436
o. H. Šalamun: Ptuj.
začelo šele s pomočjo bavarskih vojvod za škofa sv. Virgilija sredi osmega veka.1)
Virgilij (744—784) (peti škof solnograški in osmi opat pri sv. Petru), se imenuje apostol „korotanskih Slovencev". Bil je vrstnik slovenskim korotanskim vojvodam: Borutu, Ka-rastu, Hote m aru in Valkunu. Po njegovem vplivu se je dal sam Borut krstiti ter tudi dal svojega sina Karasta ali Gorazda in H o tem ara na bavarskem dvoru poučiti v krščanski veri. Ta dva prva krščanska vojvoda slovenska sta potem z vso gorečnostjo pospe-
ševala in razširjala novo vero. Na prošnjo ko-rotanskega kneza je poslal Virgilij duhovnika Majorana in Modesta s tem namenom, da bi ob Dravi in Savi oživila krščanstvo. Okoli Ptuja so namreč 1. 769. pogani celo preganjali kristijane, toda bavarski vojvoda Tasilo II. jih je ukrotil I.772.; na to je prišel 1.776. škof Virgilij sam v Ptuj. Tukaj je menda ustanovil župnijo in dal sezidati župnišČe. Nato je šel proti vshodu do iztoka Drave v Donavo. Povsodi je učil ljudstvo, posvečeval duhovnike in cerkve, delil zakrament sv. birme.
*W'' " '"Ji 8
~l
Ptuj od vshodne strani.
Naslednik sv. Virgilija, ki je umrl 27. listo-pada 1. 784.2), bil je nadškof solnograški Arno (prvi z naslovom nadškofovskim 1. 785. in deseti opat pri sv. Petru v Solnogradu). L. 796. je Pipin, premagavši Avare, tudi severni del dolnje Panonije med Rabo in Dravo izročil Arnu, naj tamošnje ljudstvo oskrbuje z verskim ukom. Arno je posvečeval duhovnike ter jih pošiljal v slovenske pokrajine, priporoČaje jih tamošnjim
') Škofija in nadduhovnija v Ptuju, spisal M. Sle-kovec. Lapajne, zgodovina štajerskih Slovencev, str. 38.
2) Annal. Salisb. et Chron. Salisb. Pertz I. pag. 334. Annis 784. Annal. Mellic. Pez Anno 784. in drugi. Vita Gebhardi, Archiep. in Hansiz II. 134. „Beatus Virgilius — gentem Carantanam convertit ad fidem Christi — et per (Ep. Modestum) et per successorem ejus instantiam eadem gens Sclavonica a ritibus idololatriae revocabatur."
slovenskim vojvodam in grofom.1) L. 797. mu je papež Leo III. potrdil povekšano škofijo in jo povzdignil v nadškofijo. Arno je potem prišel sam v slovenske kraje. V Ptuju je dal iz po-drtin stare cerkve sezidati novo cerkev. Pa ker je bilo področje sedaj zanj preobširno, posvetil je za slovenske pokrajine posebnega škofa, Teo-dorika2) po imenu, katerega sta on in kraljev namestnik izročila in priporočala domaČim poglavarjem   po   vsej  Korotaniji in po severnem
1)   Bili so slovenski štajerski knezi, vojvode, vladike v Panoniji ti-le: Vonomir, Privizlauga, Cemikas, Ztvimar, Etgar, Ljudevit, Salaho ali Saladio, Pribina, Kocelj, Bra-slavo, Helmvin, Albger,  Pabo. — Muchar II. 9.
2)   Stoloval je navadno v Gospej Sveti na Koroškem, F. Raisp, Pettau str. 107.