Kovor, Lešlci, Hudo Hušica, Loka, Brdo, Zviitfe, Paloviče, Vadiče Viso. če, Popovo, Hudi Graben, d) Sv. Ana, Slap čadovlje, Doli- na, Puterhof, Lom, Gahovče, Potarjie. 18. v občini Zali log: celotno območje obč. lj. odb. Zali log. 19. v občini Zminec: celotno območje obč. lj. odb. Zminec. 20. v občini žabnica: celotno območje obč. lj. odb. Žabnica. 21. v občini Železniki: a) Železniki, Jasenovec, škovi-ne Smoleva, Ostri vrh, Martinj vrh, b) Dražgoše, Studeno, Rudno Podlonk, Češnjica. 22. V Občini Žiri: a) Žiri, Osojnica Breznica, Brekovce, Sovra, O-pale, Izgorje, Podklanc, Ravne, Stara Vas, Goropeke, b) Do-bračeva, Nova vas, Žirovski vrh, Račeva, Leidinca, Mrzli vrh, Selo, Zabr?žnik, Jarčja dolina Koprivnik. Zbori volivcev; na (katerih se predlagajo kandidati za poslance Zveznega in Republiškega zbora se lahko opravijo prav do tistega roka, ki je predpisan za predložitev predloga kandidature zbora volivcev Okrajni volilni komisiji zaradi potrditve kandidature, t. j. najpozneje 2(1 dni pred dnevom volitev, torej do (31. 10. 1953. sklicati pa se morajo seveda najkasneje 30 dni po razpisu volitev. Zbor volivcev skliče predsednik občinskega oz. mestnega ljudskega odbora, na dr. Pavle Rozman 1 r. Dostojno se pripravimo na volitve katerega območju se vrši zbor. Sklicanje zbora volivcev se razglasi na običajni način tri dni pred pnUčtetkom zbora z navedbo dnevnega reda zbora. Zbor volivcev, ki je sklican zaradi predlaganja kandidatov za poslanca se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja za katera je zbor sklican, najmanj pa 50 volivcev, če se zbor volivcev ne more opraviti zato, ker ni navzočih toliko volivcev kot je potrebno, skliče nov zbor volivcev tisti organ, ki je upravičen za sklicanje zbora. Na zboru volivcev imajo pravico odločati samo tisti, ki i-majo volilno pravico in prebivajo na območju, za katero je zbor sklican. Zbod volilcev o-tvori predsednik občinskega oz. mestnega ljudskega odbora ali odbornik, ki ga. on določi ter ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Izvolijo ga volivci na zboru iz svojih vrst ter ga sestavljajo predsedujoči in dva |č!ana. Dnevni red zbora volivcev mora obsegati: 1 .volitev kandidacijske komisije, 2. predlaganje kandidatov po volivcih, 3. Obravnavanje predloga kandidacijske komisij? za določitev kandidata in glasovanje o predlogu. Zbor volivcev izvoli izmed prisotnih volivcev kandidacijsko komisijo, katere naloga je, da na podlagi predlogov volivcev poda zboru končni predlog za določitev kandidatov. Zbori volivcev v industriji, trgovini m obra (Nadaljevanje s 5. strani.) 32. LIO Tržič 33. Gozdna uprava Tržič (Puterhof), 34. LIO Preddvor, 35. Gozdna uprava Preddvor, 36. Kamnolom Kokra, 37. Opekarna Bobovk 38. čevljarsko podj. »Alka« Duplje. II. Po obratih oz. poslovnih enotah gospodarskih organizacij: 1. V tovarni »Iskra« Kranj: a) montaža, b) orodjarna in splošni oddelek, c) razvojni laboratorij, konstrukcija, uprava priprava dela, komerciala, računovodstvo, d) produkcija, e) industrijska šola, stanovanjska uprava, jasli kapitalna izgradnja in kontrola. 2. V tov. »Tiskanina« Kranj: a) predilnica, b) tkalnica, c) oplemenjevalnica, d) glavna pisarna delavnice, skladišča in zunanja dela. 3. V tovar. »Inteks« Kranj: a) predilnica, b) tkalnica, c) apretura, d) zunanji obrati, e) obrat TJ - Gaštej. 4. V tovarni »Sava« Kranj: a) dopoldanska izmena b) popoldanska in nočna izmena. 5. V gradbenem podj. »Projekt« Kranj: a) stavbišča na desnem bregu Save in stavbi-šče pri tovarni »Inteks«, b) stavbišča v mestu Kranjfti (Planina, Komunala, tovarna Sava, Sindikalni dom in Merkur) c) stavbišča na Zlatem polju, vojaški objekti in stranski obrati, d) stavbišča v Br-nikih. III. V združenih gospodarskih organizacijah: 1. Kurivo, Odpad, Kranj ži-mopreja Stražišče, Opekama Stražišče. Zbor volivcev se opravi v podj. Kurivo Kranj. 2. Triglav Tržič, Tov. cve-kov Retnje trgovska mreža Triglav Tržič. Zbor volivcev se opravi v podj. Triglav Tržič. 3. Tovarna usnja »Runo« Tržič, trg. podj. »Runo« Tržič. Zbor volivcev se opravi v tov. usnja »Runo« Tržič. 4. Tovarna furnirja Boaov-Ije, soc. sektor trgovine in obrti, privatni obrtniki iz območja občine Zminec. Zbor volivcev se opravi v Tovarni furnirja Bodovi je. 5. LIP Krani. GG Kranj, Si-tarsko žimarska zadruga Stražišče, Plastika Stražišče, Inv. podjetje Vrtnarija Stražiš&i, privatni obrtniki in soc. gostinska podjetja na desnem bregu Save. Zbor vohvcev se opravi v podjetju LIP Kranj. 6. Tkanina Kranj Delikatesa Kranj, Tobak Kranj, Prehrana Kranj. Zbor volivcev se opravi v podjetju Tkanina Kranj. 7. Državna obrtna podjetja v Kranju: Elektrotehnično podjetje, Mestna klavnica, Mestna klavnica Mestna šivalnica, Mestno steklarstvo, Sobo-pLesk, Mestno tapetništvo, Mestno prevozništvo, Čevlj. zadruga Mestna slaščičarna. Mest. ključavničarstvo, Mestna brivnica, Fotolik, Puškama ter privatni obrtniki s sedežem v Jenkovi ulici, Titov trg, Cankarjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Trubarjev trg, Savski breg, Sejmišče in Savska cesta. Zbor volivcev se opravi v Elektrotehničnem podjetju. 8. (Privatni obrtniki s sedežem v Kranju: Jahačev prelaz, Na skali, Majstrov trg, Kokrški breg, Prešernova uli- Določitev volilnih enot (Nadaljevanje s 5. strani) brtno proizvajalna in predelovalna zadruga kovinarjev Niko Železniki, Usnjarna Železniki, obrtniki trgovine, gostinstvo, PTT in vse gospodarske organizacije občine Zali log — 1 odbornik. Volilna enota štev. 27, ki jo sestavljajo gospodarske organizacije: Zaclružna poslovalnica češnjica, čevljarska produktivna zadruga RaUtovec Studeno in vse gospodarske organi-i..;"'ie občine Selca — 1 odbornik. volilna enota štev. 28, ki jo sestavljajo gospodarske organizacije: Alpina - tovarna čevljev žiri, enote PTT žiri, trgovska, gostinska in obrtna podjetja na področju občine žiri — 2 odbornika. Vol'lna enota štev. 29, ki jo sestavljajo vse gospodarske organizacije občine Preddvor in Jezersko 1 odbornik. Volilna enota štev. 80, ki jo stavljajo vse gospodarske organizacije občin Naklo, Gorice in Predoslje — 1 odbornik. II. SKUPINA KMETIJSTVA Volilna enota štev. 31, ki jo sestavljajo kmetijske zadruge Besnica, Bitnje, Mavčiče Pod-brezje, Lese, Sv. Ana Sv. Ka- tarina, Kovor, Križe Gorice, Trstenik, Predoslje, Kokrica Kranj, Preddvor in ekonomija Bitnje — 1 odbornik. Volilna enota štev. 32, ki jo sestavljajo kmetijske zadrugo žiri Sovodenj, Trebija, Hotavlje, Lučine, Gorenja vas, Javorje Poljane, Log, Zminec in KDZ Mladi vrh — 1 odbornik. Volilna enota štev. 33, ki jo sestavljajo kmetijske zadruge Sorica, Davča, Zali log, Martinj-vrh, Dražgoše, češnjica Selca, Bukovica, Luša, škofja Loka, Trata, Godcšič, žabnica in eko-nu,,.;J3 škofja Loka — 1 odbornik. Volilna enota štev. 31, ki jo sestavljajo kmetijske zadruge Cerklje, Brniki, Zalog, Visoko, Velesovo Šenčur, Kokra, Jezersko, Smlednik, Voklo, Trboje, Ekonmije: Jezersko, Smlednik, Praše, Cerklje ter državno posestvo Cerklje 1 odbornik-. IH. Sklep stopi takoj v veljavo in se objavi na oglasni deski Okrajnega ljudskega odbora in v vseh obratih in delavnicah gospodar, organizacij, ki posamezne volilne enote sestavljajo. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. ca Reginčeva ulica, Tomšičeva ul., Pot na kolodvor, Ljubljanska cesta, Struževska cesta, Stara cesta in vsa socialistična gostinska podjetja na levem bregu Save. Zbor volivcev se opravi v gospodarski organizaciji hotel Evropa Kranj. 9. Vino Kranj žito Kranj, Mestna vrtnarija Kranj. Zbor vohvcev se opravi v podjetju »Vino« Kranj. 10. Remont tekstilnih strojev Kranj, Remont »Č« Kranj. Zbor vohvcev se opravi v podjetju Remont tekstil, strojev Kranj. 11. Tovarna mila Kranj, Kino Kranj, Okraj, pošta Kranj, Gorenjska tiskarna Kranj, Državna založba Kranj, Triglav poslovalnica I. in H. Kranj ter privatni obrtniki terena Rupa in Struževo. Zbor volivcev se opravi v podjetju Gor. tiskarna Kranj. 12. Tovar, lovskih patronov Kranj ter privatni obrtniki terenov Čirčiče, Primskovo, Klane in Huje. Zbor volivcev se opravi v Tovar, lovskih patronov Kranj. 13. železo - Les Tržič, Ple-tiljstvo - Galanterija Tržič. Zbor volivcev se opravi v gospodarski organizaciji Železo - Les Tržič. 14. Trg. podjetje »Preskrba« Tržič, Mlekarna Tržič, Trg. podj. Prehrana Tržič poslovalnica Triglav Tržič, poslovalnica Tobak Tržič, Odpad Tržič in trg. poslovalnice KZ Kovor, Križe Sv. Ana, Sv. Katarina in Lese. Zbor volivcev se opravi v trg. podj. Preskrba Tržič. 15. Mestna pekarija Tržič, Mestno mizarstvo Tržič, Mestna mesarija Tržič Mest. kle-parstvo Tržič, Mlin Rieitnje. Mehan. delavnica Tržič, Kro-jaštvo Tržič Krojaštvo Križe, Mesarstvo Tržič, Klavnica Tržič, Mestna žaga Tržič, OZKZ poslovalnica mesarije Tržič, Kino Tržič, Fotolik Tržič, DES Tržič, Radiomehanika Tržič in privatni obrtniki Tržič. Zbor volivcev se opravi v podj. Mestna pekarija Tržič. 16. Pilama Trig'av Tržič, gostinsko podj. Storžič, gostinsko podj. Zelenica Tržič, PTT Tržič in Križe, JDŽ Tržič in Križe Planinsko društvo Tržič, Apnenica Tržič. Zbor volivcev s6 opravi v podj. Pila rim Triglav Tržič. 17. Odeja škofja Loka, Obrtne usnjarske in tekstilne stroke škofja Loka ter ostale stroke raaem gradbene, lesne, kovinske in prehrambene. Zbor volivcev se opravi v podj. Odeja škofja Loka. 18. SKIP škofja Loka, MOTOR škofja Loka, JDŽ škofja Loka PTT škofja Loka, obrt gradb. stroke, Združena špedicija škofja Loka, Avtobus Šk. Loka. Zbor volivcev se opravi v gospodarski organizaciji SKIP škofja Loka, 19. Komunalna podjetja v škofji Loki trgovina, lesna in kovinska obit, Dom slepih Stara Loka. Zbor volivcev se opravi v podj. komunalne dejavnosti. 20. Mlin Trata, soc. gostinstvo škofja Loka, obrt prehrambene stroke v šk. Loki. Zbor volivcev se opravi v podj. Mlin na Trati. 21. Gospodarske organizacije v občini Besnica: JDŽ, social-gostinstvo, Splošno remontno podj. Besnica, privatni obrtniki. Zbor volivcev se opravi v Splošnem remontnem podjetju Besnica. 22. Gospodarske organizacij* v obč. Cerklje: Opekarna Češ-njevek, Parna žaga, soc. gostinstvo, Remontno podj. Cerklje občinska obrtna podjetja, privatni obrtniki. Trg. podjetje Cerklje in vsa ostala soc trgovina, PTT Cerklje. Zbor volivcev se opravi v podj. Opekarna češnjevek. 23. Gospodarske organizacije v občini Gorenja vas: PTT Gorenja vas, socialistično gostinstvo, Splošno remontno podj. Gorenja vas in ostala socialistična obrtna podjetja privatni obrtniki, Trg. podjetje Gorenja vas in ostala trgovina. Zbor volivcev se opravi v Splošnem remontnem podjetju Gorenja vas. 24. Gospodarske organizacije v občini Gorice: PTT Golnik, soc. gostinstva Krojaško-šivilj-ska zadruga Gorice, privatni obrtniki. Trg. podj. Golnik, Trgovina KZ Gorice. Zbor volivcev so opravi v Krojaško-šiviljski zadrugi Gorice. 25. Gospodarske organizacije v občini Jezersko: PTT Jezersko, soc. gostinska podjetja na Jezerskem Kamnolom Jezersko in ostala obrtna podjetja, privatni obrtniki, Elektrarna, Trg. podjetje Jezersko. Zbor volivcev se opravi v gesp. org. Kamnolom Jezersko. 26. Gospodarske organizacije Smlednik, PTT Smlednik prir- v občini Mavčičie- Soc. gostin ska podjetja, privatni obrtniki, trgovina KZ Mavčiče in o-stala trgovina. Zbor volivcev se opravi v* gospodarski organizaciji trgovina KZ Mavčiče. vatni obrtniki, Trg. podjetje Smlednik in ostala trgovina. Zbor volivcev se opravi v gosp. org. PTT Smlednik. 33. Gospodarske organizacije v občini Šenčur: soc. gostinska podjetja Šenčur, občinska obrt-27. Gospodarska organizacije na podjetja privatni obrtniki, v občini Naklo: PTT Naklo in PTT Šenčur in vsa trg. podje-Duplje, JDŽ Naklo in Duplje, tja. Gostinsko podjetje Naklo, obč. Zbor volivcev se opravi v obrtna podjetja Naklo (pletil- gostinskem podjetju Šenčur. jSSrtS^vJ^SSft 34■■ Gospodarske organizacije Ž-^SP Trg„?°tr v občinah Železniki in Zali log: tje JNaikio, lrgovina KZ -Na- PTT 2eiezniki in Sorica, soc. klo in privatni obrtniki Zbor volivcev se opravi v obč. obrtnem podjetju Naklo. 28. Gospodarske organizacije v občini Poljane: PTT Poljane, soc. trgovina in gostinska gostinska podjetja, soc. obrtna podjetja, privatni obrtniki, Usnjarna Železniki, Trg. podj. Sora Železniki in vsa ostala trgovina. Zbor volivcev se ppravi v in'obrtna podjetja privatni ^snJar"i Železniki. obrtniki, Trg. podjetje Poljane in ostala trgovina. Zbor vohvcev se opravi v Trg. podjetju Poljane. 35. Gospodarske organizacijo, v občini žabnica: soc. gostinstvo — zadružna gostilna žabnica, soc. obrtna podj. privatni obrtniki, PTT Žabnica, JDŽ žabnica Trg. podjetje žabnica 29. Gospodarske organizacij; v občini Preddvor: PTT Pred dvor in Kokra soc. gostinska ,n °stala trgovina, podjetja, soc. obrtna podjetja, Z,M)r »« oprava v privatni obrtniki, Trg. podjetje Preddvor. Zbor volivcev se opravi v Trg. podj. Preddvor. 30. Gospodarske organizacije v obč. Predoslje: Oljarna Britof žaga Britof, Gost. podj. Predoslje, privatni obrtniki, Mlin Ilovka, kolarska delavnica KZ Kokrica Trg. podjetje Predoslje, Trgovina KZ Predoslje. Zbor volivcev se opravi v oljarni Britof. 31. Gospodarske organizacije v občini Selca: PTT Selca. Tabor-Remont Selca in ostala obrtna podjetja privatni obrtniki, Trg. podjetje Selca in ostala trgovina. Zbor volivcev se opravi v Tabor-Remont Selca. 32. Gospodarske organizacije v občini Smlednik: soc. gostinstvo. Krajevna pekarija Trg. podjetju žabnica. 36. Gospodarske organizacije v občini Žiri: PTT Žiri, soc. gostinska podjetja žiri, Zadr. gostilna Sora, privatni obrtniki, Trg. podjetje žiri in ostala trgovina, čevljarsko podj. Metka žirl in ostala soc. obrtna podjetja. Zbor volivcev "nravi v čevlji podj. Metka žiri. 37. Gospodarske organizacije v občini Sovodenj: Zadružno gostinstvo. Mizarstvo KZ, Trgovina KZ Sovodenj privatni obrtniki. Zbor volivcev ~ opravi v podj. Mizarstvo KZ Sovodenj. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu! Predsednik Okr. vol. komisije: Stane Vertovšek 1. r. Tajnik Okr. volilne komisije: dr. Pavle Rozman h r. ZADRU2NJ DAN V NAKLEM Kmetijska zadruga Naklo prireja ob priliki 50-letnice zadružništva v Naklem naslednjo prireditve: SOBOTA, DNE 3. X. 1953: ob pol 8. uri — dogon živine na razstavni. prostor ub pol 9. uri — otvoritev sadjarske, poljedelske, čebelarske razstave in razstava zadružnih strojev ob 9. uri — strokovno ocenjevanje živine ob 12. uri — revija najbolje ocenjene živine ob 15. uri — I. zborovanje živinorejcev pinegavrskega pasemskega rajona s predvajanjem filma ob 19. uri — igra »Divji lovec« NEDELJA, DNE 4. X. 1953: ob 9. uri — tekma traktoristov okraja Kranj ob 10. uri — ogled strojev in javna razprava med kmeti in strokovnjaki o uporabnosti posameznih strojev za naše kraje ob 13. url — dirka s kmečkimi konji s ob 14. uri — otvoritev »Zadružnega doma« in objava rezultatov tekmovanja ln razdelitev nagrad ob 15. uri — pester kulturni program v Prosvetnem domu. ob 16. url — p r o s t a kmefka zabava s plesom (Nadaljevanje s 5, strani) Kandidacijska komisija je sestavljena od 7—15 članov ter ima pravico predlagati po 1 kandidata za poslanca. Predlogi se dajejo ustno. Ko je predlaganje kandidatov končano, se kandidacijska komisija umakne, pretrese predloge, ki so jih dali volivci in sestavi predlog za določitev kandidata. Predlog obsega lahko enega ali več kandidatov, vendar pa samo takšne kandidate, ki so jih predlagali volivci. Ko kandidacijska komisija konča delo, sporoči predsednik ali član kandidacijsko komisije zboru volivcev predlog za določitev kandidatov in ga utemelji za vsakega predlaganega kandidata. Zbor volivcev nato obravnava predlog kandidacijska komisije, če med obravnavanjem kdo navede razloge proti kakemu kandidatu, ki ga je predlagala kand'dacijska komisija, ali če predlaga drugega kandidata, mora kandidacijska komisija preizkusiti te razloge in predloge ter predložiti zboru volivcev svoj končni predlog. Tudi ta pretilog lahko obsega samo kandidate, ki so jih predlagali volivci. Zbor volivcev glasuje posebej o vsakem kandidatu, ki ga je predložila kandidacijska komisija. Glasuje se z dviganjem rok. Izmed kandidatov, ki jth je predložila kandidacijska komisija, je sprejet vsak tisti kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev če zbor volivcev ne sprejme nobenega kandidata iz njenega predloga aH pa se zbor volivcev ne strinja s številom kandidatov, ki jih je ona predložila, se na istem zboru volivcev Izvoli nova kandidacijska komisija, ki zastopa potrditev kandidatov, tako kakor je bilo preje že omenjeno. Na podlagi sklepa zbora volivcev se sestavi nato predlog kandidature, ki mora obsegati sledečo podaitke: za katere volitve ln za katero volilno enoto velja predlog, dan volitev, da je bil predlog sprejet na z bom volivcev, kje in kdaj je bil zbor volivcev in za katero območje, priimek, očetovo in rojst. ime ter prebivališče vseh na zboru volivcev določenih kandidatov. Predlog kandidature zbora volivcev podpiše tisti, ki je pred- sedoval zboru volivcev in predsednik kandidacijske komisije. Poleg njunih podpisov je treba za vsakega navesti priimek, očetovo in rojstno ime, poklic in prebivališče. Njuna podpisa morata biti overjena od ljudskega odbora občine, na katere območju je bil zbor vo-vliccv ali pa od sodišča Predlogu kandidature je treba predložiti zapisnik o zboru volivcev. Za veljavnost kandidature je potrebno, da najmanj ena tretjina zborov volivcev na območju Republiške volilne enote oz. ©na četrtina zborov volivcev na območju Zvezne volilne enote, predlaga istega kandidata. Pr. dlog kandidature zbora volivcev se mora predložiti okrajni volilni komisiji najpozneje 21 dni pred dnevom volitev, t. j. najpozneje do 31. 10. 1953. Za volitve poslancev v Zvezni zbor proizvajalcev je okraj Kranj v proizvajalski skupini Indu.sti i je, trgovine ln obrti sa mostojen volilni okraj, ki obse. ga, gospodaiske organizacije omenjen,, proizvajalne skupine na območju administrativnega okraja Kranj, ki voli enega po- slanca; v proizvajalski skupini kmetijstva, pa je okraj Kranj združen z okraji Postojna, Sežana, Gorica, Tolmin In Radovljica v skupni volilni okraj, ki obsega vse gospodarske or gani zaci je omenjenih administrativnih okrajev te skupine in te volijo enega poslanca. Za volitve poslancev v Republiški zbor proizvajalcev pa je okraj v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti razdeljen na volilne enote, ki obsegajo gospodarske organizacije te proizvajalske skupine naslednjih občin: 1. del mestne občini. Kranj (desni breg Save i ni občino (Besnica. 2. del mestne ol)čine Kranj (levi breg Save) In občine Cerklje, Šenčur, Smlednik. 3. škofja Loka, Zminec, Žiri, Železniki, Gorenja vas, Žabnica, Poljane, (Selca, Zdi log, Savodenj, Mavčiče 4. Tržič, Naklo, Gorice, Predoslje, Preddvor, Jezersko. V proizvajalski skupini kmetijstva pa je združen z okraji m Radovljica in Tolmin v skupno volilno enoto, ki voli enega po-Hlanea. Medtem ko volijo poslance v zvezni in Republiški zbor dr- žavljani FLRL, ki imajo volilno pravico in so vpisani v volilni imenik na območju FLRJ oz. LRS, pa se poslanci Zveznega ln Republiškega zbora proizvajalcev' volijo po izvoljenih o-krajnih zborov proizvajalcev. Poslanci Zveznega oz. Republiški ga zbora, proizvajalcev se volijo torej posredno, zaradi česar je potrebno, da še pred volitvami poslancev v Zvezno oz. Republiško skupščino opravimo volitve v okrajni zbor proizvajiUccv, v katerega bodo volili proizvajalci v svojih g©* s]>odarskib organizacijah določeno število svojih predstavnikov. Okrajni ljudkl odbor Kranj je za' to na seji dne 22. 9. 1953 sprejel sklep; da bodo volitve v Okrajni zlx>r proizvajalcev dn,. 5. 11. i !).">:',. ni sicer v proizvajalski skupini i r 1111 ^- 11 i je, trgovine in obrti ter dne K. ii. 1953. v proizvajalski skupini kmetijstva. Odbornike za okrajni zbor proizvajalcev volijo proizvajalce nepn ■ i dno vsak v svoji proizvajalski skupini in sicer: 1. V skupini industrije, trgovine In obrti: delavci In uslužbenci, ki delajo v industriji, rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prevozništvu, poštni, telegrafski t> le tonski službi, trgovini, gostinstvu, pri komunalnih delih in obrtništvu ter. obrtniki. 2. V skupini kmetijstva: kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug, in člani njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, delavci in uslužbenci kmulij-»kih posestev, delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug ln drugi kmetijski delavci. Na seji dne 02. 9. 1953. je Okrajni ljudski odbor sprejel tudi sklep, s katerim je določil, da »e v no_ vi Okrajni zbor proizvajalcev izvoli z ozlrom na gospodarsko razvitost okraja najvišje dopustno število članov, to je 50, kolikor članov šteje Okrajni zbor. Po določilih novega Zakona o volitvah in odpoklicih i [bornikov ljudskih odborov imajo namreč zbori proizvajalcev najmanj tri četrtine toliko odbornikov kot Okrajni zbori. (Dalje prihodnjič.) V noM'mlini v%i na volivce 4T v\ \< nnpi/v ki; U Tudi parlamentarne volitve imajo svojo zgodovino, ki je včasih zelo zanimiva. Borba za kandidate se je v stari Jugoslaviji vodila v ministrskih kabinetih in pisarnah policijskih oblasti, ne pa na terenu med množicami. S podkupovanjem so hoteli na vsak način priti na kandidatno listo ljudje, ki so se borili samo za .»stolček« in pri tem niso izbirali sredstev. »Banatski glasnik' (3. januarja 1923. leta) poroča to~le: »Obveščeni smo bili, da je včeraj okoli poldneva obiskala našega podžupiana zelo upoštevana hčerka dr. I. V. Z gospodom podžupanom se je dalj časa zadržala v političnem razgovoru. Imenovana gospodična ima pri sedanjih volitvah zelo važno vlogo. Ona določa, kdo bo postal kandidat Radikalne stranke v Banatu. Na tisoče premestitev Celoten državni aparat je ob dnevu, ko so bile objavljene volitve, odložil na stran vse posle, ki niso v zvezi z volitvami. Prav tako ministri. Vlada ima polne roke dela. Takoj so nastale temeljite spremembe v uradniškem aparatu, posebno v policijskem. Tisoč in tisoč državnih uradnikov so vrgli iz eflužbe ali pa jih pilcmestin. Vlada sprejema na njihova mesta »svoje ljudi ki ji bodo na volitvah zagotovili večino. Celokupen upravni aparat je pričel delati propagando za vladne kandidate, nasprotna kandidate pa preganjati. Gonja je bila neusmiljena proti vsakomur, ki ni bil pristaš vlada. Številne stranke Nekdaj je bilo pri nas polno raznih strank. Pred volitvami 1922. leta Iso bile poleg radikalov in demokratov še sledeče, stranke: N. pr. v Sloveniji: Slovenska ljudska stranka (vodja je bil Korošec), Slovenska kmečka stranka (Pucelj), Narodno-so-cialna stranka (Deržič), Narodna ljudska stranka (šušter-šič), Narodna napredna stranka (Ravnikar), Socialistična stranka Jugoslavije (Bernoto) Socialistična stranka delovnega ljudstva (Pabijančič), Republikanska kmečka stranka (dr. Novačanin). V drugih krajih r>U položaj sličen. Naravno ^Je, da je policijski aparat imel dosti elela v borbi proti tolikim vladnim nasprotnikom, da bi radikalaem oziroma demokratom zagotovil V( čino v bodoči skupščini. V bej borbi niso poznali nobenih ozi.rov. Dogajale so se aretacije, pretepi in često tudi uboji. Najvišji zakon Ali takrat morda ni bilo Ustave? Da, imeli smo jO tudi zakone smo imeli. Toda tedaj Jta bil najvišji zakon minister za notranje zadeve izvajalci zakonov pa so bili okrajni načelniki, policijski pisarji in žandar ji. Vsakim volitvam v novi parlament je sledila vrsta zahtev po pojasnilih za nepravilnosti pri volitvah. Nikoli niso nikogar obsodili za izvršena kažnjiva dejanja ali celo uboje. Skoraj neverjetno, pa vendar ^e je vse to dogajalo. Osvežitev polti Vsaka žena bi si od časa do časa morala privoščiti parno kopel. Delovanjle potnih žlez se poveča in nia ta način se čisti koža. Zlasti znojnice se pri parnih kopel i h temeljito očistijo ln odprejo. Nekaterim ženskam se lojne žleze kaj rade zamaše. Tedaj se v njih pogosto napravijo sojedci, ki dajo polti videz zanemarjenosti. Parna kopel je najboljše sredstvo za odpravo te neprijetnosti, že po prvem poskusu bomo dosegle viden uspeh. Vtisnjena mesta odpravimo •z baržuna, če ga držimo nad vodno soparo. Tudi ključavnice je treba od casa do časa očistiti, če jih V presledkih dobro izpihamo in nabii-zgamo z oljem, si prihranimo precej jeze Ln marsikak zlomljen ključ. Kakao se ne sprim: v kepe, če ga pomešamo s sladkorno 8tP<>, prodno ga vsujumo v mleko GLAS GORENJSKE K ŠTEV. 40 Epiloga za poduk in razvedrilo 3. X. 1953 t • • 14 glasov je zadostovalo, da je bil kandidat izvoljen za Jjudskega" poslanca Prva obtožba šele, ko je bila mera zvrhana, so obtožili prvega ministra. Napačno bi bilo misliti, da so to storili zato, iker so hoteli red, prekinitev stare nemogoče prakse, uvedbo zakonitosti in zagotovitev osnovnih pravic državljanov. Ne. Minister za notranje zadeve Božo Maksimovič je postal trenotno težak problem celo v Radikalni stranki. Bil je na poti svojim tovarišem v stranki in |t.i so ga v dogovoru z demokrati in opozicijo obtožili. Ta tožba proti onemu ministru je bila res zanimiva in strašna na pogled. »Razbite so bile volitve«, tako navaja obtožnica, dalje »aretirani predstavniki opozicije, ponarejeni volilni zakoniki, poslan, kandidata dr. Krafta so v volilni gonji pretepli itd.«. Do sodbe ni nikoli prišlo. Aretacije v Hrvaški V Zagrebu so brez vprašanja prijeli kandidate. Med njimi tudi šetfa najmočnejše stranke Stjepana Radića. Sodišče je izdalo odlok, naj ga ''zpuste. Odločba je bila po zakonu izvršena toda komisija je na osnovi odredbe ministra za notranje zadeve obdržaia vse areti- rance še nadalje v zaporu. Na njihovo pritožbo je sodišče zopet izdalo odlok, da se izpustijo na svobodo, vendar policija tega ni upoštevala. Minister prisoten pri tepežu Boža Maksimovič je 1926. 1. osebno predsedoval nekemu volilnemu zboru v Beogradu. Ko so nekateri meščani nasprotovali predlaganim kandidatom, so navalili nanje policijski a-gentt s korobači ln jih pretepali pred očmi ministra za notranje zadeve. On je to mirno gledal. Politični uboji V volilni gonji so bili politični uboji pogosti, posebno na jugu. Samo v enem dnevu so v Prilepu na ulici ubili tri Turke in enega Srba. Policija nikoli ni poiskala storilcev. Nezaželeni kandidati so bili često tepenii v pisarnah okrajnih načelstev. Načelnik belo-palanskega okraja je v svoji pisarni napadel uslužbenca, ker ni hotel poslušati naloga policije in se odreči kandidaturi. Namestnika kandidata Pale Fodorja so v zaporu tako mučili, da se mu je od udarcev omračil razum. »Klevetanje oblasti« Podtikanje raznih krivic vladnim nasprotnikom je bil povsem običajen pojav. Ako se je nekdo izjavil proti vladnemu kandidatu če je agitiral za nasprotnika, če je pripadal o'-pozicijskl stranki, se je moral »prostovoljno« obtožiti, da je klevetal oblast, kralja in podobno. Taka dejanja so mu podtaknili, da bi prišel v zapor. Milutin Vrbič je bil obtožen, da je ukradel kokljo s piščanci. Policija je kokljo našla na njegovem dvorišču, žan-darji so ga skupno z dokaznim corpus delioti odvedli na okr. načelstvo. Tam ga je žei čakal vladni kandidat s svojimi pristaši in godbo, ki je igrala k njegovi zmagi. Obtožba brez izida Obtožba proti ministru za notranje zadeve je vsebovala tudi mnogo drugih dejstev. Postavili so jo na dnevni red ljudske skupščine, o njej razpravljali in — nič. Minister je ostal še naprej na svojem mestu. Delal je še dalje na isti način in je celo izvedel volitve 1927. leta. Te volitve so najbolj črna točka v politični zgodovini. Te- daj so se zgodila neštevilna nasilja,, izgoni, kazni, poneverbe, podkupovanja volivcev itd. Ministra so po volitvah napadali za dejanja med volitvami vendar brezuspešno. Po 6. januarju Volitve, ki so bile po proglasitvi šestojanuarske diktature, se niso mnogo razlikovale od prejšnjih. Tudi tedaj so bili poulični uboji, poneverbe itd. Tako so v parlament prihajali kandidati, ki so dobili 200 do 300 glasov, medtem ko so njihovi nasprotniki imeli po 30, 40 in 60 tisoč glasov. Neki poslanec iz Hrvatske je bil izvoljen s komaj 14 glasovi, za njegovega nasprotnika pa je glasovalo več tisoč ljudi. Ravnodušnost do volivcev Zaradi takega stanja so bili vladni kandidati popolnoma ravnodušni do vo'vcev in njihovih želja in potreb. Nekoč so Vojo Marinkoviea poklicali, naj pride na zbor volivcev v okraj, kjer je kandidiral. Na povabilo je kandidat grobo odgovoril : »Ne, grem na zborovanje! če pridem ali ne pridem, izvoljen bom kljub temu.« Kranjski grad in njegov stavbni razvoj Kranjski grad predstavlja s svojo mogočno gmoto, dvigajočo se na robu konglomeiratnega pomola tik nad mostom preko Save, enega najučinkovitejših arhitektonskih poudarkov starega Kranja in nepogrešljiv člen v silhueti me;sta. Po času nastanita je obenem najstarejši spomenik profalnega stavbarstva v Kianju in se v virih omenja že 1. 1256. V tem letu dovoli Koroški vojvoda Ulrik, tedanji lastnik Kranja, ortenburškim grofom zgraditev utrjenega stolpa na robu mestne ploščadi, ki naj varuje prav v tem času nastali most preko Save. Ta stolp, ki predstavlja eno zgodnjih oblik srednjeveškega gradu v katerem se istočasno družita obrambni in stanovanjski moment, se nam je v osnovi ohranil do danes. Pozoren opazovalec, ki ga vodi pot preko Savskega mostu v mesto, brž opazi na desnem krilu grajskega pročelja zidan pravokotni izrastek, ki se globoko zajeda v strmino pomola. Prav tenu najstarejšemu delu gradu smo ob sedanji skromni obnovi zunanjščine posvetili posebno pozornost. Izpod debelega ometa so se prikazale številne strelne lino in lepi, iz klesanih kamnov sestavljeni ogli, ki uokvirjajo stavbo. Morda nam bo kmalu mogoče najti tudi pot do kleti - - nekdanjih ječ, ki so danes bržkone zasute in katerih vhod leži nekje pod tlakom v notranjščini stav be. Če si pobliže ogledamo ta del gradu, opazimo, da se njegov tloris po obliki približuje kvadratu. Čeprav nI bilo mogoče najti pod ometom nobenih otipljivCjših stilnih označb, nam vendar razmerje med širino sten in debelino zidov dokazuje, da ae piša"1 viri ne motijo in' da je prvotni kranjski grad nastal'resnično v dobi zgodnje gotike, t. j. v 13. stoletju. Po svojem tipu predstavlja prehod med tipičnim romanskim donjonom — prvotno obliko gradu, ki jo služil v prvi vrati obrambnim namenom in ki se nam je do devetdesetih let prejšnjega stoletja ohranil v škofjeloškem gradu — ter kasnejšo razvojno stopnjo srednjeveške grajske arhitekture, ki jo zastopa jedro radovljiške graščine, v katerem prihaja Izrazito stanovanjski moment v,,- bolj do izraza. Doba turških vpadov in uporaba strelnega orožja prineseta spremembo tudi v prvotno obliko kranjskega gradu. Njegovo pritličje utrdijo po italijanskem načinu s poševnimi zidovi, ga opašejo s kamnitim paličastim zidcem in ga vključijo v ostalo mestno fortifikacijo. Novi e konomski pogoji in drugačen v tostranstvo obrnjen življenjski nazor renesanse, spremeni značaj naše celotne grajske arhitekture. Skromni, tesni prostori srednjeveškega gradu ne ustrezajo več rastočim potrebam po humanizmu prebujenega in k večjemu u-dobju stremečega človeka. Sredi 16. stoletja kupi grad Janž Khisi s Fužin, ga prezida v graščino, ki dobi po njem naziv »Khislstein«. Današnje ime Kieselstein izvira verjetno od Valvazorja, ki si je njegov izvor napačno razlagal od kremena. ». . • gradu je dal ime Kremen (nieimško Kiesel), iz katerega sta zidana grad in mesto.« še pred letom 1600 dobi grad današnjo obliko. Na prvotno strednjeveško stolpasto jedro se nasloni mogočno telo dvonadstropne stavbe — današnji centralni del gradu. Vendar nam način razporeditve prostorov, zelo skromna veža in stopnišče dokazuj'erjo, da v tem času srednjeveška stavbarska tradicija še ni povsem izumrla in da je še daleč čas, ki ustvari »potratne prostore« kasnejših graščin. V neskaljeni luči, ki jo prižiga v stavbarstvu zmagujoča renesansa, se kažejo posamezni arhitekturni členi: portali, leseni okvirji vrat, na kamnite konzole oprti stropi itd. Protestan-tizem zapusti sledo/e v citatih iz biblije, ki jih piše po stenah. Enega teh smo prcid dnevi odkrili na stopnišču, ki vodi v prvo nadstropje. Približno v istem času, morda nekaj let pozneje, prizidajo gradu vzhodni trakt z arkadnim hodnikom. V njegovem nadstropju prevladujejo tipične renesančne oblike: loki in toskanski ste-orlči, medtem ko kaže pritličje še vedno rahel nadih srednjeveška tradicije, kateri se tudi .«talo meščansko stavbarstvo Kranja še v poznem 17. stol. ne more povsem izogniti. Medtem, ko ostaja prvotno srednjeveško jedro kranjskega gradu na slikah topografa Me. rijana in zgodovinarja Valvazorja še vedno samostojen, s posebno streho od ostale graščine ločen del arhitekture, o-pažamo od 18. stoletja dalje v upodobitvah mesta Kranja vedno bolj naraščajočo težnjo po združitvi obeh stavbnih indl-viduov. Kvadratni prizidek na jugovzhodu končno združi obe arhitekturni gmoti v učinkovito oeloto. Letošnja restavracija gradu je imela namen prikazati pot razvoja njegove zunanje podobe. Vsleid pozne jeseni smo morali prvotni program skrčiti na najmanjšo mero. Vkljub temu smo z doseženimi rezultati zadovoljni. Ugotovljena je bila oblika prvotnega grajskega jedra in struktura njegovih zidov. V prihodnjih letih bo treba misliti predvsem na uredi- tev notranjščine, kjer se pod ometom skrivajo številni, na kamnite konzole oprti leseni stropi in slikarije, ki jih renesančni grad z razvitim čutom za dekoracijo prav gotovo ni pogrešal. Do Prešernovih časov je bila stara funkcionalnost notranjih prostorov še vedno živa-Nastanitev uradov okrajne gosposke v drugi polovici 18. st. je uničila staro notranjo podobo gradu in spremenila stavbo v množico temačnih prostornin. V gradu stanuje danes okrog 200 gojencev Vajeniškega doma, iz golih higienskih razlogov bi bilo potrebno najti zanje ustreznejše življenjske pogoje, grad pa spremeniti v bivališče predmetom, ki jim sanitarni razlogi ne ovirajo eksistence — v muzej! Elegantna črna obleka za večerne prireditve Pred spanjem Po končanem delu počivajte £ele takrat, ko ste poskrbeli tudi za svoje zdravje. Uspeh je vreden da žrtvujete še četrt urice samo sebi. Najprej slecite delovno obleko in si privoščite mlačno prho ali kopel ali pa se vsaj u-mijte in nato dobro otrite z mehko frotirko. Č;e si potem namažete polt z olivnim ali mandeljnovim oljem, boste oD" čutili prijetno sproščenost. Nato se oblecite v sveža oblačila, pa se vam bo zdelo, da ste popolnoma spočiti, kakor da niste ves dan trdo delali, ves večer boste, sveži, lahko boste obiskali gledališče, koncert ali kakšno drugo zabavo, z veseljem se boste posvetili lepi knjigi ali pa razgovoru z domačimi. Na ta način se boste telesno poživili, a sami dobro veste, da povzroča dobro telesno počutje veder duh in dobro duševno razpoloženje. Vedrost in telesno ugodje se pa odražata v obrazu. Gube se porazgubijo, poteze postanejo mehkejše in smejoče, oči izražajo mladost. Zvečer si vzemite tudi malo časa, da zberete svoje misli. Premislite in kritično ocenite, kar ste čez dan . počeli. Kdor se navadi, da zvečer pregleda dnevno delo, se bo mnogo laže duševno zbral, imel bo več u-spehov, ker ne bo ničesar storil nepremišljeno in Sie ne bo dal presenetiti od nedavnih dogodkov. Ureditev sodobne kuhinje V kuhinji se pripravljajo jedi, zato zahteva ta prostor praktično pohištvo, snago in red, da gre delo hitreje od rok. Deži naj proti severu da poleti nI prevroče. Stene naj bodo bele, do višine 1.5 m preple-akane z oljnato barvo ali oolo-žene s keramičnimi ploščicami. Če ni mogoče obložiti aH pre-pleskatl z barvo celotnih sten, pa jih vsaj tam, kjer se najbolj maže jo, t- j. ob štedilniku in ob pomivalniku. Okna naj bodo velika. Svetloba naj pada na štedilnik. Razsvetljena naj bodo tudi vratca pečice. To je najlaže tam, kjer je štedbnik od zadnje strani prizidan k steni Okno naj ima prezračevalno cdpitin", poleti mrežo. V velikih kuhinjah naj bo še stenska ventilacija tik pod stropom, da bo v kuhinji več svežega zraka, pa manj sopare. Od ostalega stanovanja naj bo kuhinja ločena, da se ne razširja vaga in duh ;:o kuhi. Tla v kiuiinji so k.hko iz različnih snovi. Zelo Ipa so kamnita ali iz keramičnih .ploščic, ki jih hitro in ltpo čistimo T orači t j» tlak i" kamnitih drobcev in cementa. Pred uporabo ga zbrusljo 6 solno kislino in zmijejo. Kc se osuši, ga naoljijo in povoščijo z belim voskom. Tak tlak čistimo z milnico, parkrat na leto pa ga povoščimo. Kamnit in ke- ramičen tlak je mrzel, zato moramo na mestih kjer stojimo, napraviti lesene mreže. V kuhinji uporabljamo nadalje tudi ksilolitni tlak, ki je topel in elastičen, vendar se hitro izrabi. Dobimo ga, če zmešamo magnezitni cement z žaganjem. Največkrat pa imamo v kuhinji lesen pod. Pri ladijskih tleh morajo biti stiki tesni. Tak pod je topel, mehak za hojo in se čedno poriba. V kuhinjah manjših družin oblagajo tla z lesonitom, ki ga čistijo kot parket. Betonska in ilovnata tla so za noge nezdrava. Če je le mogoče naj bo v kuhinjo napeljana voda. Na vsak način pa mora biti lijak za odtok umazane vode. Odliv mora biti izpeljan tako, da voda ne zastaja okrog hiše in se ne izliva po okolici. V peščenem svetu se dobro obnese jama z gramozom. Voda pronica skozi gramoz v ziemljo. Večkrat pa je treba zgornjo plast gramoza, kjer se nabira gosta in mastna nesnaga, premen jat i ali jamo prestaviti. Lijak naj ima zaklopnico, da ne uhaja smrad v kuhinjo. Čistiti ga moramo redno. Razkuži ga in pobere maščobo vroč lug, raztopina klorovega apna ali lužne-ga kamna. Pohištvo je najprimernejše Iz mehkega lesa, laki m no v svetli barvi ker se lepo čisti. Vsa o- prema v kuhinji naj bo razvrščena tako, da prihrani ženi nepotrebno hojo. Ne sme biti prenapolnjena, vendar pa mora imeti vse, kar je za hitro delo potrebno, in sicer: dober štedilnik, dovolj veliko in primerno visoko delovno mizo, o-maro za posodo, kuhinjske stolčke in pomivalnik. Pri novogradnjah naj bodo v kuhinji vzidane omare. Z njimi prihranimo na prostoru, mladim zakoncem pa denar za pohištvo. Manj primerne so police, četudi imajo zavese. V zaprto omaro spravljamo posodo, v njene predale živila, ki jih sproti rabimo. Razdeljena naj bo v primerno visoke police in predale po predmetih katere spravljamo vanje. Dno predalov in polic pokrijemo s čistim papirjem, boljše je povoščeno platno. Gospodinja naj dela, kar le more, sede zato naj bodo stoli primerno visoki, da udobno sedi. Praktične so izvlečljive deske pri pohištvu, pri katerih je možno opravljati delo sede. Ob pomivalniku naj bo montirana premakljiva poševna plošča za povezovanje pomite posode, kar je veliko bolj hi-gienično kot brisanje s krpo in da tudi manj dela. V večjih kuhinjah je pomivalnica ločena od kuhinje, prav tako tudi prostor za čiščenje zelenjave in pripravljanje živil. be v kuhinjo in iz kuhinje Ne prestrašite se nenapovedanih gostov če hočete, da ae ibodo gost- sobo. Če skozi priprta vrata velik užitek bo vsakemu obi-je v vaši hiši dobro počutili, sliši vznemirjeno šepetanje skovakm še tako skromen primorate gledati predvsem na med otroki, ali pa se celo pre- grizek, če ga servirate z mirto da se boste tudi vi dobro rekanje, je vsa iz sebe in ne nostjo in vedrim obrazom, med-počutili kot gostiteljica. Nič ni Ve kaj bi storila, ali ostala pri tem ko še tako rafinirano ser-gostu mučneje, kakor da mo- gostu ali zletela v kuhinjo in virana poslastica na katero je ra gledati, kako gostiteljica vsa pomirila razgrajajoče otroke, moral čakati cele pol ure in zbegana in upehana leta iz so- Naj vas obišče kdorkoli, glej- mu jo gostiteljica postavi na te predvsem na to, da ostanete mizo z vznemirjenim obrazom mirni in da gre vse v hiši svo- in tresočimi rokami, slabo vpli-jo običajno pot. va na gosta. Sedaj pa še nekaj, 3 čimer Kadar pa gostiteljica ve, da. Kuhinjske deske sčasoma po- si premnoga gostiteljica beli jo bo kdo obiskal, naj gleda temne. Če pa jih kdaj pa kdaj glavo. Kako bi postregla svo- predvsem na to, da ima ob zmijemo z vodikovim superok- j emu gostu ? Marsikatera je njegovem prihodu že prigrizek, svetle' postane^° *ePe in zaradi tega večkrat v zadregi, s katerim mu namerava po- Peteršilj je izborno sredstvo Prav vsakemu gostu brez izje- streči, pripravljen. Le tako bo za nego kože. Položimo zvečer me lahko postražete s čajem, lahko mirnega srca in zbranih pest zelenega peteršilja v skle. kosom kruha ter presnim ma- misli sedla k gostu in se po-do nizke vode in si zjutraj v slom aU marmeiado, s kozar- svetila samo njemu ter ji ne bo treba begati po kuhinji in sobi in se predajati mislim, s čim neki bi mu postregla. A. Kot Nasveti njej umijmo obraz in vrat Kmalu bomo opazili, da posta- cem malinovca, limonade ali ja koža mehkejša, čista in pro- pa postavite pred gosta koša- AHoaorosrra žna. Tudi najtrša krtača za nohte postane sčasoma mehka, ker se med ščetinami nabere milo. Če jo včasih položimo v mrzlo okisano vodo, ostanejo ščetine vedno trde. Raskava koža postane mehka, če vodi, v kateri se umivamo vselej dodamo nekaj mleka. Maščoba mleka se vpija v kožo in jo napravi mehko in gladko. Prhljaje odpravite, ako si glavo enkrat na teden na-trete s citronovim sokom. Bradavice izginejo, če jih osem do deset dni na ti rate z medom. BrUantino za lase si lahko naredite sami iz dveh delov olja in enega dela kolonjske vode. Zrezana čebula čisti pozlačene okvirje slik, ohranja pa tudi lakaste čevlje. S čajnim zvretkom peremo črno svilo. Tudi oprane nogavice lahko z njim nekoliko o-barvamo. Otroci se mleka pogosto branijo. Če jim damo slamico, bodo z njo srkali mleko iz kozarca, in kozarec bo kaj kmalu prazen. Rože dobijo v vazi Irtro neprijeten duh po gnilobi. To preprečimo, če denemo v vazo bakren novec. Rože ostanejo potem tudi dalj časa sveže. Jabolka in hruške ne potamne če jih lupimo in režemo z nožem, ki ne zar javi in jih potem za malo časa položimo v okisano vodo. Če hočemo, da nam lakasti čevlji ne razpoka jo, jih moramo večkrat natreti z glicerinom. Premog, ki daje mnogo saj, polijemo, preden ga naložimo na ogenj s slano vodo. Bolje bo gorel in tudi saj ne bo toliko. rico sadja z domačega vrta. V Jesenski plašč iz enobarvnega blaga Nekaj o pripravi likerjev Liker ni pijača za vsakdanje uživanje. Kadar dobiš nepričakovan obisk te kozarček likerja reši iz morebitne zadrege. Prav pride slabotnim, bolnim ljudem, toda tudi domačim boš ustregla, če jim ob tej ali oni priliki domačega praznika, godu, obletnice itd. ponudiš dobrega likerja, ki si ga sama pripravila. Šipkov liker. Potrebuješ 1 1 šipka, V4 kg sladkorja, dišave. Naberi pozno v jeseni, ko ga je že slana ožgala in se je že zmehčal liter šipka (to je rdeči sad divjih rož). Sipek operi, ga dobro stolci in daj v steklenico s širokim vratom (steklef-nica za vlaganje). Dodaj dišave, košček cimeta, nekaj klin-čkov, limonove ali pomarančne lupine. Vsega tega daj po okusu. Na sipek nalij dober liter dobre slivovke ali kakega clrugega močnega žganja. Steklenico zamaši ali zaveži in postavi za 8 do ilO dni na sonce, če tega dni, pa na kakšen drug topel prostor k peči. Nato skuhaj približno 1/2 kg sladkorja, politega s 1/4 1 vode. Kuhanega postavi na hladno, da se ohladi. Zdaj sipek odcedi in k tekočini pridaj kuhan mrzel sladkor. Pusti ga zopet nekaj dni stati, da se očisti. Potem ga na platneni ki piči odcedi, nalij v dobro umite steklenice, zamaši in shrani. Pripomba: Dodatek k navodilu šipkovega likerja. Ko šipkov liker precediš in ti ostane gošča, nalij vanjo kaka dva litra vode in zopet postavi na topel prostor ter pusti, da se sikisa. Tako dobiš zelo okusen kis, ki ga lahko potem naliješ v steklenice. Hruškov liker. Vzemi okusne hruške jih na krušnem str-galniku nastrži in iztisni iz njih sok, katerega precedi in potem kuhaj 10 minut. Zatem ga odstrani. Za liter seka kuhaj po-sefoej do 1/2 kg sladkorja v 1/4 1 vode. Ohlajen sladkor premešaj ohlajenemu soku. |Za liter soka vzemi 3/4 1 navadnega dobrega žganja. Vse dobro premešaj, če je treba še enkrat precedi, potem nalij v steklenice, jih zamaši in shrani. E-nako pripravljaš liker iz lepo dišečih jabolk. Metin liker. Potrebuješ majhen krožnik mete, lupino ene pomaranče, 1 1 dobre slivovke pol kilograma sladkorja. Meto zreži na rezance, jo daj v steklenico š širokim vratom, potrosi z lupino lene pomaranče, lahko pridaš tudi dva klinčka in zali ješ z litrom dobre slivovke ali vinskega žganja. Dobro zamaši in postavi za teden dni ali 10 dni na sonce. Potem sok precedi in mn prilij približno 1/2 kg s 1/4 1 vode kuhanega že mrzlega sladkorja. Liter nalij v steklenico, zamaši in shrani. Namesto mete jahko vzameš meliso. I.rjijev liker. Potrebuješ 1/? 1 brinjevib jagod, 1 1 slivovke in 1/4 kg sladkorja. Dobro srele bnr.jeve jagode stolci daj v stekioniio in na::j nanje slivovke. POfcjavl za nekaj tednov na sence (2 do 4 tedne). Potem j.^ccll na go-s.vm -utiču, prii'j 1/4 kg s 1/4 1 vode kuhanega in že ohlajenega sladkorja, dobro zmešaj, nalij v steklenice dobro zamaši in shrani. Vinski liker. Potrebuješ 1/2 činega vina, 3/4 kg sladkorja, liter slivovke, 2 stroka vanili- Daj sladkor v poioščeno kozico polij ga z vinom, postavi na štedilnik, pusti da zavre in nekaj časa vre. Vanilijo zreži na kosce, jo daj tudi v kozico, nakar vse skupaj odstavi. Ko se ohladi in je že popolnoma mrzlo šele prilij liter dobre slivovke. Dobro zmešaj, pusti malo stati, nakar na gostem prtiču precedi, nalij v steklenice, dobro zamaši in shrani. Kavni liker. Potrebuješ 1 kg sladkorja 1 1. vinskega žganja, 15 dkg kave, strok vanilije. Za kavni liker je najboljše, da vzameš pravkar praženo kavo, katero takoj zmelješ in takoj zakuhaš v 3/4 litra vrele vode v katero si vrgla na koščke zrezan stok vanilije. Kavo dobro pokrij in jo pusti nekaj časa prav počasi vreti, tako da pade kava na dnu. Potem odstavi, da se ohladi. V dobro poioščeno posodo daj 1 kg sladkorja, ga polij s 3/4 1 vode postavi na štedilnik, pusti da zavre in se očisti. Potem postavi na hladno, da se ohladi. Ko sta kava in sladkor že mrzla, precedi kavo, ji prilij sladkor in 1 1 dobrega žganja. To zmešaj, zamaši in pusti stati nekaj dni, da se dobro očisti. Potem ga precedi skozi flanelasto krpico, nalij v steklenice, katere dobro zamaši in zapečati ter do uporabe shrani. DEBELOST V AMERIKI Objavljajo, da je doraslo prebivalstvo ameriških srednjih in zapadnih držav predebelo. Povprečna teža posameznikov je 25 do 30% nad normalo. To velja v prvi vrsti za države Kanšas, Nebraska, Illinois, Iowa, Mi-chigan in Ohio. Na boljšem je Minesota. Pa tudi njeno prebivalstvo je še po teži 10 do 15 odstotkov nad normalo. KRIZA V ŠOLSTVU Letošnjo jesen se bo vpisalo na ameriške šole vseh vrst 30 milijonov mladine ali 10 milijonov več, kolikor je na razpolago prostora in učiteljske moči. GOBAVCI Na svetu je okrog 7 milijonov gobavcev, od teh živi v Britanskem imperiju okrog 3 milijone, nekaj sto pa celo v Veliki Britaniji, število gobavcev se bo znatno zmanjšalo, ko bodo proti tej bolezni začeli u. porabljati sulfamide. CIGANI V EVROPI V Evropi so se cigani prvič pojavili v Grčiji. Grki so mislili, da so Egipčani. Od tod tudi v angleškem jeziku beseda gibsy, ki poimani danes cigan. Cigani so verjetno iz severne Indije, od koder so pobegnili pred krvbločnim Ta-merlanom. NOBENEGA V ZAPORU Na Hivatskem in v Sloveniji so imeli v prejšnjem stoletju navado, da so izobesili belo zastavo, če ni bilo v občinskem zaporu nobenega kaznjenca. I-NTERNACIONALA Internacionala je bila prvič glasbeno predvajana leta 1888. ob prazniku Zveze francoskih novinarjev v Lyonu. 1899. leta je postala himna francoskih socialistov, potem pa himna vsega delavstva. UPOROV PA TOLIKO Od leta 1826 do 1854 je bilo v Rusiji 556 kmečkih puntov. Najštevilnejši so bili leta 1848 in 1854. AMERIKA IMA PREVEČ AVTOMOBILOV V ZDA je že takšen obseg voznega parka, da postaja to vprašanje vedno bolj pereče. Avtomobilov je toliko, da jih vse ceste ne morejo niti »požreti«. Vedno prihaja do zastoja in sicer skoraj na vsakih 6 km. Strokovnjaki mislijo, da bi se iz te zagate prišlo na ta način, da bi se zače]e graditi ceste ena na drugo. KATOLIČANI V ANGLIJI Do 1828. leta katoličani niso smeli kandidirati v angleškem parlamentu, do leta 1871 se pa niso smeli vpisati na univerzo v Oxfordu in Cambridgeu. STROJ ZA TOČNOST Neka majhna britanska tehnična tvrdka, ki se že 25 let ukvarja z izdelavo strojev za rezanje ključev trdi, da je Iz-naišla poseben stroj, ki ugotavlja preciznost ključa. Kljub temu, da je šele nekaj mesecev od tega, kar so iznašli stroj, je prišlo iz ZDA in drugih držav svetta že mnogo naročil. Na stroju je posebna naprava, kt kaže naprave ključev 10 krat povečane. SMRTNE IZGUBE Vojne izgube ZDA v korejski vojni cenijo na 24.000 umrlih vojakov. Poleg tega je na listi pogrešanih še okoli 9.000 ljudi, za katere sodijo, da jih je okoli devet desetin padlo. Tako cenijo skupno izgube mrtvih ameriških vojakov v korejski vojni na približno 32.000. To je le nekaj več kot ena desetina izgub, ki so jih imele ZDA v drugi svetovni vojni in le nekaj manj kot so jih ZDA izgubile samo na tihomorskem področju (okoli 50.000). STATISTIKA Višek statistike predstavlja statistična služba v ZDA, kjer je v posebnem oddelku trgovskega ministrstva v Washing-tonu letos 10. avgusta točno 2 minuti po dvanajsti uri popoldne stroj za štetje prebivalcev ZDA pokazal zgodovinsko številko 160 milijonov. BESEDE V Bonnu so nedavno izdali statistiko o delovanju prvega parlamenta Zahodne Nemčije, ki je prejšnji mesec končal1 svoje delo. Po tej statistiki je bilo na 2.82S sejah izgovorjeno 14 milijonov besed. Parlamentarni zapisniki obsegajo nad 14 tisoč tipkanih strani. .....' ■•"^i v \ Površina naše zemlje znaša 510.1 milijona km2, od česar odpade na kopno 29 odstotkov, na površino pod vodo pa 71 odstotkov. Razmerje med kopnim in površino pod vodo pa je drugačno na severni kot na južni pohiti. Na severni poluti j a kopnega 39 odstotkov vse površine, na južni pa samo 19%. Nadalje je pod vodo na severni poluti 61 odstotkov na južni pa 81 odstotkov. NAŠIM BRALCEM Spet pričenjamo nov zanimiv podlistek. V njem bo nastopil naš znanec BERT KING, pisatelj in detektiv, ki s<> je našim bralcem že priljubil. Srečali bomo tudi njegovega očeta, starega GOSPODA KINGA policijskega nadzornika v oddelku za umore. Ostale osebe so: JAKOB VVILIAMS, milijonar, PAOLO DE HUENTAS, njegov tajnik, LORENS GASS-MANN, notar, KAPITAN SCOTT, star morski volk in komandant VViliumsove jahte Tornado, LILIAN VVERNER in MARGA BODLE, milijonarjev! nečakinji, MARY MAY, Lflia-nina prijateljica, policijski poročnik PARK, okrajni sodnik JACKSON ter mladi podjetni kriminalist HARRY BIK. Ariel K a s s a k : I. Njegov priimek je bil njegova nesreča. Lepo vas prosim, kdaj ste že slišali, da bi [imel človek tako smešen priimek! Bik! Dokler ga niso kolegi izvedeli, je bilo še vse v redu. Toda vselej je prišel tisti neizogibni dan, ko so ga odkriili. In potem je bil: bikec, bikon, bikič, bivol, da celo Bufallo-Bill. Seveda je biloi prijateljstvo pri kraju. Harry Bik je stopil v kot, namrščil čelo, sklonil glavo, a oči so gledale tako grdo kot španskemu biku na korridah. Trikrat je pobegnil z univerze, kjer je študiral pravo. Dokler je bil oče še živ, ga je vselej spravil nazaj. Toda po njegovi smrti ga ni bilo, ki bi pregovoril trmasto butico. Končno je fant uvidel, da ne more več tako dalje. Imel je sijajne sposobnosti. Bil je železnega zdravja, delaven kot mravlja, če je hotel, prebrisan in vztrajen, naravnost — rojen detektiv. Zato sta se z Bertom Kingom sešla v kavarni. Bert, ki je bil že znan po vsej Ameriki, izvrsten pisatelj kriminalnih romanov in še izvrstnejši privatni detektiv, po čudnem naključju doslej Harryja še ni nikoli srečal. Ko sta se drug drugemu v kavarni predstavila, je Harry gledal napeto v Bertov obraz: Ali se bo tudi on porogljivo na- smehnili, ko bo slišal tisto strašno besedo — Bik. Pa se ni. Res ne. Bert je ostal povsem resen. Zato se je Harryjevo srce odprlo na stežaj in poletelo Bertu naproti. S tem je. pričelo njuno veliko in iskreno prijateljstvo. Tudi Bsrtu je bil mladi mož takoj všeč, saj je imel odkrit pogled, visoko postavo, kuštravo grivo in silna ramena. n h neumnostih, toda kmalu sta bi'1 a pri snovanju skupnega podjetja. Gospod King je začuden dognal, da bo postal kompanjon gospoda Bika. —■ Imam še nekaj tisočakov, ki mi jih je oče zapustil. Če se česa ne lot.in, jih bom kmalu snedel — je rekel Harry. -Zato jih hočem vložiti v najino podjetje: privatno detektivsko agencijo. Vi posodite m>cni svoje ime in svoj ugled, jaz pa vam svoje delo. Dohodke in izdatke si bova bra-tovsko delila. Poslušajte, Bert. Vam sploh ne boi treba niti s prstom migniti. Vse bom delal sam. Noge si bom do kolen obrusil. Delal bom dnevno dvanajst ur. Vložil bom ves svoj denar. Potrebno mi je le vaše ime na vratih, za vse ostalo bom skrbel sam. NTasleđajjetga dne je Harrv odpeljal Ucrta v njune prostore. Bili so v tretjem nadstropju ne previsokega nebatičnka. Na vratih je bila pritrjena solidna črna tabla z zlatim napisom: Privatna detektivska agencija Bert King el oomp. Njun urad je iimel tri sobe in bil dostojno opremljen. V »najsvetejšem« so bili celo fotelji. — Predstavljam vam najino tajnico. — Bila je že zrela devica. Mrtvaško resna napram Bertu je v Harrv ja zrla s hreipe- Najprej sta se pogovarjala o vsakovrst- nečimi očmi. Bert je kapituliral. Sicer mu je bilo, kakor da bi bil pretekel nekaj kilometrov, toda konec koncev mu je bilo vse skupaj pogodu. , Krasno majsko jutro. Bert a je zbudil telefon. Harry je prosil, naj takoj pride v pomrno. Njegov glas je bil tako razburjen, da je zganil celo Berta, ki je bil rojen fleg-matik. — Veš, kaj je novega? — je zaklical Harry s svojim grmečim basom. -- Danes ne beva ločevala neprimernih parov, tudi ne bova iskala pobeglih deklic, o ne! Danas imava pred seboj resnični, pravi »slučaj«, prjatelj moj! — Kakčen slučaj? — - Kuj jaz vem! .-'i/v lvji; v