,,ZA lOOO ŠILINGOV MORJA
Nasveti udeRežerncem izieta	stran 7
VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Rb. b.
LETN!K XL!.
CELOVEC, PETEK 26. SEPTEMBER 1986
ŠTEV. 39 (2295)
Občni tbor ob 40-!e!nici !vete siovenskih itseijencev:
Ko! sinhn ves! koroške dntlhe
ne bomo odnehoti !erjn!i ennkoprnvnos! m noš nnrod
Kakor že v vseh minutih desettetjih, tako so bivši s!ovenski pregnanci na posameznih področjih našega narod svojem tetošn jem občnem zboru, ki je bi! v znamenju 40-!etnice ustanovitve nega življenja. „Z vsemi močmi se Zveze stovenskih izsetjencev, s poudarkom opozori!i, da kot „s!aba vest moramo upreti prizadevanjem po koroške družbe" ne bodo odneha!! terjati enakopravnost za naš narod. Ude- ločevanju, ki ga danes hočejo izvesti v težneci jubiiejne prireditve, ki so minuto nedetjo napolniti prostorno dvorano šoli in jutri morda že v cerkvi, kajti Kutturnega komaDanica" v Šentprimožu, so obnovili svojo zaobtjubo, ki so čeprav je bil nacizem leta 1945 voja-si jo dati v taboriščih: da hočejo čuvati in razvijati izsetjensko zavest in s tem ško premagan, Haider še danes govo-zvestobo vrednotam, za katere so skupno prenašah usodo pregnanstva.	ri, da bo Koroška svobodna šele
takrat, ko bo nemška dežela." V tem
V tem smislu so zvenela predvsem Slovencev in trenutno še posebej smislu moramo skrbeti tudi za prisvajanja predsednika Jožeta Partla, protislovenščinivšoli.Zatomorabiti merno obveščanje nemške javnosti, ki je v svojem govoru kratko orisal 40- naša glavna naloga, da se skupaj z je opomnil tov. Wieser ter napove-
Zveza slovenskih izseljencev je ob svoji 4(i
letno pot Zveze slovenskih izseljencev, ter podpredsednika Matevža Wieserja, ki se je uvodoma spomnil umrlih sotrpinov in pri tem posebej omenil oba nekdanja predsednika Vinka Groblacherja in Lovra Kramerja ter vse druge, ki so si požrtvovalno in neustrašno prizadevali za koristi in pravice slovenskih pregnancev - „s svojim nesebičnim delom so si postavili časten spomenik v zavesti našega človeka."
Ko je govoril o preganjanju koroških Slovencev v času nacizma, je predsednik Partl ugotovil, da se takratnim načrtom za uničenje našega naroda nemški nacionalisti tudi danes niso odpovedali. Njihova težnja po „končni rešitvi" koroškega vprašanja živi dalje v politiki, ki jo danes zasledujejo razni Haiderji; naperjena je proti pravicam koroških
osrednjimi organizacijami borimo proti poskusom uničenja naše narodne skupnosti - „to smo dolžni bivšim sotrpinom, dolžni našim borcem za svobodo".
Da je že kmalu po prvem valu zločinskega izseljevanja koroških Slovencev tudi na Koroškem vzplamtela iskra upora, je v svojih pozdravnih besedah opozoril predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. Dejal je, da so poleg partizanov predvsem bivši izseljenci najbolj upravičeni, da nenehno opozarjajo na nevarnost nemškega nacionalizma, ki se tudi danes odraža v protislovenski politiki, trenutno predvsem v napadih na dvojezično šolo. Govoreč o bliž njih volitvah, je predsednik ZSO menil, da ne smemo misliti le na eno ali drugo stranko in na glasove, pri tem pa pozabiti na potrebno delo na
dal, da bo ena od prihodnjih nemških izdaj Slovenskega vestnika posvečena prav izseljevanju koroških Slovencev za časa nacizma. Zvezi slovenskih izseljencev pa je izročil Priznanje ZSO „za dejavno prizadevanje v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem".
Čestitke zvezi izseljencev je izrekel tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Ignac Domej. Občni zbor je izglasoval posebno izjavo, s katero je opozoril na današnje pojave nemškega nacionalizma ter izrekel podporo prizadevanjem za ohranitev dvojezične šole (besedilo objavljamo posebej - op. ured.), pri volitvah odbora pa je bilo ponovno potrjeno dosedanje vodstvo ZSI.
O kulturnem sporedu in o dokumentarni razstavi, ki sta dopolnjevala jubilejni občni zbor, poročamo na 3. strani.
PREBERtTE
na
strani
2 Prekinitev koaticije še ni prekiic tristrankarskega pakta
2	Krepitev gospodarskega sodeiovanja med Koroško in Gorenjsko
3	Ob ponatisu dokumenta siovenskega protestantizma in jezika
4	Srečanje siovenskih bančnikov
8 Namiznoteniške dejavnosti Seianov
Bivši siovenski pregnanci
podpirajo mhteve po dvojeiični šoii v Ceiovcu
Na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev minulo nedeljo (o katerem posebej poročamo) je bila izglasovana tudi posebna izjava, v kateri je rečeno:
Bivši pregnanci, zbrani na občnem zboru ob 40-letnici Zveze slovenskih izseljencev dne 21.9. 1986 v Šentprimožu, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se na Koroškem slej ko prej uveljavlja nemška nacionalistična miselnost. Ta miselnost je že enkrat privedla človeštvo na rob propada - do nacizma in njegovega zločinskega nasilja, katerega žrtve smo bili tudi koroški Slovenci in še posebej bivši slovenski pregnanci.
V zadnjem času so stopnjevanje nacionalizma in nacionalni izgredi povzročili ogromno škodo mednarodnemu ugledu naše države ter je zaradi tega prišlo tudi do znanih notranjepolitičnih zapletov. V tej zvezi pa nikakor ni naključje, da je isti Haider, katerega nacionalistična usmeritev je bila vzrok za prekinitev vladne koalicije, tudi eden glavnih pobudnikov gonje proti dvojezični šoli in proti sožitju obeh narodov na Koroškem.
Slovenski izseljenci, ki smo kakor naši borci proti fašizmu tudi s svojim trpljenjem prispevali k obnovitvi demokratične Avstrije, se čutimo poklicane in odgovorne, da znova opozorimo na neizpolnjene mednarodnopravne obveznosti, ki izhajajo iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zato apeliramo na zvezne in deželne politične dejavnike, da se distancirajo od nacionalizma in od trostrankarskega pakta, s katerim je po načelu najmanjšega skupnega imenovalca prav Haiderjevi stranki dodeljena odločilna vloga v narodnostni politiki.
Izkušnje iz preteklosti bi morale biti dovolj resno opozorilo, kam vodi politika nacionalizma in odrekanja narodnostne enakopravnosti. Zato odločno obsojamo sleherni poskus vnašanja aparthcidskih oblik in narodnostnih nemirov. Podpiramo prizadevanja za ohranitev in izboljšanje skupne vzgoje, posebej tudi pobude za ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu - ker smo prepričani, da le medsebojno spoznavanje, razumevanje in spoštovanje morejo zagotoviti mirno sožitje in enakopravno sodelovanje obeh narodov v deželi.
Zaradi velikega zanimanja ponovna predstava
^VELIKA PUNTAMJA"
v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni
v petek 26. 9. 1986 ob 19.30 uri V primeru slabega vremena bo predstava v soboto 27. 9. 1986 ob isti uri.
Vo!itve no Štajerskem
preiikus moči pred pariamentomimi voiitvami
Nedeljske deželnozborske volitve na Štajerskem neposredno seveda niso povezane s parlamentarnimi volitvami, ki bodo 23. novembra letos. V določeni meri pa so vendar pomenile preizkus moči posameznih strank, še posebno z ozirom na dejstvo, da so bile izvedene le nekaj dni po predčasni prekinitvi vladne koalicije SPO-FPO, ki je obenem pomenila tudi odločitev za predčasne državnozborske volitve.
Izid štajerskih volitev je razumljivo zelo boleč za socialiste, ki so v primerjavi z volitvami 1981 zgubili 5 % glasov in morajo od dosedanjh 24 sedežev v deželnem zboru oddati dva mandata. Ljudska stranka je napredovala za pičel odstotek pri glasovih ter obdržala svojih 30 poslancev, kakor je tudi FPO ostala pri svojih dveh mandatih, čeprav je pri glasovih nazadovala za pol odstotka. Viden uspeh pa je zabeležila zeleno-alter-nativna lista, ki je pri prvem nastopu dosegla 3,7 % glasov in 2 mandata.
Stranke se sedaj bavijo s podrobnimi analizami zadržanja volilcev na Štajerskem, ker to zadržanje brez dvoma nakazuje določene izglede tudi za prihodnje državnozborske volitve. Za te volitve je parlament na torkovem zasedanju tudi formalno prižgal zeleno luč, ko je soglasno sklenil predčasni iztek legislativne dobe. Oceno vladne politike v tej dobi pa so stranke dopolnile tudi že s prvimi programatičnimi napovedmi, s katerimi nameravajo v prihodnjih tednih voditi volilni boj.
Kancler Vranitzky je svoj uvodni govor, ko je utemeljeval odločitev za predčasne volitve in tolmačil načrte za novo modernizacijo Avstrije, povezal z volilnim geslom: Ne obljubljajmo več, kot res moremo izpolniti. Široka odprtost Avstrije v svet pa terja tudi spremembo mišljenja navznoter, je dejal kancler ter v tej zvezi poudaril, da „ne sme manjkati strpnosti tudi napram našim verskim in etničnim manjšinam."
Karavanški cestni predor
ho še bo!j :b!iievo! ijudi: obeh strani meje
Po prvi/; 3% metri/: izkopanega predora na jMgo.s/oran.s/d .strani so se prejšnji ter/en predstavniki Koroške in .Siovemje oz. Avstrije in ./ago.siavije zkroli na .siavnostnen; ogleda začetnik de/. Od tej priložnosti je kilo govora tako o tel:nični/; in jinančni/i vprašanji/:, ki spremljajo gradnjo cestnega predora skozi Karavanke, kakor tadi o pomena, ki ga ko v prikodnje imela nova povezava med sosednjima državama. Pako je kilo med dragim poa-darjeno, da gre za nov pomemken mejnik v prometnem razvoja ,/agosia-vije in Avstrije; izraženo je kilo prepričanje, da ko ta prometna povezava še kol/ zkližala /jndi z okek strani meje.
Letošnji začetek gradkenik del sla-čajno sovpada z letošnjo <%)-iefnico železniškega predora skozi Karavanke, po katerem je promet stekel 30. septemkra 7906. .Sicer pa se ok tek dvek dafamik vsiljnje še tretji.' sto let mineva od časa, ko so se takratni koroški likeralc:' zaletavali v načrte in priprave za gradnjo železniškega predora. /n glej čado; ravno sto let pozneje se tudi v gradnjo cestnega predora zaletavajo isti krogi, predvsem
/kader, ki je krmilo svokodnjaške stranke okrnil z likeralne na nacionalno stran.
Gotovi ijadje se torej iz zgodovine ničesar niso naačili. Kakor pred sto leti njikovi dakovni predniki, tako danes sami nadaljnjejo staro politiko in zastopajo staro miselnost. Nacionalizem jik dela tako slepe, da skašajo še na konca 20. stoletja graditi med državami železne zavese in omejevati stike med /jadrni. Za Haiderja kot deželnega cestnega rejerenta pa je še posekno značilno, če nasprotaje pre-potrekni modernizaciji cestnik povezav - v primera Karavanškega predora so kile njegove izjave vsekakor dovolj zgovorne.
.Seveda pa Ijadi s takšnim okzorjem pašča razvoj vsekolj ok strani. Kljak vsem Haiderjem in podoknim predstavnikom nacionalistične okostenelosti se kodo graditelji Karavanškega predora v prikodnjik /etik s pomočjo modernik strojev z okek strani meter za metrom vedno gloklje zažiral; v goro, da se - tako vsaj apajo - leta /939 srečajo na sredini predora, po katerem naj ki leta 7990 stekel cestni promet.
GRADITELJ! PREDORA se z modernimi stroji zažirajo v goro
Krepitev gospodarskega sodeiovanja met! Koroško itt Gorenjsko
Na pobudo predstavnikov Zveze slovenskih zadrug, Zveze sioven-skih organizacij, Narodnega sveta koroških Siovencev, generainega konzuia Jugosiavije v Ceiovcu je medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko pred dnevi v Kranju organizirata razgovor med predstavniki gospodarskega in potitičnega živtjenja Gorenjske in koroških Stovencev, na katerem so oceniti dosedanje sodetovanje, ugotoviti pozitivne rezuttate in anatizirati vzroke, zakaj nekaterih dogovorov niso uresničiti ter oceniti možnosti za razširitev sodetovanja.
Kot so ugotoviii, je bito gospodarsko sodetovanje med koroškimi Slovenci in Gorenjsko v zadnjih dveh tetih najbotj uspešno na turističnem in trgovskem področju. Celovška agencija Cartrans preko Atpetoura pošilja goste na slovensko obalo Jadranskega morja ter v gorenjske turistične kraje. Vse več zanimanja je za izletniški turizem, še posebno v povezavi z nakupi v trgovinah na Gorenjskem. V turistično ponudbo Gorenjske pa bi morali bolj vključiti planinstvo in druge oblike rekreacije ter lov in ribolov, za kar imajo v tem delu Slovenije zelo dobre možnosti.
Sedanji promet trgovskega blaga je usmerjen predvsem s Koroške na Gorenjsko, zato bi morali v prihodnje povečati tok blaga v nasprotni smeri. To bi bilo mogoče doseči s tem, da bi na gorenjski strani izboljšali ponudbo vsaj v nekaterih najpomembnejših trgovskih središčih ob meji. Na omenjenem razgovoru v Kranju so dejali, da to velja zlasti za nakupovalna centra na Deteljici pri Tržiču in na Bledu.
Zavzeli so se za to, da bi se čim prej lotili graditve novega nakupovalnega centra ob bodoči avtocesti v bližini Lesc. Zanj so menda pripravljeni dati denar tudi Slovenci v Italiji. Predlagali so tudi, naj bi na Gorenjskem odprli nekaj trgovin, v katerih bi za kupce z avstrijske Koroške in od drugod prodajali naj-
kvalitetnejše izdelke slovenske industrije po nekoliko nižjih cenah, in sicer na račun prodaje brez davkov.
V zvezi s trgovino so omenili, da je v Jugoslaviji sedaj v veljavi predpis, ki tujcem omogoča nakup blaga v večji vrednosti brez nekaterih dajatev. Ta ugodnost je še premalo znana in premalo popularizirana, zato bi morali z njo čim prej in čim celoviteje seznaniti še posebno kupce z avstrijske Koroške, ki prihajajo po nakupih na Gorenjsko.
Okrepili naj bi tudi sodelovanje med proizvodnimi podjetji na Gorenjskem in Koroškem. Za dober zgled je Elan s svojim obratom na Brnci. Preko njega se tovarna iz Begunj laže uveljavlja na zah-
Prikaz zgodovine in trenutnega položaja narodnih skupnosti v Avstriji naj bi nudita vrsta predavanj, ki jih na Dunaju pripravtja „Volksbildungshaus Wiener Urania". Skupaj z inštitutom LudwigBo)t-zmann nameravajo prikazati tesno povezanost zgodovine manjšin z avstrijsko zgodovino, nenazadnje pa tudi prispevek narodnih skupnosti k razvoju domače kul-ture in duhovnega zaktada.
Vstopnina za posamezna predavanja znaša 25,- šit, obisk vseh predavanj pa je možen za 130,- šit. Za predavanja se je treba vpisati pri Magajni Uranie (1011 Wien, Dunaj, Uraniastr. 1; tetefon: 0222-72 61 91) od ponedeljka do petka med 14.30 in 20.00.
tevnem zahodnoevropskem tržišču in dosega tehnološki razvoj, hkrati pa omogoča zaposlitev številnim domačinom. V kratkem nameravajo odpreti nova delovna mesta, saj bodo obseg proizvodnje v tem obratu, ki sedaj znaša 230.000 parov smuči na leto, povečali za 30 odstotkov.
Sodelovanje naj bi okrepili tudi na bančnem področju. Kot so dejali na pogovoru v Kranju, je
Pridobivaj nove naročnike Slovenskega vestnika
Zveza slovenskih zadrug na tem področju enakovredna drugim bančnim organizacijam na Koroškem, zato so pozvali gorenjska podjetja, naj svoje finančne posle, ki jih imajo s partnerji na Koroškem, opravljajo preko nje.
L. S.
Spored predavanj:
V uvodnem referatu bo o državnoprav-nih in mednarodno pravnih proMemih govoril dr. Anton Andorfer (2. oktober 1986); o položaju Slovencev v Avstriji bo govoril dr. Franci Zwitter ml. (16. okt.); aktualni položaj in zgodovino gradiščanskih Hrvatov bo predstavil dr. Herbert Gassner (30. okt ); Madžarsko narodno skupnost v Avstriji bo predstavil prof. Ludwig Szeberenyi (13. nov); o Čehih v Avstriji pa bo spregovoril Karel Matal (27. nov.). Zaključni večer s podijsko diskusijo bo 11. decembra.
Dunai: Predavanja o narodnih skupnostih v Avstriji
„Habemus episcopum!"
Meseca /'a/i/a je M fzneaovaa, septembra posvečen la pred enim fedrtom je prvič izven cerA:veniit ali samostanskih zidov govori/ fadi za širšo avstrijsko javnost, pater Hermann oz. Janez Groer, novi nadškof danajske ško-jije, v tej cerkveni Jankciji nns/ednik bivšega nadškoja Koniga in - po tradiciji verjetno tadi njegov nos/ednik kot kardinal.
Pretek/o soboto je torej novo posvečeni nadškof Groer govori/ povsem s/išno v (vidni) radijski mikrofon za oddajo ,,/m Jo orna/ za Gnst" in se zato tadi zanj spodobi in je pravično, da vsaj zdaj dovo/i javnosti, da /e-ta kritično pretrese njegove izjave. Prav tega se namreč v napada histerične, iracionalne psibopato/oške sa-mocenzare ta javnost ni apa/a, ko je neka novinarka objavi/a na magnetofonskem traka posneti pogovor s takrat še neposvečenim, vendar že imenovanim nadškofom. /Vi nam mar, kaj vsebinsko izjav/ja novi škof se je takrat slišalo v javnosti, „primite tatico", ki ma je takorekoč ukradla njegove misli in izjave.
.Sedaj pa je pater Hermann - to ime si je škof Janez Groer ob vstopa v benediktinski red po lastnem zagotovila izbral po svetem Hermanna Hromem (Hermann der Lahme) - v radijski oddaji vsekakor govoril prostovoljno, zavedajoč se, da govori za javnost, /n glej čado prečudno.' pravzaprav je samo ponovil ali podkrepil vse tisto, kar je bila pred pičlim mescem objavila omenjena novinarka in kar je takrat tako razburilo duhove. Lastnost torej, ki prej žiohti nadškofa Janeza kot da ga osmeši - očitno res govori, kar misli, da je resnica.
Vprašanje, ali so bili njegovi svetovalci ali sam .Sveti dah vzrok njegove nenadne diplomacije, ki ma je prišepnila, naj v javnosti tako pri katoličanih kot tadi pri nekutoiičunih priljubljenega prelata Gngerja, direktorja katoliške Caritas, ne imenuje koristnega idiota" in naj svojemu predhodnika ičoaigu ne očita javno, da je bil za časa svojega škofovanja preveč ..svetovljanski" in da se je preveč ba-vii z znanstveniki, kakor je to rekel v omenjenem pogovora z novinarko, je v tej zvezi podrejenega pomena. Kaj že štejeta dva posameznika v razmerja do brezmejnih in brezčasnih nalog in funkcij cerkve in krščanstva?
G osebah in tozadevnih spremembah v danajski škofiji (kako si npr. predstavlja nadaljnje sodelovanje z nekim ..koristnim idiotom"?) tadi ni bilo govora v radijskih izjavah novega nadškofa Janeza. Osredotočil se je bolj na tako imenovana načelna vprašanja krščanskega življenje - ta pa po njegovem očitno niso tista, ki trenutno tarejo svet. .Življenje v mira brez ogroženosti po atomskih raketah in reaktorjih; pravična razdelitev vseh dobrin na sveta za vse ljudi, ne glede na barvo, raso ali jezik, za katero si tako zavzeto prizadeva npr. anglikanski nadškof Lata v Južni Afriki; življenje v razmerah, ki si jih želi ljudstvo, kakor npr. v Nikaragvi, ki jo slej ko prej ogrožajo plačanci ZDA; ali pa po načela „daj nam danes naš vsakdanji kruh" delo za vse, zlasti še v časih, ko tadi v Avstriji hudo rjprašča problem brezposelnosti ... Ne, vse to očitno ni tako pomembno za krščanstvo, kakor ga pojmuje nadškof Janez, ki so ma v os-
predju vse drage stvari.' npr. spolnost mladih in zlasti še neporočenih parov ma je problem in zlo na tem svetu; kontracepcijska sredstva so ma sad vsega hudega, prekinitev nosečnosti ma je enako pomembna umora ...
Lo so torej problemi, ki tarejo patra Hermanna Hromega. Mej ko prej bo zabranjevai ločencem prejemanje svetih zakramentov in jih tako izpostavljal hndim zanje večkrat nerešljivim konfliktom vesti.
.Sicer pa Cerkev in njeni predstavniki morajo sami vedeti in gotovo tadi vedo, kaj je njihova naloga in kakšen naak morajo oznanjati po sveta. Ladi Lapež Janez Lave! H. verjetjno ni slučajno izbral Janeza Groerja za vodjo danajske škofje. Eno pa bodo morali vzeti na znanje tadi cerkveni dostojanstveniki, če soočajo javnost s takimi in podobnimi izjavami - da jih bo javnost pač označila za tisto, kar so; konservativni, vase zaprti, nazadnjaški do vsega, kar je v zadnjih desetletjih veljalo v avstrijskem katolicizma pod vodstvom kardinala Ko-niga; in slepi za dejanske življenjske probleme in potrebe sveta.
Določeni komentatorji so v avstrijskem tiska ta razvoj avstrijske Cerkve imenovali in imenujejo njeno „sp!rl-tnniizncijo" ter mislijo, da so s tem pojmom našli kamen modrih in se lahko izognejo pojma „konsevativi-zem". Vendar je treba ta pojav v avstrijski Cerkvi poimenovati s pravim imenom, premik na desno, ki smo ma v zadnjem časa priča v celotnem dražbenent in političnem živl/enja te ,^skoz in skoz naclonalsoclallstlčno-katoliške avstrijske republike, kakor jo je v svojem najnovejšem de/a Aus-loschang imenoval avstrijski pisatelj Lhomas Hernhard. Njegovim besedam ni kaj dodati.
frater.
Prekinitev koaiicije še ni prekiic tristrankarskega pakta
„V prihodnje nočem imeti opravka niti z nemskonaclo-nainimi idioti, niti s psevdoiiberal-nimi strahopetci brez hrbtenice." Lako atemel/aje bivši član predsedstva danajske FPO, Johannes .Strohmaver, svoj izstop iz Haiderjeve stranke.
Celo Friedricha Petra, katerega preteklost je pred leti delala Kretskemu težave, ponovno oživljanje nacionalne struje in poveličevanje rjave preteklosti jemlje sapo.
Ladi mednarodno Haider/evn stranka ne dobiva pohval. Primerjajo ga s francoskim desnoek-stremnim in rasističnim Le Pe-nom. Ljn do Hongkonga odmeva v časopisja; „Več oblasti za Hitlerjevega dediča" (Soath China Mor-ning Post)/ M v ,,/astnih" vrstah nima mira . ..Liberalna internacionala", v kateri je združenih 33 strank iz 2J držav, bo obravnavala izključitev avstrijske FPO. Nizozemska liberalna stranka, ki jo podpirata belgijska in britanska, zahteva izključitev FPO na občnem zbora te organizacije med 2. in 4. oktobrom 1936 v Hamburga.
Loda kje so tisti odločni znaki znotraj obeh velikih avstrijskih strank, ki bi upravičili upanje, da bosta končno pretrgali vse vezi do
te stranke „včerajšnjikov" in političnih kameleonov, ki mednarodno tako stanovitno ruši ugled Avstrije?
Kancler Lrnnifzk v je s prekinitvijo dosedanje koaiicije navdušil predvsem tiste, ki so že od vsega začetka nasprotovali koaliciji z FPO. V trenutnem razmerja političnih sil pa kljub tema še ne vidimo nikogar, ki bi potisnil Haiderjevo FPO v tisti politični kot -in jo tam tadi pastil, kamor pač spada.
Preveč je v ospredja sla po oblasti. Zanjo puščajo „odprta vsa politična vrata". Čeprav je najbolj verjetna velika črno-rdeča koalicija, je slišati govorice o marsikateri aever/etni koaliciji, v katero se bi lahko spet prislinilo nacionalno Haiderjevo moštvo (ki dobiva iskrene čestitke iz desnoekstremnega tabora; npr. mu zagotavlja ,,Ar-beitsgemeinschaft natlonal-frel-heitlicher Parteien and Vereini-gungen in Osferrelch" vso podporo).
Neodvisno od posledic, ki bi jih imela velika koalicija političnih ..Macherjev" za materialno stanje preprostega človeka in za oživljanje strankarskega barantanja in proporca, pa bi obe veliki stranki imeli izredno priložnost; V vprašanju narodnih skupnosti bi se lahko odločno odgradili od vseh protimanj-šinskih in s tem protinvstrijskih sil. Velika koalicija bi se lahko ujemala s prekinitvijo tristrankarskega pro-fimanjšinskega pakta...
V teh umazanih časih bi prekinitev tristrankarskega pakta, ki daje FPO odločilno moč v proti-manjšinski politiki, morala biti logičen, „če-den" korak politike, ki noče zapraviti zadnjega ugleda države v sveta.
Nakazuje se možnost rešitve
odprtih vprašanj Južne Tiro!ske
Po razgovorih, ki jih je ime) minuti petek z zastopniki italijanske vlade, južnotirolski deželni glavar Magnago ni bil več tako pesimističen kot pred svojim odhodom v Rim. Ob vrnitvi v Bočen se je menda z enim očesom smejal in z drugim je jokal - to nedvomno pomeni, da se ni vrnilo praznih rok.
In res se po teh razgovorih spet enkrat nakazuje možnost rešitve še odprtih vprašanj Južne Tirolske, konkretno predvsem vprašanja enakopravnosti nemškega jezika pri sodišču in policiji ter sploh v javnem življenju, v kolikor to doslej še ni bilo urejeno. Zadnji rimski dialog je po poročilih v tisku baje zgladil pot, po kateri naj bi že v doglednem času dosegli kompromisno formulo, ki bi bila sprejemljiva za širši politični krog, kot ga predstavlja sedanja vladna koalicija.
Rimska vlada si bo po zagotovilu ministra Vizzinija vsekakor prizadevala za tako široko podporo, ker se zaveda, da so dovolj vplivne tudi tiste sile, ki trenutno še nasprotujejo takšni rešitvi. Pri tem niti ne gre zgolj za nacionalne argumente, marveč tudi za navadne, praktične predsodke, ko se predvsem italijanski pravniki na Južnem Tirolskem bojijo, da hi jih uresničitev popolne enakopravnosti nemščine pri sodiščih prikrajšala za
zaslužek, ker v mnogih primerih ne obvladajo nemškega jezika.
Novi korak po poti južnotirolske avtonomije pa bi prinesel korosti tudi tamkajšnji ladinski narodnosti: na njenem ozemlju naj bi njen jezik uradno priznali in ga uvedli v javne urade.
Že!ezna Kap!a:
S!ovo od župana Juvana
Nepričakovano je prejšnji teden na posledicah srčne kapi umrl železnokapel-ški župan Albin Juvan. Številno sorodnikov in občanov ga je v soboto pospremilo na njegovi zadnji poti na rebrško pokopališče.
Juvan je bil od teta 1964 naprej socialistični občinski odbornik, nato je bil še v občinskem predstojništvu, bil je tudi podžupan. Leta 1981 pa je kot naslednik Josefa Lubasa prevzel posel župana tržne občine Železna Kapla.
Pred številnimi predstavniki javnega življenja je na odprtem grobu spregovoril v obeh deželnih jezikih besede priznanja podžupan Johann Stossier. Glasbeno slovo so oblikovali številni pevski zbori iz občine, med drugim tudi mešani pevski zbor Zarja in Obirski ženski oktet.
Kutturni spored ob 40-!etnici Zveze slovenskih izseijencev:
Stopajmo tudi mi pogumno v nove zarje
KPPZ (tevo) je navduši) s svojo borbeno pesmijo, trena Čermu) (v sredini) je z zanosom brata povezavo in recitirata pesmi, v ozadju predsedstvo ZSL
Letošnji občni zbor Zveze sloven- v strnjeni obtiki prikazala tragedijo in skih izseljencev, ki je kot znano, bil junaštvo slovenskega naroda v času, preteklo nedeljo v Kulturnem domu ko mu je sovražnik napovedal smrt. „Danica"vŠentprimožu,jepotekalv Naslovi pesmi kot so „Slovenska znamenju 40-letnice organizacije, v pesem", „Svoji na svojem", „Nismo kateri so združeni bivši koroški pre- uklonili", „Partizanovo Slovo", „V gnanci, ki so v času nacizma morali jhove zarje" in druge, izpovedujejo, zapustiti svoje domačije, s katerih so da seje slovenski narod odločil za živ-jih Hitlerjevi krvniki pregnali 14. ljenje in se zato junaško uprl sovraž-aprila 1942.	.-mku.Kvalitcta, s katero jc KPPZ pod
Moški pevski zbor (zgoraj) je zapet pesini pozdrava, udeteženci so z zanimanjem ogte-dati razstavo Pregnanstvo ip upor (spqdaj).
Za svoj jubilejni občni zbor je ZSI pripravila tudi kulturni spored, v katerem sta bila prikazana trpljenje in boj slovenskega naroda - tudi koroških Slovencev-v času nacizma. Čeprav so uvodne pesmi moškega evskega zbora „Vinko Poljanec" iz kocijana veljale kot pozdrav domačih kulturnikov udeležencem prireditve, so hkrati bile tudi že uvod jubileja ZSL Zborovodja Franc Starc je namreč zbral pesmi, primerne za tako svečanost, presenetil ap je tudi z ubranim petjem navdušil številne udeležence.
Kulturni spored, ki so ga oblikovali Koroški partizanski pevski zbor, pisec besed povezave Franc Černut ter recitatorka Irena Černut, sta bila harmonična celota, ki je brez dvoma
vodstvom prof. Branka Čepina izvajal koncertni spored, je še podčrtala njihovo vsebinsko izpoved.
Kot že omenjeno, je besede povezave in pesmi za recitacije napisal oz. zbral Franc Černut, brala oz. recitirala pa hčerka Irena Černut. To je storila z velikim zanosom, jasno izgovorjavo in dopadljivo interpretacijo. Recitacija Župančičeve pesmi „Ko-rotan v srcu" je pomenila bolečino in ljubezen koroških pregnancev, ki so dolga leta trpeli po raznih taboriščih, kjer so s Korotanom v srcu čakali trenutka, ko se vrnejo na svojo rodno grudo. Kokotova pesem ..Pregnanci" pa je opis tistih bolečih trenutkov, ko so številne družine koroških Slovencev morale zapustiti svoje domove in sg odtMi?vitij)eznani usodi naproti...
Franc Černut je v povezavi opisal tudi tragedijo koroških pregnancev.
Tako so udeleženci prireditve lahko podoživeli vse, kar so naši pregnanci doživeli v času nacizma in kako se je ZSI borila za pravice bivših sotrpinov. Černut v svoji povezavi med drugim pravi: „KIjukasti križ je grozil zadušiti vse po čigar žiiah se ni pretakala „žlahtna germanska kri." Tisoče je še čakata ista usoda - petdeset tisoč naj bi jih bito ati še več, fašistična zver je nenasitna, fn gtej čudo! Smrti zapisan mati stovenski narod ne ktecne pod udarci, vzravna se, stavi v bran. Uporna pesem se zbudi: Le v kup, te v kup, uboga gmajna..., doni po temnih gozdovih, po grapah, po potjanah. Prost bodi, prost moj rod, na svoji zemtji svoj gospod! Kri upornikov namaka našo zemtjo in v zarji svobode šepetajo umirajoče ustnice: „Lepo je, veš, mama, tepo je živeti, toda za kar sem umrt, bi hote) še enkrat umreti!"
fn pognata se je tjudska vojska v juriš ter pometta s krvniki in njihovimi podrepniki. Pregnanci, raztre-senci po rajhovskih taboriščih se vračajo v osvobojeno domovino. Toda ta jih noče sprejeti - na betjaški postaji terjajo trpine nazaj. Tudi tukaj uporna miset zmaga, toda boj za dokončne pravice pregnancev seje komaj pričet..."
Černut je besedo povezave sklenil:
„Zbudimo torej zopet nekdanjo izseljeniško zavest, kajti nismo več sami. Z nami so mitijoni zatiranih, pa tudi mitijoni poštenih demokratov; z njimi stopajmo tudi mi, pogumno v nove zarje!"
Ta pogum so nam vlile tudi pesmi, ki jih je KPPZ dodal. Tako smo lahko občudovali novega pevca - solista Alberta Simo starejšega.
Veliko zanimanja je zbudila tudi razstava Pregnanstvo in upor, ki jo je pripravil dr. Janko Malle. Tuje v sliki in besedi oz. dokumenti prikazano, kako je potekal načrt nasilne izselitve slovenskih družin s Koroške ter naše rojake v pregnanstvu, kjer so bili sužnji tretjega rajha. Ti dokumenti tudi pričajo, kako grozen je bil ukaz „Macht mir das Land deutsch!" V načrtu je namreč bila s Koroške pregnati 50.000 Slovencev. Toda zavezniške sile in partizanska borba sta prekrižali surove nakane tisočletnega rajha.
Dokument slovenskega protestantizma in
knjižnega jezika
Slovenci obhajamo letos takoime-novano Trubarjevo leto. Vrsta znanstvenih publikacij, simpozijev, razstav, televizijska nadaljevanka in drugo prispevajo k temu, da se bolje seznanjamo s tem ključnim obdobjem kulturne in politične zgodovine našega naroda.
Slovenci na Koroškem smo se doslej le ob robu vključili v krog jubilejnih prireditev. Zato smo tem bolj presenečeni, ker se je angažirala koroška evangeličanska cerkev. Založila je knjigo, ki simbolično prikazuje, kako tesno so bili povezani Slovenci na Koroškem s slovenskim reformacijskim gibanjem 16. stoletja in delovanjem Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in drugih. Društvo za evangeličansko versko izročilo na Koroškem je izdalo faksimile (fotomehaničen ponatis) slovenskega katekizma, ki je leta 1580 izšel v Ljubljani, prevedel pa ga je po vsej verjetnosti Jurij Dalmatin, najbolj znan kot prevajalec biblije iz leta 1584.
Mogoče bo kdo vprašal, kakšne zveze ima ta katekizem s Koroško. Že njegov nastanek jc povezan z našd
CATEHISMVS.
TV !RTY
NAR POTRLIBNISHI
shtu^i nasheKerfihanskeVf
M, srtd kratkosattopnoistago inu Htshno Tabto.inu drugim) potrebnimi nan vuki.
Y fzhitc nerpoprt i Kraitcftgu Bo< shic inu ntgovo Pravizo.takuvatn bo vit tu drugu ptrvtrshtntm
VLV BLANJ,
At. D. ŽXXX.
deželo, saj jc izšel v času največjih prizadevanj štajerskih, kranjskih in koroških deželnih stanov za razvoj protestantizma.
Druga vez s Koroško pa jc dejstvo, da so doslej edini znani izvod te knjige našli leta 1960 v Zagoričah pri Podkloštru.
Zagoriče so kraj, kjer se je skozi stoletja tudi v najtežjih pogojih ohranila evangeličanska veroizpoved. Slovenska protestanstka skupina je tam delovala do petdesetih let našega stoletja. Šele pred dobrimi tridesetimi lctfso izginili zadnji sledovi slovenščine iz njihove cerkve.
Tako je prenehala obstojati skupina, ki je stoletja ohranjala dragocene slovenske tiske in rokopise in pri verskih obredih gojila slovenščino. Glavne zaklade tega kraja danes hrani muzej evangeličanov v Fresachu na gornjem Koroškem, nekaj pa jih tudi najdemo v drugih znanstvenih knjižicah in zbirkah.
Katekizem iz leta 1580 je sedaj postal dostopen širšemu krogu raziskovalcev slovenskega protestantizma in knjižnega jezika.
Faksimile je obogatil serijo ponati-sor najvažnejših protestantskih tiskov. Faksimilirana izdaja ima tudi spremno besedo (na žalost samo nemško). Njen avtor je Oskar Sa-kravsky, v nemškem, avstrijskem in slovenskem prostoru znan in izvrsten poznavalec protestantske reformacije.
F. Tomizza dobitnik nagrade Viienica
Dobitnik letošnje (prvič podeljene) literarne nagrade Viienica je tržaški pisatelj italijanskega rodu Fulvio Tomizza. Kot znano, je nagrado Viienica ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev Slovenije, pobuda pa je prišla iz vrst pisateljev, ki živijo v sežanski občini. Nagrada znaša 600.000 dinarjev, sredstva zanjo pa je prispevalo slovensko gospodarstvo in občina Sežana, ki je imela na skrbi tudi organizacijsko izvedbo podelitve in drugih tozadevnih prireditev. Nagrada nosi ime znane kraške jame Viienica, ki je bila tudi prizorišče podelitvene svečanosti. Pred tem so v jami Viienica vsako leto potekali literarni nastopi slovenskih pesnikov in pisateljev, zato je tudi za to priložnost bil literarni večer, na katerem je iz svojih del bral nagrajenec ter drugi književniki, med njimi tudi koroški pesnik Gustav Januš.
Nagrado Viienica je podelil predsednik DSP Tone Partljič, ki se je ob tej priložnosti zahvali! članom mednarodne žirije iz Jugoslavije, Avstrije (dr. Erik Prunč), Madžarske, Poljske in Češkoslovaške, in menil, da so pri izbiri kandidata ravnali zelo odgovorno, saj so pri tem upoštevali cilj in namen nagrade, namreč nagraditi izjemno literarno delo, kije izšlo v državi srednje Evrope. Partljič je dalje menil, a je žirija po ne-jgovem mnenju znala podčrtati bistvo romana „Mladoporočenca iz ulice Rosetti", v katerem avtor opisuje mlada slovenska Tržačana in njuno tragično usodo.
Fulviu Tomizzi k nagradi iskreno čestitamo!
Zakaj na Obirsko?
Če govorimo o .sZovcn.sk/ ZZtera-tMr; na Koro.skcm in njenem oJ-no.sn Jo nv.str/jskegn L nit n rn ega prostora, ne moremo mimo (ega, Ja J natančneje ogieJamo nv.s/r/j-sko Jrnžko v ceio J, ne .samo v re-ZacZjZ Jo man/'.s'in,s/:ega vprašanja. Vi JeZi komo, Ja se je avstrijska na-cionaZna zavest makoma in z ok-zirom na JoZge Jržavne in knZ-tnrne traJZcZje zeZo pozno Joko-paZa Jo Zastne ZJentitete. ViJeZi komo, Ja je kZZo avstrijsko JeZav-stvo kot voJiZni progresivni Jrnz-kenijaktor v tem .sto/etjn v A v.str/j/ poJvrženo Jvojni asimiZaciji -sprva nacionaŽni, v smeri veZe-nemstva, kar se je tragično ko-nčaZo, in nato se poZitični, v smer pomaZomesčanjenja aZi JezorZen-tacije, ki jo povzroča se Janes vrZt sociaZne Jemokraci/e s soJeZova-njem v sociaZnem partnerstva. Pa ta Ji meščanstvo si JoZgo časa ni znaZo aZi ni ZtoteZo prisvojiti Zast-nega av.str/j.stva, če tako Ztočemo.
Po Jrngi svetovni vojni se je znasZa A vstrijn v naJvse okčatZ/ivi geopoZitični sitaaciji. /VevtraZnosf na eni strani in poskasi za/to Ja, Ja zZoraki Avstrijo kot nekakšen „po-moZ" v socinZistični svet, na Jragi strani postavZjajo to Jržavo, njeno Jražkeno živZjenje in s tem taJi kaZtaro, na nek poseken rok in astvarja Ztkrati posekno sreJisče.
.Svetovljanstvo in provinciaZizem anjknjse sorte si Zakko poJajata roko, ne Ja ki se Jrag prej Jrngim sramovaZa.
Koro.sk/ 6/ovenc/ smo ne samo geogra/sko na roka tega ok-čatZjivega roka, istočasno pa JaZeč oJJaZjeni oJ nacionaZnega centra, za mejo pač. ZVemski nacio-naZizem na Koroškem si priza-Jeva, Ja ostanemo taJi v avstrijskem meriia „zamejci". ZVokeno „mitteZevropsko" Jiskatiranje, no-keno „aZpejaJransko" koketiranje tega ne more spraviti s sveta.
Pa kaj ima vse to opravka s sZo-vensko Ziterataro na Koroškem, z otožnimi st/ia' AnJreja Kokota na primer aZi s tankočatnimi verzi Jožice Čertov? Na prvi pogZeJ skoraj nič, a navsezaJnje Ze marsikaj. O tem ko govora na pisateljskem srečanja na Okirskem. O možno,sr/7z prevajanja komo govo-riZi, o nizkiZt nakZaJaZt in težkema /masiranja pakZikactj in o pozornosti, ki jo, kje in kako, če .sp/o/i, vzkaja koroška sZovenska Zitera-tara zanaj, meJ ne-sZovenskimi Z/akiteZ/i keseJne ametnosti, in znotraj, pri svojii? sZovenski/t kraZ-cikitn.
Zato - o J 26. Jo 26. septemkra 7966 - prisrčno vakZjeni k Kovača na Okirskem/
Jani Oswa)d
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
v dneh od 26. do 28. septembra 1986 prireja pri Kovaču na Obirskem
pisateljsko srečanje
na katerem bodo povabljeni pisatelji iz Koroške, Slovenije in Primorske razpravljali o temi
„NA ROBU DVEH KULTUR
Kot referenti bodo sodelovali: Jaša L. Zlobec
Miran Košuta Jani Oswald Maja Haderlap
V soboto, 27. septembra 1986, bo v okviru srečanja
Hterarni večer
na katerem bodo udeleženci srečanja brali iz svojih del. Prireditev bo ob 19.30 uri v društveni sobi SPD „Zarja" v Železni Ka-pti.
Ob tej priložnosti bo SPZ predstavila kaseto z novimi posnetki pesmi Obirskega ženskega okteta.
Ljubitelji slovenske sodobne književnosti prisrčno vabljeni!
H. Delovno posvetovanje bančnikov
Na pobudo poslovodskega odbora Ljubljanske banke tov. Metoda Rotarja je bilo prvo srečanje bančnikov iz Slovenije in zamejstva oktobra 1984 v Novi Gorici. Namen tega srečanja je bil utrditi medsebojne stike in sodelovanje. Takrat so tudi sklenili, da bodo vsako leto sklicali takšno delovno posvetovanje in sicer izmenoma v Sloveniji, Italiji in Avstriji.
Letos sta vabili na takšno delovno zasedanje, ki je bilo 19. septembra na Koroškem, Zveza slovenskih zadrug v Celovcu in Posojilnica Pliberk. Ob tej priložnosti so pregledali dejavnost minule delovne dobe in izmenjali izkušnje za poglobitev medsebojnih stikov.
Za tokratno srečanje je bilo veliko zanimanje, najboljši dokaz za to je bil da so se vse bančne hiše odzvale povabilu in sicer iz Trsta, Nove Gorice, Kopra, Ljubljane, Kranja, Celja, Slovenj Gradca, Maribora in zastopniki Jugobanke iz Beograda in Ljubljane. Udeležba je bila stoodstotna, kar živo priča, daje veliko zanimanje teh bančnih ustanov, da pomagajo ena drugi in da usmerjajo denarni priliv predvsem preko tistih bank. ki sodelujejo na teh srečanjih.
Dobrodošlico zastopnikov matične dežele in zamejstva so na sedežu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu izrekli predsednik ZSZ Miha Antonič, direktor dipl. trg. Andrej Millo-nig in poslovodja dipl. trg. Joža Habernik. Na kratko so orisali razvoj Zveze slovenskih zadrug in poudarili
Psiholog Franc Merkač, ki se udejstvuje kot samostojen socialni raziskovalec, bo v kratkem izdal v knjižni obliki raziskavo o življenjskem svetu mladih koroških Slovencev. To bo že druga socialnopsihološka raziskava z južne Koroške, saj je leta 1984 skupaj
Franc Merkač
Leben swehen
s!owenlscher
JugendHcher
VolksgruppentdentltStsflndung -
potrebo po še širšem sodelovanju. Našim zadružnikom oz. bančnikom pa so čestitali z najboljšimi željami po dobrem medsebojnem sodelovanju predsednik poslovodskega odbora Ljubljanske banke Anton Slapernik in še drugi. Potek tega delovnega srečanja je bil od vsega začetka zelo zanimiv in hkrati potrdilo, da so takšna srečanja zelo potrebna.
Po izmenjavi dobrodošlic in pozdravnih nagovorov, so se bančniki podali v Pliberk in v tamkajšnji Posojilnici nadaljevali s svojim delom in posvetom. V Pliberku je goste v imenu Posojilnice pozdravil predsednik Lipe Kolenik. Orisal je gospodarski položaj in probleme Slovencev v zamejstvu, zlasti v povezavi z vedno večjim pomanjkanjem denarja. In menil, da je naloga bank v matični državi, da bi odvijali svoje blagovne oziroma denarne posle preko bank v zamejstvu (Italiji, Avstriji). S takšnim poslovanjem bi bilo zelo poma-gano gospodarsko ogroženim manjšinam v zamejstvu. Zamejci bi ohranili svojo kulturo, svojo slovensko govorico in se gospodarsko okrepili, kar
z Marijo Jurič objavil pod naslovom ,.o vaškem vsakdanu" študijo o vsakdanjem življenju v Dobu v Podjuni.
V najnovejši raziskavi se Merkač ukvarja z nekaterimi specifičnimi vprašanji, ki jih srečavajo doraščajoči pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Merkač se je predvsem zanimal za to, kako vplivajo narodnostne razmere na zavest in življenje mladincev.
Predvsem ga je zanimalo, kako doraščajoči sami občutijo razne dogodke, razmere in situacije v svojem življenju. Na izbranih primerih analizira Merkač tudi razvoj, ki privede do pozitivne identifikacije z narodnostno skupnostjo.
Knjiga „Lebenswelten sloweni-scher Jugendlicher" bo izšla meseca oktobra v samozaložbi „Avtonomna delavnica", obsegala bo 256 strani, prodajna cena bo 198 šil. Kdor jo naroči do 31.10.1986 pri avtorju (na-siov: Avtonomna delavnica, Brate-liickerstr. 8, 9020 Klagenfurt / Celovec) jo dobi za subskripcijsko ceno 148.-šil.
pa je pogoj za obstoj vsake manjšine. V imenu Enotne liste Pliberk je spregovoril Mirko Kumer in zbranim gostom predstavil pliberško občino in delo naših organizacij in ustanov.
Po kosilu so v gostišču „Juena" nadaljevali z delovnim zasedanjem do poznih popoldanskih ur. Prepričani smo, da bo to delovno srečanje rodilo tudi uspehe. Govorniki so zastopali tudi mnenje, zakaj ne bi poleg skupnega kulturnega prostora obstojal tudi skupni gospodarski prostor za Slovence, tako da bi tudi Slovenci v zamejstvu bili deležni večjih gospodarskih dobrin s strani matične države. Prepričani smo, da bo z dobro voljo ta želja in potreba tudi uresničena.
V	gostišču „Juena" se je zbranim bančnikom pridružil tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm in orisal problematiko koroških Slovencev ter potrebo po še večjem gospodarskem sodelovanju v prid manjšinam v zamejstvu.
Splošno mnenje ob zaključku delovnega posvetovanja je bilo, da moramo s takšnimi posveti in medsebojnimi sodelovanji nadaljevati, da bomo gospodarsko močnejši ter da bomo na naši zemlji vzdržali še nadaljnjih tisoč let.
Ko se bomo prihodnje leto srečali na podobnem delovnem srečanju v Kopru v Sloveniji, smo prepričani, da bomo storili korak naprej v prid nas vseh, posebno pa še v korist Slovencev v zamejstvu. Posveta sta se udeležila tudi predstavnika Ljubljanske banke in generalnega konzulata SFRJ v Celovcu.
Brnik - praznik slovenskega ietaistva
V	počastitev 100-letnice rojstva prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana so na ljubljanskem letališču na Brniku pred kratkim imeli velik letalski miting, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi.
Civilni in vojaški piloti so pokazali svoje znanje. Miličniki s helikopterji so demonstrirali kako se rešuje v gorah. Prav posebno je navdušil nastop članov vojaške akrobatske letalske skupine Leteče zvezde. Njihov program je trajal 20 minut v okviru katerega so izvedli celo vrsto akrobatskih podvigov, za kar so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom.
Poleg znanja letalcev so pokazali tudi razstavo vseh mogočih letal in naprav - Športna motorna in jadralna letala, navadne in motorne zmajarje, letala za gašenje požarov, protiletalsko topništvo, premične remontne postaje gasilska vozila itd.
Mitinga na brniškem letališču se je udeležilo nad 100.000 ljudi med njimi mnogo Korošcev.
Življenjski svet mtadine
Franc Merkač je raziskovat razvoj doraščajočih Stovencev na Koroškem
Prireditve
ŽELEZNA KAPLA
ORGELSKtEPEVSKI KONCERT
ob 600-letnici Marije v Trnju
IZLETNIKI V SALZKAMMERGLT (jezera) IN NA SCHAEBERGSPITZE
Odhod z osebnimi avtomobiii je v soboto 27. septembra ob 5.45 uri zjutraj izpred sedeža slovenskih organizacij, Tarviser StraBe 16 v Celovcu
Prenočili bomo na vrhu Schafhergspitze (1783 m).
Vodja izleta je Herbert Guttenbrunner Prijave: S 0 42 22/51 43 00-31 ()dhod oh vsakem vremenu!
RAZSTAVA - MONOGRAFIJ MLADINSKE KNJIGE
od 26. septembra do H. oktobra v poslovnem času Mohorjeve knjigarne v Celovcu Odprtje razstave bo v petek 26. 9. 1986 ob 18.(X) uri.
GALERIJA ROŽEK
in memoriam BARD 1UCUNDUS (akademski slikar)
Razstava je odprta do 5. oktobra 1986, ob petkih, sobotah in nedeljah, od 15. do 18. ure.
Katoliška mladina vabi na
SREČANJE IN POHOD NA STOL
v soboto 27. in nedeljo 28. septembra 1986 Zbirališče: v cerkvi na Bistrici v Rožu s pričetkom ob 16. uri ' v nedeljo srečanje z mladino iz Slovenije. Oh 12. uri bo dvojezična maša.
SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi
VESELICA GORJANCEV
v soboto 27. 9. 1986 ob 20.00 uri pri Pušniku v Šentgandolfu Igrajo: Fantje iz Podjune Srečelov!
ŽELEZNA KAPLA KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA; Hubert Bergant orgle
Prireditev ob 600-letnici Marije v Trnju v soboto 4. 10. 1986 ob 19.30 uri pri cerkvi Device Marije v Železni Kapli Spored: pesmi renesanse,
pesmi iz pravoslavne liturgije, črnske duhovne pesmi, slovenske pesmi.
CELOVEC
Otvoritev prodajne razstave del
^SREČANJA SLIKARJEV 86"
v Modestovem domu
3. oktobra 1986 ob 19.30 uri. Razstava je
odprta do 12. oktobra 1986.
ŠENTJAKOB V ROŽU
ŠOLANJE za SODELAVCE KATOLIŠKE MLADINE (vera - cerkev - Bog)
v soboto 4. (15.00) in v nedeljo 5. (14.(X)) oktobra 1986 v župnišču Šentjakob v Rožu Vodita: mag. Štefan Kramer in kaplan Pep Marketz Cena: 100 šil.
v petek 26. 9. 1986 ob 19.30 uri pri devici MarijivTrnju
Nastopajo: Hubert Bergamt - orgle Marcel Ostaševski - bariton Zlata Ognjanovič - sopran Dragiša Ognjanovič - bas
SELE
POJOČA SKRINJICA - PREMIERA
v nedeljo 28. 9. 1986 ob 19.00 uri v farnem domu v Selah
Nastopa: igralska skupina KPD „Planina" - Sele
Režija: Milka Olip in Franci Končan Pred igro bo koncert kvarteta „Spev". Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah
ŠENTL1PŠ
LEV IN MIŠKA - lutkovna igra
v nedeljo 28. 9. 1986 ob 9.30 uri (po maši) v farni dvorani v Šentlipšu Nastopa Lutkovna skupina Bežigrad (mentor Jože Zajec).
Inštitut za glasbena vprašanja išče za projekt ..Medienverbund" mlade brezposelne ljudi, ki so glasbeno zainteresirani Predpogoj: trenutna brezposelnost znanje slovenskega in nemškega jezika
Informacije: Delovna skupina „Medienverbund",
Universitiitsstr. 82/9 UL 9020 Celovec.
Naslovni škof Vekoslav Grmič in prof. Jože Rajhman predavata o
. VLOGI VERE IN CERKVE V ZGODOVINI IN SEDANJOSTI SLOVENSKEGA NARODA '
#	Ponedeljek 29. 9. 1986 ob 19.30 uri v društveni sobi v Bilčovsu Prireditelj: SPZ in SPD Bilka
#	Torek 30. 9. 1986 v ljudski šoli na Kotu Prireditelja: SPZ in SPD Herman Velik
#	Sreda L 10. 1986 ob 19.30 uri v klubski dvorani na Radišah Prireditelja: SPZ in SPD Radiše
#	Četrtek 2. 10. 1986 ob 19.30 uri v Sindikalnem domu v Hodišah Prireditelj: SPZ, SPD Zvezda in SPD Edinost Škofiče
#	Petek 3. 10. 1986 ob 19.00 uri v društveni sobi v Škocijanu Prireditelja: SPZ in SPD Vinko Poljanec.
J. Vidmar ob otvoritvi Trubarjevega gaja v Rašici:
„Pred svetom je uveljavit slovenski jezik"
Preteklo nedeljo so v Rašici pri Velikih Laščah otvorili Trubarjev gaj in tako dostojno počastili 400-letnico smrti Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik vključil v evropsko kulturno dogajanje.
Otvoritvene svečanosti se je udeležilo več kot tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani, predstavniki kulturnih in družbeno-političnih organizacij Slovenije, bratskih republik, delegacija evangeličanske cerkve iz Tiibingena, predstavniki slovenskih verskih skupnosti, slovenskih organizacij iz zamejstva (za ZSO tajnik dr. Marjan Sturm) in drugi. Slavnostni govornik je bil akademik Josip Vidmar, ki je o Primožu Trubarju med drugim dejal:
„...S tem je opravil prvo uveljavitev slovenščine v zgodovini, ki je obstala do današnjega dne, in to kljub raznim in pogostim ugovorom zoper njeno rabo, ki se z raznih strani pojavljajo vse do današnjega dne. Treba se je živo zavedati, da pomeni njegovo delo dejansko nov začetek slovenske zgodovine, kajti vse prejšnje dogajanje in doživljanje našega naroda je prekrila nemška oblast. Trubar nam je ustvaril in pred svetom uveljavil slovenski jezik."
V Trubarjevi domačiji je tudi urejena spominska soba, v kateri so razstavljena Trubarjeva pismena dela in vse kar je povezano z njegovo osebnostjo kot duhovnik in Slovenec.
Kot znano, so Trubarjevo domačijo obnovili potom javne zbiralne akcije pri kateri sodelujejo številni Slovenci - tudi zamejski - ter podjetja in družbene organizacije SFRJ.
Novo Se!o pri Kotmari vasi
Tik pred devetdesetim življenjskim jubilejem je začetek septembra umrla Frančiška Krušic, p. d. Motijeva mama iz Novega Sela pri Kotmari vasi. Priljubljena žena, ki je bila rojena v Logi vasi se je po poroki z Andrejem Krušicem iz Velinje vasi, naselila na Motijevi domačiji v Novem Selu.
Kot marljiva kmetica in skrbna mati je vse svoje sile zastavila za razvoj kmetije in oskrbo otrok. Od vsega srca pa je vedno sledila tudi slovenskemu kulturnemu življenju na vasi in v občini. Velika množica domačinov, med njimi sedem otrok, se je 7. septembra poslovilo od pokojne na kot-mirškem pokopališču, kjer je pogrebne obrede opravil domači župnik Maks Mihor. Pesmi slovesa so ji zapeli cerkveni zbor in mešani ter moški zbor SPD Gorjanci.
Otrokom in sorodnikom izrekamo ob težki izgubi iskreno sožalje.
Srečanje na Jepi
Beseda srečanje ima v svojem pomenu nekaj osrečujočega, torej nekaj lepega, nekaj prijetnega. In kako naj bi drugače tudi opisal majhno doživetje preteklo soboto na naši sivi Jepi. Nič svetovno razburljivega se ni bilo zgodilo, tudi v javnih medijih o tem ne bo govora, potrjena pa je bila koristnost meddržavnih sporazumov o delnem, brezformalnem prekoračenju državnih meja prav posebno v gorskih predelih. Ljubljanski in slovensko koroški planinci so se vsak s svoje strani povzpeli na tega dvatisočaka v Karavankah in tam v prisrčnem krogu praznovali prvo tako srečanje. Da so naši ljubljanski prijatelji s Brigito in Tonetom Krisperjem na čelu, povezali ta dogodek tudi še s predčasnim družinskim praznikom Cernutovih iz Loč, daje temu srečanju še posebno iskreni človeški
pečat. Ne, da bi se kaj dosti govorilo ali pisalo, Ljubljančani so se za izlet na Jepo v privatnem krogu domenili in mi, z naše strani isto tako - pa smo si segli planinci iz dveh držav na vrhu Jepe v roko. Seseda ob tem ni manjkala tudi lepo okrašena torta, Šilce žganega in kar najbolj žlahtna kapljica. Celo pošta je razširila svoj delokrog na ta gorski vrh - kartica voš čil je dobesedno priletela preko Karavank. Nad vse prisrčno srečanje pa je nedvomno tudi močan signal še za mnoga, podobna načrtovanja. Gotovo oh tem ne gre za neke formalnosti: kdaj, ob kakšnem času in koliko ljudi naj bi se podobnih srečanj udeležilo, temveč naj hi prosto gibanje, posebno na planinah, pripeljalo do čim več medčloveških vezi; bodisi v slučaju potrebne pomoči ali pa tudi samo za zbližanje med narodi.
CELOVEC
DEŽELNO ZBOROVANJE KEL
v nedeljo 5. oktobra 1986 ob t4. uri v Slomškovem domu v Celovcu Delegati z glasovno pravico prejmejo posebna vabila Prireditelj: Koroška enotna lista.
Z VIAKOM V MEDJUGORJE
Marijino romanje v Medjugorje, odPliberkavSarajevoinnazaj-s posebnim vlakom
Cas: od petka 10. oktobra (ob 14.40) do nedeljel2.oktobra(ob 14.20)
Cena: 1400 šil. na osebo.
Pogreb zavednega Slovenca v Wo!fsbergu
Pokopati smo, v ponedeljek 22. sept. 1986 v St. Marein pri Wolfsber-gu, Antona Klampfererja, Kobvo-vega Tončka iz Rut pri Vratah. Spremljali so ga na zadnji poti, poleg velike množice domačinov, tudi sorodniki in znanci iz Žile, Roža in Podjune. K zadnjemu počitku ga je položila tamošnja požarna bramba, katere podnačelnik je bil nekaj časa tudi rajni „Tone", kakor so ga domačini ljubeznivo imenovali. Načelnik požarne brambe se mu je še pred oltarjem zahvalil za njegovo požrtvovalnost pri pomoči sosedu.
Tamošnji gospod župnik se je v ganljivih besedah spomnil križeve poti Kobvove družine, ki je oropana svojega doma, našla tukaj v Št. Tomažu, pri Partlbauerju svoj drugi dom. Zahvalil se je vsej družini Klampferer, ki je v zahvalo, da se je vrnilo iz fronte vseh šestero sinov, kupila za cerkvico sv. Tomaža zvon, ki ga je vzela vojna.
Že vrsto let Planinska zveza Slovenije organizira v mesecu septembru dneve planincev. Na teh dnevih se srečajo po slovenskih gorah in dolinah planinci iz vse Slovenije in zamejstva. Letošnji 18. dan planincev se je odvijal v nedeljo 14. 9. na Mozirski planini, kjer so ob tej priložnosti obhajali tudi 90-letnico Planinskega druš-
Ob odprtem grobu se je zahvalil rajnemu še načelnik nadstrankarske živinorejske zadruge, kateremu je rajni Tone stal ob strani od prvega dneva ustanovitve. Hvalil je njegovo izredno iznajdljivost in vztrajnost pri izvedbi načrtovanj. Bil je priljubljen pri vseh. Tudi on je, kakor že prej g. župnik, omenil njegov izredni dar oblikovanja. Znal je svoje misli vliti v les, dati mrtvi tvarini življenje. Vsa okolica je hodila gledat njegove stvaritve; celo dunajska televizija je pokazala njegovo delo široki javnosti, je rekel govornik.
Tako se je rajni Kobvov Tonček vživel v svojo novo domovino. Njegovo srce pa je bilo še vedno pri Kobvu nad Ziljico, kjer so bili razlaščeni od fašistične Italije že leta 1938. Kupili so nato od posojilnice v Podravljah Vošpernikovo posestvo v Podravljah. Ker so bili Kobvovi znana slovenska družina, Maier Kai-bitsch ni dovolil prepisa posesti na
tva Mozirje. Tega velikega srečanja planincev se je udeležilo okrog 5000 ljudi. Takšne množice še ni gostila Mozirska planina s prenovljeno Mozirsko planinsko kočo.
Slavnostna govornica je bila podpredsednica skupščine SRS Marija Vičar Zupančič.
njihovo ime. Iti so morali v nemške kraje in tako so prišli v St. Thomas pri Wolfsbergu.
Tako so ostali Kobvovi v Št. Tomažu, a s svojim srcem so bili še vedno pri Kobvu. Večkrat so zahajali na svoj rojstni dom. Od časa do časa so se sestali pri Kobvu vsi Kobvovi, da so uživali pogled po vsej Ziljski dolini in na sivi Dobrač. Tja pa so prihajali tudi drugi, prignala jih je krasota tega kraja.
Ko so tako bili Kobvovi zbrani pri Kobvu tudi lani, je prišla k hiši skupina Nemcev ali vsaj nemško so govorili. Neka ženska med njimi se je prav posebno širokoustila in rekla: „Sechs Sohne waren hier und allesammt waren nicht imstande den Hof zu erhalten." (Šest sinov je bilo tukaj in vsi skupaj niso bili v stanu vzdržati to posestvo.) Vzelo nam je sapo. Nahrulil sem jo, če ne ve, da so bili Kobvovi pregnani od fašistične Italije, oropani za svoj dom. Neznana družba je molčala in odšla.
Sociaina podpora
Zaradi brezposelnosti se pripeti marsikateremu sodeželanu, da mu zmanjka denarja za življenje.
V tem primeru ima - seveda pod določenimi pogoji - pravico do socialne podpore.
Kdo dobi podporo in pod katerimi pogoji lahko preberete v posebni brošuri, ki so jo v nemščini in slovenščini napisali sodelavci Zavoda za socialno pospeševanje v Celovcu.
Brošuro lahko naročite ali dvignete na sedežu Zavoda za socialno posvetovanje (Verein Sozialberatung) v Celovcu: Bahnhofstr. 9, leve stopnice, 3. nadstropje (torek in četrtek med 8.00 in 11.30); tel.: (0 42 22) 51 27 40.
Tam vam pomagajo tudi pri pisanju prošenj, izpolnjevanju formularjev, pisanju pritožb itd. Na vsak način vam bodo skušali pomagati.
ČESTITAMO
Pred kratkim je dr. Franci Serajnik iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu napravi) odvetniški izpit.
K temu uspehu iskreno čestitamo z najbotjšimi žetjami za prihodnost.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu razpisuje sledeča delovna mesta:
a)	za svoje podjetje Jugo-Trade na Dunaju:
2 samostojna referenta/referentki za izvoz-uvoz.
Praksa zaželena, ni pa nujno pogoj.
Interesenti z znanjem tujih jezikov imajo prednost.
Prošnje naslovite na Firmo
Jugo-Trade, Import-Export Ges. m. b. H., Landstrasser-HauptstraBe 2/2, 1030 Wien v roke dir. Kolšek
b)	za svoj bančni oddetek v Ce)ovcu:
1 jurista/juristko (doktorja prava, magistra) ali diplomiranega trgovca (magistra) za kreditni in inozemski oddelek.
Praksa zaželena, toda ne pogoj.
1 sodelavca/sodelavko kot referenta/referentko za akreditivni oddelek. V poštev pridejo absolventi/absolventke trgovske akademije ali šole, ki so pripravljeni po temeljitem šolanju v tu- in inozemstvu prevzeti samostojno odgovornost.
Prošnje naslovite na
Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu Paulitschgasse 5-7, 9010 Celovec/Klagenfurt personalni oddelek.
Dan ptanincev na Mozirski pianini
Nagradno tekmovanje
„P)anine v stiki"
Slovensko planinsko društvo razpisuje nagradno tekmovanje pod geslom „P!anine v sliki"
Vabimo ljubitelje planinske fotografije, da sodelujejo s svojimi slikami na planinsko tematiko.
Fotografije naj bodo označene z geslom (Kennwort), da žirija, ki jih bo ocenjavala, ne bo vedela za katere osebe (avtorje slik) gre. Velikost teh fotografij mora biti enotna 20 x 28 cm. Vsak udeleženec nagradnega tekmovanja lahko sodeluje z največ petimi fotografijami.
Najboljša dela bodo primerno nagrajena.
Fotografije bo ocenjevala posebna strokovna komisija.
Slikovni material pošljite najkasneje do 10. novembra 1986 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt, Tar-viser Str. 16; tel.: 0 42 22/51 43 00-31.
Vabimo vse fotoamaterje k sodelovanju!
Vodja foto-sekcije SPD Cetovec Hanzi Rehsmann
BHčovs
Zadnjo soboto popoldne je bilo v hiši podjetnika Franca Gasserja precej živahno. Zbirali so se svatje, ki so nato pospremili hčerko Anico pred poročni oltar, kjer je sklenila zvezo za življenje z Jankom Ferkom iz Podgrada. Poročni obred je opravil župnik dekan Kassl, poročno slavje pa je sledilo v gostilni pri Miklavžu. Za veselo razpoloženje je skrbel ansambel oz. trio „Drava" iz Borovelj.
Ženina poznamo kot pisatelja. Izpod njegovega peresa je izšlo že več knjig. Nevesta je učiteljica na višjem zveznem učilišču za gospodarske ženske poklice v Celovcu, 3. predsednica SPD „Bilka" in pevka mešanega pevskega zbora. Zato ni čudno, da je bil na svatovanje vabljen tudi omenjeni pevski zbor. Taje zvečer na čast novoporočencema zapel par pesmi. Predstavniki društva pa so se nevesti zahvalili za sodelovanje in čestitali ter izrazili svoja voščila novoporočencema.
Z ansamblom „Drava" smo bili zelo zadovoljni, ker nas je zabaval z domačimi slovenskimi pesmimi in melodijami. Čas je kar prehitro minil, tako da se je ura pomikala že proti poznemu jutru, ko so svatje začeli odhajati na svoje domove - zadovoljni, da so doživeli veselo domače ženi-tovanje po stari navadi.
Novoporočencema želimo mnogo zdravih in srečnih let ter obilo skupnega veselja na njuni novi življenjski poti.
-i-r
Ljubljanska drama gostuje na Koroškem z B. Brechtovo
.MALOMEŠČANSKO
SVATBO"
#	v soboto 18.10.1986 ob 20.00 ur! v Kuhurnem domu v Ločah
#	v nede!jo 19.10.1986 ob 20.00 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu Priredite!j: Stovenska prosvetna zveza.
Takoj zaposbmo finančnega knjigovodjo aii knjigo-vodkinjo
Zažeiena praksa, poznavanje računatniškega vodenja knjigovodstva ter znanje siovenskega jezika IMF METAL Ges.m.b.H., 9184 St. Jakob i. R.
^ 04253/545 aii 544
DRUŠTVO „NAŠ OTROK sporoča, da bo od 2. oktobra 1986 naprej ob četrtkih (od 16.00 do 18.00 ure) spet POUK SLOVENŠČINE za osnovnošolke otroke v prostorih otroškega vrtca „NAŠ OTROK" v Ce)ovcu, lO.-Oktober-Str. 25/1.
Prijave so možne ob začetku tečaja.
__ 2
Teden žive zgodovine protifašističnega odpora
S koncertne turneje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Srbiji in Bosni
Preko planine Jelice smo zdrknili v Dragaševo, v ozko dolino, kjer čepi majhno prikupno mesto Guča. Znano je predvsem po vsakoletnem tekmovanju trobentačev, ki privabi tudi do sto tisoč gledalcev in poslušalcev in traja tri dni in tri noči. Kot pred dvema letoma, so nas tudi letos sprejeli pionirji tamkajšnje osnovne šole. Bili smo njihovi gosti. Pozdravili smo jih in jim zapeli nekaj pesmi, oni pa so nam poklonili svoje kiparske izdelke, morali pa smo tudi v zbornico, kjer smo ob rakiji poklepetali z prijaznimi učitelji. Naše darilce Gašperjevi Gamsi na plazu v srbohrvaščini jih je spodbudilo, da so se zanimali za program Gašperjeve bralne značke. (Verjetno jo bodo res prej izpeljali kot njihovi poklicni kolegi na Koroškem).
Preko Ivanjice, kjer smo imeli pred letoma zelo uspeli koncert, letos pa so nas tam pozdravili predstavniki kulturnih organizacij, smo hiteli proti Kosjeriču.
Majhno prikupno mesto ima 17.0()() prebivalcev, eno največjih tovarn cementa in valjarno bakra. Kulturno se udejstvujejo v KUDu Maksim Markovič, ki je znano predvsem po zelo kvalitetni folklori. Tako sta nam občino predstavila njen predsednik Vlada Tomič in direktor kulturnega doma Dragoslav Kostič.
Koncert je zelo uspel, ljudje so sodelovali, se zanimali in odšli z nami po nastopu v hotel. Skupno smo priredili pravo ljudsko rajanje, kolo se je vilo skoraj do zgodnjih ur, izkazal pa seje tudi naš „Partizanski band", kije občasno zamenjal hotelski ansambel.
Zjutraj smo potovali preko planine Zlatibor. Pavle Žavcer-Matjaž nam je v avtobusu pripovedoval o svoji zgodovinski poti od pregnanstva v Srjo, do vključitve v Cačanski partizanski odred, o nastanku slovenske čete Ivan Cankar v Titovem Užicu, o obrambi osvobojene Užiške republike, o umiku in o grozodejstvih fašistov in njihovih hlapcev na Zlatiboru, o trpljenju partizanov na Igmanjskem maršu pa tja do njegovega prihoda na Koroško v letu 1942. Živa legenda, živa vez med temi kraji in Koroško.
Ti kraji so močno povezani z imenom prota Smiljanič. Bil je višji pravoslavni duhovnik, ki se je vključil v partizanski odpor. Na zbadljivo vprašanje, koga ima rajši - Tita ali Boga, je odgovoril: Tita volim, a Boga molim. Po vojni je ustanovil žensko zadrugo Sirogojno, ki je znana domala po vsem svetu po svojih unikatnih puloverjih in jopicah. Pletejo jih ženske-kooperantke kar doma in jih prinašajo v zadrugo, kjer prejmejo volno ter načrt kreacije. Poleg Donjega Dubca, kjer tkejo preproge
in zavese je to edinstven primer in zelo posrečena alternativa. Naši pevci predvsem pa pevke niso mogli mimo čudovitih izdelkov. Kar precej jih je romalo z nami. Ob skromnem grobu ob pravoslavni cerkvici smo se mu poklonili s pesmijo. Takemu duhovniku pa že!
V Titovem Užicu nas je pred hotelom čakala delegacija najvišjih družbenopolitičnih predstavnikov. Prisrčna dobrodošlica in pa solze v očeh našega Matjaža ob srečanju z bivšima soborkama Stanko Lakovič in Boriko Šišakovič.
„Treba je vztrajati v vaši borbi, da bi to Koroško ohraniti bodočim rodovom koroških Stovencev in ostatim avstrijskim demokratom!" je na sprejemu v Titovem Užicu naši delegaciji rekel predsednik občine Radoša Stoj-čič.
O koncertu; tarnc); Koroškega partizanskega pevskega z ko ra poroča Joža Ro vse k Titovo Užice, mesto dinamičnega razvoja, visokih zgradb, ki pa starejšim občanom zbujajo nostalgijo po nekdanji varošici (trgu), je danes moderno mesto. Tu je bilo od septembra pa do 29. novembra 1941 upravno in vojaško središče prvega osvobojenega ozemlja v tedanji okupirani Evropi - Užiška republika. O
tem je Hitler v Berlinu rohnel: „Srbska vlada mora vedeti, daje vojna, da Nemčija nima časa. Nam je danes mir na Balkanu potreben bolj kot kdajkoli. Doseči ga moramo brez ozira na žrtve. Dogodki v Jugoslaviji slabo vplivajo tudi na druge balkanske dežele."
Nemška komanda za Jugovzhod je tedaj izdelala merila za „zastrašujoči primer, ki naj prizadene celotno prebivalstvo Srbije": za vsakega padlega nemškega vojaka ustreliti 100, za ranjenega pa 50 Srbov. Začele so se maščevalne akcije: Kragujevac 7.000 postreljenih, med njimi celi razredi dijakov, Kraljevo 6.000. ker jih niso mogli zajeti dovolj, so jih pobrali iz bolniških postelj, odselitev 8.500 Šabčanov v taborišče, streljanje moških med 16. in 60. letom, požigi mest in v?tsi. To je bil davek Srbov za osvobojeno Užiško republiko.
19.000	knF veliko osvobojeno ozemlje s preko milijon prebivalcev je vzdržalo celih 67 dni. Med tem so organizirali proizvodjo orožja, poživili obrtno dejavnost, imeli so svojo železnico, organizirali sanitetno in prosvetno dejavnost. Od 17. septembra je bil s partizansko vojsko njihov komandant Tito in ostal z njo vse do osvoboditve.
Z ogromnimi silami so nemške sile (takrat so se jim pridružili tudi že četniki) stiskale obroč okrog osvobojenega ozemlja.
(naJa//evanje vpr/Aor/n); štev.)
Med kraji nekdanje Užiške republike je bii tudi Kosjerič
		! ^ d	! 1^ L A ^ i
Bodimo potrpežljivi z neješčim otrokom
Tako kot so starši pogosto razočarani, če jim zdravniki ne predpišejo zdravit za otroke, ki jih nikakor ne morejo nahraniti in so iz dneva v dan botj debetušni, so razočarani tudi takrat, ko jim zdravnik ne ustreže, kadar jih prosijo, naj vendar predpiše otroku „nekaj za apetit". Nič kaj radi ne verjamejo, da niti pretirano ješčemu niti otroku, ki nima apetita, ne pomagajo te zdravita. Največkrat zdravita za takšne „botczni" sptoh niso potrebna.
Kako pomagati otroku, ki se dobesedno baše s hrano in mu pretirana debetost prej ati štej začne povzročati četo vrsto težav, smo že govoriti. Tokrat pa se pomudimo ob otroku, ki odktanja hrano. Hrana je naravna potreba vseh živih bitij. Čim botj preprosto so grajena, tembotj neposredno sprejemajo hrano iz oko-tice. Čtovekov organizem pa je hudo zapteten in ima za prehranjevanje četo vrsto med seboj ugtašenih organov, ki omogočajo sprejemanje, uživanje in prebavtjanje hrane. Pri otroku, ki se rodi nezret, mora vrsta teh funkcij še dozoreti. Pri tem pa je še kako pomembna vtoga odrastih, ki otroku pomagajo obtikovati tudi prehrambene navade in v vetiki meri tahko pomagajo, da se te funkcije razvijajo v pravo smer.
Za sprejemanje hrane sta potrebna takota in apetit. Lakota je naravni nagon, ki ga imajo vsa živa bitja, da vzdržijo pri živtjenju. Apetit pa ni nagon kot takota in je močno odvisen ne samo od tetesnega, temveč tudi od duševnega počutja otroka. Če otrok odktanja hrano, poskusimo najprej poiskati vzrok za to. Če ga starši sami ne najdejo, naj se obrnejo za nasvet k zdravniku, ki bo presodit, če morda težave te niso predvsem psihične narave in bo staršem svetovat še pogovor s psihotogom. Seveda pa največkrat neješčemu otroku tahko pomagajo starši sami, če so dovotj potrpežtjivi. S sitjenjem in kaznijo otroka ne bomo pripraviti, da bi jede). Največkrat bomo dosegti ravno nasprotni učinek. Neješčemu otroku naj starši dovotijo predvsem to, da tahko poje totiko, kotikor sam hoče. Prav nič ne bo škodito njegovemu zdravju, če bo kakšen dan mato manj pojedet. Kmatu bo postat tačen in ve-
deti je treba, da te tačen otrok rad je. Mnogi starši žeto radi prav pri jedi preskušajo svoje vzgojne sposobnosti in svojo vzgojno „moč". Otrok ne sme od mize, dokter ne poje vsega. Ne sme na dvorišče, dokter ne popije mteka, ne sme se sam odtočiti ati bo pojedet dva krožnika juhe namesto tistega, kar so dotočiti starši. Seveda pa s takšnimi ..prijemi" starši otroka pripetjejo do spoznanja, da je prehranjevanje še ena od reči, nad katero imajo vso „obtast" te starši in pri kateri njihove žetje in prošnje na-tetijo na nerazumevanje. Če pa postane prehranjevanje nekaj prijetnega, če sta kosito in večerja pravzaprav „obred", ob katerem otrok začuti, da v tem ni nobene prišite, dostikrat težave z odktanjanjem hrane brez posebne strokovne pomoči in zdravit izginejo.
Otrokova neješčnost je tahko prava ati navidezna. Strokovnjaki zatrjujejo, da je večina otrok, katerih starši se pritožujejo zaradi stabega apetita, te navidezno brez teka. Starši tudi pozabtjajo, da botan otrok odktanja hrano in da tahko že najmanjši prehtad zmanjša njegov tek. Če pa se neješčnost pojavtja pri zdravem otroku, je treba iskati vzrok v njegovih prehrambenih navadah. Otroka je treba že žeto zgodaj navajati, da bo sam jedel. Seveda je ob tem treba dostikrat ..zamižati" pred popackanim prtom, potito juho, prevrnjenim to-
Nasveti
Ogenj v ponvi!
#	Če se vam je vneto otje ati mast v posodi, v kateri kuhate, ptamena nikar ne gasite s curkom mrzte vode. Čeprav voda gasi požar, ne bo pomagata tedaj, ko gori otje.
Ptamen tahko udušite, če zaprete dovod zraka. To naredite tako, da gorečo posodo pokrijete s pokrovko.
#	Ko vam začne goreti maščoba v ponvi, najprej poštjite iz kuhinje otroke. Zatem zaprite vrata. Posodo pustite, da ugasne in se ohtadi. Če so se ptameni razširiti, zaprite okna in poktičite gasitce!
nčkom ... Otrok naj že od matega uživa hrano v prijetnem okotju. Ni tako žeto nepomembno, kakšen iz-gted ima hrana, v kakšni posodi jo ponudimo otroku. Ob tepo pogrnjeni mizi otrok rad je. Vetiko botj se potrudi, da ne packa, če tudi njemu postavimo krožnik na prtiček, kot pa če samo pred njim odgrnemo mizo ati jo zaščitimo z raznimi potivinitki, krpami in ga nenehno opozarjamo, naj pazi, da ne bo kaj popackat. Mnogi otroci odktanjajo hrano tudi zaradi pretirane popusttjivosti staršev. Velikokrat se starši izognejo težavam s tem, da kaj hitro pristanejo na otrokove zahteve. Če otrok ne poje kosita, mu dajo denar za vrečko čipsa, hitro mu ocvrejo jajčka, sendvič ati pa mu dovotijo, da poje še eno škat-tico „euro kreme". Seveda imajo starši zase vedno opravičito: „Nekaj pa vendarte mora pojesti, botje nekaj kot nič."
Dostikrat bi zadostovato, če bi otroku dovotiti, da denimo najprej poje prikuho, potem bo pa še juho, če še ne bo sit. Toda kaj, kot vetja pravito, da se najprej je juha in potem vse ostato. Boj za „absotutni PRAV staršev" žat pogosto vetja tudi pri prehranjevanju. Starši so tisti, ki vedo, da je najbotj prav, če otrok je vetiko špinače, starši so tisti, k vedo, da je najbotj prav, če otroka ne pustiš od mize, dokter vsega ne poje ... In starši so tudi tisti, ki imajo vso pravico, da otroku preprečijo vsako pripombo na račun hrane, ki jo mama postavi na mizo. Očetu je še nekako dovotjeno, da ima kakšno „pri-pombo" na račun kosita ati večerje, otroku to največkrat ni dovotjeno. Tudi pri upoštevanju žetja na temo „kaj bomo jedti" so starši včasih pretirano ustrcžtjivi do svojih otrok, včasih pa še tako drobno žetjo otroka prestišijo ati četo zavrnejo z ostro pripombo, da bodo prišti časi, „ko še kruha ne bo". Takšne in podobne napovedi otroka zmedejo, povzročijo v njem občutek krivde, ki je dostikrat vzrok, da otrok še botj vztrajno odktanja hrano, konftikti pri mizi pa postajajo iz dneva v dan ostrejši.
Iz tega začaranega kroga je pot težka. Najdemo jo te s potrpež-tjivostjo in pa z neztagano tjubeznijo in naktonjenostjo do otrok.

Žajbelj,Saibei, Satvia officinatis
„Kdor ima žajbetj na vrtu, ima zdravje v tetesu" pravi star itahjan-ski pregovor.
Žajbetj je značitna sredozemska rasttina. Najbotjši raste v Datmaciji in v Makedoniji. V srednji Evropi ga gojimo, kjer je te mogoče. Uspeva pribtižno do višine 800 m.
Žajbetj je močno razvejan potgrm. Doseže višino 70 cm. Ste-bto je štirirobo; podotgovati jajčasti tisti so nasprotno nameščeni. Listni rob je narezan, tistna pto-skev rahto nagrbančena, četa rasttina pa močno dtakava, ztasti če raste v Sredozemtju. Rasttine, gojene v vrtovih, so manj dtakave. Modro vijotičasti, ustnati cvetovi dokazujejo, da spada žajbetj v družino ustnatic. Cvetovi sestav-tjajo ktasu podobno socvetje na vrhu stebetc. Cvete od maja do junija. Žajbetj ima žeto močan vonj in nekotiko grenak in trpek okus. Najbotj stovi kot zdravitna rasttina. Čaj je nenadomesttjivo sredstvo za grgranje pri boteznih ust in grta.
Skoraj prav tako pomemben pa je tudi v kuhinji. V dobrem domačem ričetu ne sme manjkati, pa tudi v fižotovi juhi in obari ne. Dodamo ga tudi mešanim zetenjavnim juham.
V Itatiji odišavijo z žajbtjcm pečenko, v Franciji in Nemčiji ne
sme manjkati med dišavami, ki jih dodajo ribjim jedem, v Angtiji pa odišavijo z njim ktobase.
Žajbetj je tudi naravno kozmetično sredstvo. Če smo pretirano rdeči v obraz, se nekajkrat na teden umijemo zvečer z mtačnim žaj-btjevim čajem. Če si z njim speremo tase, bodo mehkejši in tepši.
Žajbetj pomaga tudi kaditcem,
ki se žele resnično odvaditi kajenja; v prehodnem obdobju naj kadijo posušene žajbtjeve tiste.
Vendar z žajbtjem ne smemo pretiravati. V eteričnem otju ima tion, ki v vetikih kotičinah učinkuje kot strup za centratno živčevje.
Če te moremo, gojimo žajbetj doma; dobro uspeva tudi v zabojčku ati na batkonu.
Za kakovost prsti ni občuttjiv, zahteva pa vetiko toptote in sonca. Dobro uspeva v zreti kompostnici, ki smo ji dodati mato apnenčevega peska. Posejemo ga v zabojček že februarja ati pa ob koncu potetja na vrt. Nastednjo pomtad ga presadimo na statno mesto. Razmak med rasthnami naj bo 30 do 40 cm. Lahko posadimo tudi potaknjence. 7-8 cm dotgc poganjke potaknemo avgusta v mešanico šote in peska; ko se zakoreninijo, jih presadimo na statno mesto.
Žajbetj potrebuje vetiko sonca. Dobro prezimi, dokter ni prestar.
Zato tri do štiri teta stare grmiče pomtadimo: razdetimo jih na več kosov in znova posadimo.
Spomtadi tudi žajbetj obenem z drugimi trajnicami na vrtu večkrat zapored poškropimo z deževnico, ki smo ji dodati prestičin in kopri-vov zavretek; tako ga zavarujemo pred redečim pajkom.
Če žetimo, da napravi čim več ti-stov, potrgamo vse poganjke s popki, preden rasttina zacvete.
RereJf/o m r/.s(?o pripravi/a <7;p/. bio/. 7a?;ata Angerer
O nabiranju gob
Nabirajte te tiste gobe, ki jih zanesljivo poznate. To naj bi bito gobarsko pravito in običajno se izkaže, da to pravito vedno vetja, pa čeprav se tahko bere še tako nenavadno. Dejati boste: „Saj bom menda ja nabirat tiste gobe, ki jih poznam!" To gotovo drži, drži pa tudi, da se je moč pri gobah, če je naše znanje prešibko, usodno zmotiti. Kako si pridobiti ustrezno znanje?
Gobarska abeceda se prične s črko M -z mušnico, kar ni naključje, saj je pri gobah treba poznati oboje - užitne in neužitne. V družino mušnic (kakšnih 40 vrst jih je) sodi, recimo, tudi ena najbolj žtaht-nih gob - karžetj ati btagva (Amanita cae-sarea).
Gobji izvedenci si niso povsem edini, kako si pridobiti potrebno znanje. Dejstvo pa je, da so potrebni, tako gobja titeratura kot odhodi v gozd, in sicer statno učenje in spoznavanje novih gob. Znamenj za varno in zanestjivo dotočanje gob je vetiko, prav tako vetiko jih je moč najti v vsaki gobarski knjigi. Pa si vetja zapomniti tudi tote ztato gobarsko pravito: za varno in zanestjivo dotočanje vrste gob je včasih odtoči-ten splet raztičnih znamenj. Kot primer naj navedemo macesnovega gobana, ki raste te v btižini macesna ali ob njem. nikakor pa ne drugje, saj živi v nekakšnem „skupnem gospodinjstvu" z macesnom.
Vetiko gobarjem začetnikom in gobarskim ..divjakom", ki brcajo in uničujejo gobe zato, ker jih sami ne poznajo, pota-gajo na srce osnovna pravita pri nabiranju. Ne bo odveč, če si jih reberete:
# Če se odpravite v gozd po gobe, si najprej omistite potrebne pripomočke -košaro, nož in tudi priročnik.
W Ne nabirajte starih in mokrih gob. Stara goba, ki je že dozoreta in oddata trose, prične hitro gniti ati razpadati, in tako
je zaradi biokemičnih procesov prej škodljiva kot užitna. Zato se ne čudite pregovoru, če nekomu poreko, da „pije kot goba".
#	Nabirajte te dozorete in zdrave, mtade in čvrste gobe. Gobarji se žeto jezijo, če vidijo, da kdo nabira zelo majhne gobe. Botje jih je pustiti, da še zrastejo. Pa nikar se ne bojte, da gobe ne bodo več zraste, če ste jih enkrat pogtedati.
#	Nabirajte in uživajte (ko jih zanesljivo spoznate) čimveč vrst gob. Raztične gobe rastejo v raztičnih obdobjih; gobe je moč najti že od začetka januarja pa do pozne jeseni in zime. Čim več vrst boste spoznati, tem več okusnih jedi boste tahko pripraviti.
#	Med najnujnejše znanje o gobah sodi tudi resnica, da gob ne smete točevati samo po barvi kajti to je tahko smrtno nevarno.
W Prav tako ni vseeno, kje nabirate gobe.
#	Gobe ne iztrgajte divje iz tal: ne pohodite jih in ne brcajte, če je ne poznate. Čvrstih gob ne režemo in ne trgamo, temveč trdo primemo in zavrtimo v desno in tevo, da se nekako ..odvijejo" iz zemtje oziroma iz svojega rastišča.
#	Gob nikoti ne nabirajte v potivinitne vrečke ati druge zaprte posode. Potrebujejo namreč dovotj svežega zraka, saj zgornje gobe pritiskajo na spodnje, ki se prično „kuhati" in „znojti". Pripeti se tahko, da prinesete domov že napo) pokvarjene gobe.
#	Navadite se jih trebiti in čistiti že v gozdu. Očiščeno gobo postavite v košaro pokonci. Če so naložene v ptasteh, potožite vmes praprot ati papir.
W Gobe doma še enkrat natančno in temetjito pregteite in jih, če je treba, šete doma obrežite. Če jih obrežete v gozdu, se hitreje pokvarijo.
#	Gob nikoti ne hranite predotgo, saj je vetiko načinov, da počakajo pripravtje-ne. Prav tako jih ne spravljajte v htaditnik, saj se v njem izsušijo.
Pred nami je čas zeija in fižola
Štajerska fižolova juha
Za 4 osebe potrebujemo: 30-35 dag fižota, 3-4 srednje debete krompirje, 3 stroke česna, tovorov tist, 5 dag masti ati otja, 2 dag moke, 1/2 čebute, sol. poper, kis, ščepec začimbnega posipa.
Namočen fižol pristavimo v isti vodi, v kateri se je namaka). Že v začetku primešamo strt česen in dodamo tovorov tist. Posebej skuhamo na drobne kocke nare-žen krompir in ga zlijemo k fižolu. ko je ta že mehak. Zgostimo s prežganjem iz maščobe, moke in drobno sesekljane čebute. Po okusu sotimo, popramo, potresemo z začimbnim posipom in po žetji še okisamo. Za to juho tahko uporabimo tudi fižot iz ptočevinke z vodo vred.
Notranjska mešanca
Za 4 osebe potrebujemo: t/2 kg fižota, 25 dag rdečega korenčka, 30 dag krompirja, sot, 8 dag ocvirkov ati zaseke.
Stan kuhan in tope) fižot odcedimo in prettačimo. Posebej skuhamno narezano korenje in krompir. Odtijemo nekaj vode in oboje zmečkamo ter zmešamo s pretta-čenim fižotom. Po potrebi prilijemo malo fižotovke. Naložimo v sktedo v obtiki širokega stožca in zabetimo z ocvirki ali zaseko. Ponudimo s kistim zetjem ati repo.
Kislo zelje po prekmursko
Za 4 osebe potrebujmo: 1/2 do 3/4 kg
kistega zelja, 5 dag suhe stanine ati masti, žtico masti od pečenke,, t 1/2 žtičke stad-korja, 1 čebuto, sot, papriko, t dt kiste smetane.
Na kocke zrezano stanino mato prevremo in ji dodamo stadkor ter sesektjano čebuto. Ko čebuta zarumeni, primešamo zetje in maščobo od pečenja. Potresemo s papriko in po okusu sotimo. Premešamo,
pokrijemo in počasi dušimo. Zativamo, če je potrebno, z zetjanico (če zetje ni preki-sto) ati z vodo oziroma juho iz kocke. Kuhanemu zetju primešamo smetano.
Zvrnjeno kislo zetje
Za 4 osebe potrebujemo: 5 dag masti, 2 čebuti, 3/4 kg kistega zetja, 1/4 kg zmtete sveže svinine, sotk poper, 12 dag posebej prepraženega riža (pražimo na 3 dag maščobe in koščku sesektjane čebute). mato mteka, 2 žtici ocvirkov ati preevrte suhe stanine.
Na potovici masti prepražimo sesektjano čebuto. Ko rahto zarumeni, dodamo zetje in ga tudi prepražimo. Posebej prepražimo riž in ga, ko postekteni, zatijemo z malo vode ati juhe ter dušimo pet minut. Prepražimo tudi meso. Jed nato ztožimo. V pomaščeno kozico damo najprej ptast zetja, nanjo ptast riža in na to meso. Ponavljamo. Na vrhu mora biti zetje. Vse skupaj potresemo z ocvirki ati preevrto, na kocke zrezano stanino in spečemo v vroči pečici. Jed nato previdno zvrnemo, tahko pa jo ponudimo tudi kar v posodi. Poteg ponudimo kompot.
Kisla repa po koroško
Za 4 osebe potrebujemo: t/2 kg kiste repe, 1 kisto jabotko, 30-35 dag suhe svinine ati parktjev, kumino, sot, 5 dag slanine. pot čebute, moko (žtica), 1/2 dt kiste smetane, 2 stroka česna.
Repo kuhamo v mato vode. Dodamo na rezine zrezano jabotko, oprano meso ati parktje, kumino in sot. Stanino sesektjamo m preevremo, na maščobi prepražimo tudi sesektjano čebuto. Dodamo moko, kisto smetano in strt česen. Potagoma pritivamo vodo (tahko tudi repnico, če ni prekista). Razkuhamo v gtadko omako in ztijemo v repo. Še mato pokuhamo in ponudimo z narezanim mesom. Lahko pa pripravimo koroško repo tudi brez mesa.
Obzirnost pri boinem
Čistoča, točnost in potrptjcnjc so najvažnejši pogoji za uspešno negovanje botnika. Predvsem moramo skrbeti za tetesno nego: vsak dan ga po tetesu umijemo z mtačno vodo. S kafrinim špiritom mu natremo hrbet, zadnjico in tahti, da preprečimo pre-težaninc. Pogosto menjamo osebno in postetjno perito. Točno moramo upoštevati botnikov dnevni red, od rednega jemanja zdravit do merjenja temperature, opravtjanja potrebe, spanja, prehrane. Dotočit ga bo zdravnik, prav tako zdravita in temperaturo prostora, kjer botnik prebiva. Njegova navodita si moramo točno zapisati.
Čeprav žetimo botnika s svojim obiskom razvesetiti, ne ostajajmo
predotgo. O botezni sc pogovarjajmo z njm te, če sam začne ta razgovor. Prav tako raje ne razpravtjajmo o boteznih drugih tjudi.
Tudi ob obiskih upoštevajmo botnikov čas za počivanje, hrano, spanje! Ne nosimo mu razburtjivega ati probtematičnega čtiva in ne premočno dišečih rož. Pred obiskom sc posvetujmo z domačimi ati zdravnikom, kateri čas je najprimernejši.
Najbotj se dotgočasijo v botniški postetji otroci. Obiskov so žeto vc-seti, pa tudi stikanic, risank, sestavljank, ki jih obiski prinesejo s seboj. Pri natezijivih boteznih bodimo previdni in ne nosimo dragocenih igrač, ker jih je treba zaradi prenašanja ba-citov potem zavreči.

AVSTR)JA 1
Petek, 26. 9.: 9.00 Poročila -
9.05	Živalski svet - 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV
10.30	Življenjska krasota - 11.55 - Zgodbe -
12.05	Poročila in ozadja - 13.05 Poročila -
16.30	Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -
17.05	Niklaas, otrok iz Flandrije -17.30 Prišla je iz vsemirja - 17.55 Otrokom za lahko noč -
18.00	Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes-19.30Časvsliki-20.15Komisar-
21.15	Modna revija-21.20 O magiji-22.20 Priznanje neke maske - primer Yukio Mishima -
23.30	Japonski film -1.10 Poročila.
Sobota, 27. 9.: 9.00 Poročila-9.05 Italijanščina - 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina -
10.30	Mali ljudje - enkrat tudi veliki - 12.10 Nočni studio -13.15 Poročila -14.30 Resen biti je vse -16.00 Nils Flolgersson -16.25 Mačkon Mikesch -16.55 Mini-ČVS -17.05 Gradbišče -
17.30	Ptičje strašilo - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem -18.25 Veselo v soboto - 18.50 Župnik Josef Toriser odgovarja -
19.00	Avstrija danes z novostmi z Južne Tirolske-19.30 Čas v sliki in šport-20.15 Stavimo, da ... - 22.00 Voščila - 23.00 Under the volcano -23.55 Poročila.
Nedelja, 28. 9.: 11.00 Ura tiska -12.00 Orientacija - 14.20 Piavo- ali rjavolas - 16.00 Sveto pismo - pripovedovano za otroke -16.05 Listamo v slikanici - 16.25 Aliče v čudežni deželi - 16.50 Ena, dve ali tri - 17.35 Prometni klub za otroke - 17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi - 19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori župnik Franc Unger -
19.30	Čas v sliki in šport - 20.15 Argumenti -
22.45	Sedem dni športa - 22.05 Šolske zgodbe iz cesarskega časa-23.05 Nočni studio-0.10 Poročila.
Ponedeljek, 29. 9.: 9.00 Poročita - 9.05 Živalski svet - 9.30 Tu sem jaz človek - 10.00 šolska TV - 10.30 Argumenti - 12.00 Šolske zgodbe iz cesarskega časa - 13.00 Poročila
-	16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Fraglesi - 17.30 V kraljestvu divjih živali -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -19.00 Avstrija da nes -19.30 Čas v sliki -20.15 Ponedeljski šport
-	21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Ceste San Frančiška - 22.05 Zdravljenje in šamanizem -
23.00	Svetovno prvenstvo v šahu - 23.30 Poročila.
Torek, 30. 9.: 9.00 Poročita - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Italijanščina - 10.00 Šolska TV -
10.30	Resen biti je vse -12.00 Risanka -12.10 Ponedeljski šport - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 čebelica Maja -17.30 Tudi pošaliti seje treba -
17.55	Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki - 20.15 Mao-vi vnuki - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 Dallas - 22.00 Aktualni knjižni magazin - 22.45 Serpico - 23.30 Poročila in šport.
Sreda, 1. 10.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska TV
-	10.30 Ali blond - ali rjavo - 12.10 Mao-vi vnuki - 13.00 Poročila - 16.30 čarovni trik -
16.55	Mini-ČVS - 17.05 Jolly-box - 17.30 Velemestni trušč na Daljnem Vzhodu -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 čas v sliki - 20.15 Kir Roya! - 21.15 Zgodbe za poznavalce - 22.15 Classic aid - 1.00 Poročila.
četrtek, 2.10.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Dežela in ljudje -10.00 Šolska TV -
10.30	Dež v gorah - 12.25 Klub seniorjev -
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRtJSKEGA RADtA Vsak dan od 18.10 -19.00
Petek, 26.9.: Domača in ledinska imena:	Zgornji Rož: kjer je
Miklova Zala zrasla (A. Feinig) Sobota, 27.9.: Duhovni nagovor žpk. T. Holmar)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 28. 9.: M. Miškulnik: Telefon - vesela zvočna slika v narečju.
Ponedeljek, 29.9.: Da bi biva liepa ura - v živo iz Suhe v Podjuni
Torek, 30.9.: Magazin za moške Sreda, 1.10.: Slovenske popevke Večerna 21.00 - 22.00 Mednarodna literarna manifestacija: Vilenica 86 Četrtek,2.10.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 3.10.: Iz kulturnega življenja
MENJAVA DENARJA
Stanje v sredo 24. septembra 1986
Za 100 dinarjev dobite	2.50 šil.
Za 100 dinarjev plačate	3.40 šil.
Za 100 tir dobite	0.995 šil.
Za 100 lir plačate	1 055 šil.
Za 100 mark dobite	693.70 šil.
Za 100 mark plačate	710.05 šil.
13.10 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -
16.55	Mini-ČVS - 17.05 Sindbadove pustolovščine - 17.30 Vagabund - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -
19.00	Avstrija danes -19.30 čas v sliki -20.15 Ljubezenski maček - 21.50 12-x - 22.20 Sovražniki države-23.40 Poročila.
AVSTR)J A 2
' Petek,26.9.:16.20 Bolnišnica ob robu mesta - 17.15 Prostor za živali-18.00Tedenski pregled - 18.30 Knight Rider- 19.30 Čas v sliki -
20.15	Po rdeče-belo-rdečih sledeh skozi Le-vanto -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal -21.45 Šport-22.15 Preganjani v Sierramadre
-	23.35 Solid Gold - 0.35 Poročila.
Sobota, 27. 9.: 15.45 Dva x sedem - 16.15 Njena glasbena želja - 17.00 Ljuba družina -
17.45	Kdo me hoče? - 18.00 Alpe-Jadran magazin - 18.25 Nogomet - 19.00 Trailer - 19.30 čas v sliki -19.55 Novo v znanosti - 20.15 Bivanje z določenim rokom - 22.00 Šport - 22.35 Coma-0.25 Poročila.
Nedelja, 28.9.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter-9.30 Tropična Kerala-10.15 Sto mojstrovin -10.30 O, Bog ... -15.00 Športni popoldan
-	16.55 Oddaja Bad Radkersburg - Gornja Radgona -18.25 Poglej in ugani -18.30 Okay-
19.25	Novo v kinu - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Pod vulkanom - 22.05 Loto - 22.20 Sam proti mafiji -
23.25	Franz Liszt (1811 - 1886) - 23.50 Poročila.
Ponedeljek, 29. 9.: 17.30 Televizijski kolegij fizika -1 8.00 Cesta LindenstraBe -18.30 Agentka s srcem - 19.30 Čas v sliki -20.15 Reši me, kdor more -21.00 Najlepši avtomobili na svetu
-	21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Čas v sliki -
21.35	Kulturni žurnal - 21.45 Šiling - 22.05 Dekliška leta - 23.30 The Addams Family - 23.55 Poročila.
Torek, 30.9.: 17.30 Šolska TV -17.30 Orientacija - 18.00 Cesta LindenstraBe -18.30 Agentka s srcem -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse ali nič
-	21.08 Poglej In ugani - 21.15 Čas v sliki -
21.35	Kulturni žurnal - 21.45 Klub 2 in poročila.
Sreda, 1.10.: 17.00 Potovanje - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 V kanadski divjini - 18.30 Agentka s srcem - 19.30 Šport - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Baader -Meinhof - 22.45 Zemlja brez gospodarja - 0.20 Poročila.
Četrtek, 2.10.: 17.30 Temperament planetov-
18.00	Prosim k mizi -18.30 Agentka s srcem -
19.30	časvsliki-20.15 Poročila in ozadja-
21.15	Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal-21.50 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
Petek, 26. 9.: 17.30 Poročila -
17.35	Pesmi in zgodbe za vas: Ježeva hišica, poučna oddaja TV Zagreb - 17.55 Modro poletje, španska nadaljevanka - 18.20 Industrijsko oblikovanje: oblika za prodajo - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Afrika: kralj in mesto, angleška dokumentarna serija - 21.10 Derrick, nemška nanizanka - 22.10 Dnevnik -
22.25	Moška zadeva, francoski film.
Sobota, 27. 9.: 8.00 Poročila - 8.05 Planinski domovi - 8.25 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih - 8.35 Miškolin - Miškolin junak - 8.55 čirule-čarule: Čudežna pijača -
9.00	Pesmi in zgodbe za vas: Ježeva hišica, oddaja TV Zagreb - 9.15 Baletna šola Maribor -9.40 Afrika: kralj in mesto, ponovitev 3. dela angleške dokumentarne serije -10.40 Spoznano, neznano - ponovitev oddaje o znanosti -11.20 Poročila - 13.05 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -15.05 Poročila -15.10 Titograd: DP v nogometu - Budučnost: Željezničar, prenosTitograd-17.00 Črna in bela magija, sovjetski mladinski film - 18.15 Kratki film -
18.30	Knjiga -18.45 Risanka -19.00 Danes: turistični globus -19.30 Dnevnik -19.45 Vreme -19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Skrivnost Santa Vi-torie, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 22.50 20. jubilejni slovenski festival narečnih popevk -vesela jesen '86, posnetek.
Nedelja, 28.9.: 9.05 Poročila - 9.10 Živ žav: Risanke, smrkci - 10.10 Flipper, ameriška nanizanka - 10.25 Pragovi, madžarska nadaljevanka - 11.25 Domači ansambli: ansambel Vita Muženiča - 12.00 Kmetijska oddaja -
13.00	Poročila -14.30 Zadeva Nelson, angleški film - 16.20 Poročila - 16.25 Ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletki in turističnih filmov v Kranju: tek za obstanek, angleški film - 17.00 Praznik ob meji? Oddaja TV Ljubljana in ORF -
18.45	Risanka - 19.00 Danes: ko še ne boli -
19.30	Dnevnik - 19.53 Vreme - 20.00 Potovanje v Vučjak, nadaljevanka TV Zagreb -21.00 Alpe-Jadran, informativno mozaična oddaja -
21.30	Športni pregled - 22.15 Poročila.
Ponedeljek, 29. 9.: 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 V parku, dokumentarna oddaja - 16.35 TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila -17.30 Klovn piše ..cicibanu" -17.45 Modro poletje, španska nadaljevanka - 18.15 Videogodba - ponovitev - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 XI. mednarodni bienale industrijskega oblikovanja - 20.50 Aktualno: pogovor s predsednikom gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem - 21.45 Omožila sem se s Klondi-kom, zadnji det kanadske nadaljevanke - 22.35 Dnevnik.
=S)ovenski vestnik praznuje 40-)etnico=
„Za 1000 ši!. moija"
iz!et od petka 10. do nedelje 12. oktobra 1986
Spored:
Petek, 10. 10.: zjutraj odhod z avtobusi iz raznih krajev južne Koroške. Točen čas odhoda bomo še pravočasno objaviii.
Ob 13.00 prihod v Omišaij - kosiio in večerja (glasbeni prispevek).
Sobota, 11. 10.: odhod ladje na križarjenje po morju, kosilo na ladji v obliki piknika. Za zabavo bo skrbel ansambel „Ivan Rupar".
Obisk Raba, nato povratek v Omišaij - večerja.
Nedelja, 12. 10.: zajtrk in ogled mesta Omišaij, po kosilu odhod domov.
Akcija za iztet „Za 1000 šil. morja", na katerega vabi Sloven-ski vestnik v okviru svoje 40-iet-nice in katerega organizira poto-vaina agencija CARTRANS, je za-kijučena.
Vsem našim izletnikom dajemo nekaj praktičnih nasvetov, ki bi jih bilo treba upoštevati:
#	Vpiačiinica je vstopnica. Vsi, ki ste se prijavili in prejeli vplačilnico in še niste vplačali, storite to takoj. Potrdilo vplačila je vstopnica v avtobus. Ne pozabite tega potrdita vzeti s seboj!
#	Ne pozabite na potni list (sme biti potečen 12. oktobra pet let nazaj) oz. na veljavno osebno legitimacijo, s katero tudi lahko prekoračite državno mejo.
#	Jadranu pravimo sončni Jadran, ker je oktobra še vedno vreme za kopanje, lahko pa se zgodi, da tudi na „sončnem" Jadranu dežuje in piha burja, zato vzemite s seboj tudi toplo obleko - bolje, da je potovalna torba oz, kovček malo bolj natrpan, kot pa da nam gre potem vse narobe.
#	Posebno važno je tudi, da pridete pravočasno k avtobusu, kajti čakati na zamudnike ne bo mogoče. Kje in ob kateri uri bo čakal avtobus, boste pa še pravočasno obveščeni.
#	Kdor ne prenese vožnje, naj ne pozabi vzeti s seboj kakšnega sredstva (medikament), ki vam ga zapiše domači zdravnik ali pa si ga sami kupite.
Zaktjučno žetimo vsem našim
bralkam in bralcem na izletu „Za 1000 šil. morja" tri lepe prijetne dneve, ki naj nam ostanejo v nepozabnem spominu.
Slovenska študijska knjižnica
priporoča s področja revij znanstvene revije
ANTHROPOS: časopis za sodelovanje humanističnih naravoslovnih ved, za psihologijo in filozofijo
DVAT1SOČ (2000): časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja
FARMACEVTSKI VESTNIK: strokovno glasilo slovenske farmacije OTROK IN KNJIGA: revija za vprašanja mladinske književnosti in knjižne vzgoje
PRAVNIK: revija za pravno teorijo in prakso TEORIJA IN PRAKSA: revija za družbena vprašanja TIM: revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojnoizobraževalnega dela ZDRAVSTVENI VESTNIK: glasilo slovenskega zdravniškega društva ŽIVLJENJE IN TEHNIKA: revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo
SŠK ima svoje prostore v Mladinskem domu, Mikschallee 4. Knjižnica dobiva od leta 1974-75 ves obvezni izvod SR Slovenije. Poleg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimale.
Knjižnica posluje:	v ponedeljek in torek odlO. dol8. ure
v sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
Torek^tO. 9.: 9.00 Čim boljši zrak, tem več lišajev - 9.30 Tobak, naslada in pokora - 16.25 TV Mozaik - ponovitev - 17.30 Poročila - 17.35 Naša pesem - Maribor '86 - 18.05 čarobni kovček -18.45 Risanka -19.00 Danes: notranjski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Glasbeno dokumentarna oddaja - 20.35 Ženeva: glasba v človekoljubne namene, prenos 1. dela koncerta EVR - 22.00 Dnevnik -
22.25	Ženeva: gasba v človekoljubne namene, prenos koncerta.
Sreda, 1. 10.: 9.00 Tone Partljič: Ščuke pa ni, predstava SLG Celje - 15.35 TV Mozaik - ponovitev - 17.25 Poročila - 17.30 Slovenske ljudske pravljice: O štirih bratih - 17.50 Modro poletje, špansl*Q r^laljevanka- 18.20 Ladje na
Jadranu: naše morje, Izobraževalna serija TV Zagreb -18.45 Risanka -19.00 Danes: Koroški obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	MA!ambo. avstrijski film - 21.40 Izbor športnih in turističnih filmov - 22.45 Dnevnik.
Četrtek, 2.10.: 9.00 Jugoslovanski igrani film-
15.55	TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila -17.40 Miškolin: Mišja šola, lutkovna oddaja -
17.35	Čirule-Čarule: Čarobne skrivnosti-17.40 Modro poletje, španska nadaljevanka-18.15 Mozaik kratkega filma - 18.45 Risanka -19.00 Danes: Pomurski obzornik - 19.30 Dnevnik -
19.55	Vreme - 20.05 Tednik-21.10 Srečanje v neskončnosti, zahodnonemška nadaljevanka-
22.15	Dnevnik.
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko Wieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana.
Letna naročnina: 2500 dinarjev.
Podprite Trubarjevo spominsko zbirko
Prispevke prenakažite na konto štev. 32573, ki jo je v ta namen pri Zvezi bank odprla Slovenska prosvetna zveza.
SAK je da! zmago iz rok
SAK - Treibach 2:2 (2:0)
Vsak teden preseneča Stovenski attetski k)ub na novo. Samo da stedi vsakemu pozitivnemu presenečenju teden navrh dosiedno negativno presenečenje. Po zmagi nad ianskim mojstrom Trgom je doma siedi) poraz proti Lienzu. Po zmagi na tujem proti FC Motita) je stedit na domačem terenu neodtočen izid.
Igrišče ASV, 500, Sintschitsch. Zaporedje gotov: l:0 -Potanšek 2:0 - Pihorner 2:1-A. Par 2:2-B. Par
Vse je čakalo na „obvezno" zmago, saj Treibach na tujem še letos ni dobil točke. Toda žoga je le okrogla. Sodnik pa ne vedno najboljši.
Tekma se je začela razmeroma mirno. Kmalu se je razvila hektika, gostje so zaigrali ostreje, nekateri pa so izzivali z nešportno igro. V tej hektiki je prejel svoj četrti rumeni karton Mirko Lesjak, ki ga je po tem prekršku takoj zamenjal Luschnig. Ta je zelo poživil napad Slovenskega atletskega kluba. S točno podajo žoge Justinu Polanšku omogočil, da je le-ta s petmetrovke dosegel prvi gol za SAK. Kmalu za tem je sodnik dosodil prosti strel proti Treibachu. Mario Pihorner si je nastavil žogo, vzel zalet in silovito udaril. Gol, toda z veliko sreče!
Kajti žoga se je odbila od nasprotnega zida neubranljivo v gol, čeprav se je je vratar še dotaknil. Z rezultatom 2:0 sta šli moštvi tudi v premor.
V drugem polčasu je Slovenski atletski klub začetka spet dominiral. Škoda, da v tem trenutku ni padel tretji in (verjetno) odločilni gol. Kajti nenadoma se je Treibach s pomočjo nikakor prepričljivega sodnika opomogel. Gospod Sintschnig je namreč najprej zaradi lahkega prekrška brez žoge izključil Polanška, tik za tem pa je prezrl zastavo sodnika na liniji, ki je opozarjal na offside, in Treibachu nato še „podaril" enajstmetrovko. Gostje so izboljšali na 1:2.
Pri tem stanju sta obe enajsterici po enkrat zadeli prečko (za SAK Luschnig ni imel sreče). Nasprotnik pa je nato z enim izmed redkih protinapadov izenačil. Vratar Dalano-vič je napravil svojo edino napako v igri, zgrešil po nasprotnikovem kotu žogo in že so gostje izenačili.
Jasno, da so bili igralci in gledalci razočarani. Povsem nepotrebno je SAK oddal točko, kar je precej razjezilo tudi trenerja Jagodiča.
Prihodnji teden je na sporedu veliki derbi proti Pliberku, kjer bo SAK igral brez Lesjaka in Polanška (saj oba zaradi prekrškov ne bosta smela igrati). Nadomestila jiju bosta verjetno Luschnig in že dolgo pričakovani Christian Wolbl.
Postava:	Dalanovič; Sadjak,
Štern, F. Sadjak, A. Sadjak, Kreutz, Ramšak, Polanšek; Velik, Pihorner, Lesjak. (Menjava: Luschnig, Gregorič, Kert, Wieser).
Koroška Hga
1. SVR Lienz	8611	19:9	13
2. ASKOIrschen	8 6 0 2	10:7	12
3.SVGBIeiburg (Pliberk)	7 4 3 0	15:7	11
4. WAC	85 12	15:7	11
5. Feldkirchen/Wigo (Trg)	8 5 0 3	20:15	10
6. Stovenski atletski klub	8 3 4 1	13:9	10
7.Treibach	8 2 3 3	12:9	7
8. VSV (Beljak)	8 2 3 3	16:14	7
9. Hermagor (Šmohor)	8 3 0 5	9:11	6
10. Friesach (Breže)	8 2 2 4	9:14	6
11. Brucki (Mostič)	8 2 2 4	EU	6
12. FC Molita!	82 15	9:14	5
13. TSU Matrei	7 124	9:14	4
14. ASKO Fiirnitz (Brnca)	8 0 2 6	4:19	7 *
Spodnja vzhodna !iga
Po visoki zmagi nad Rudo (4:1) vodi v vzhodni spodnji ligi še dalje ATSV Wolfsberg. Prvi zasledovalec je ATUS Borovlje (2:0 v Celovcu proti KAC). Sledijo tri moštva z istim številom točk (9) : St. Leonhard (2:1 v Šentvidu), ASV in Šentandraž, ki sta se v medsebojnem spopadu ločila z rezultatom 1:1. ASKO St. Michael (Šmihel) je doma podlegel močnemu novincu Wietersdorf z 2:4 in zaseda spet 10. mesto! Lestvico zaključuje Ruda.
Prvi razred
Skupina C:
Bitčovs : Wolfnitz
„Zlati" gol je dal Krainer. Bilčovs je s to zmago ubranil prvo mesto na lestvici.
Vetrinj - Kotmara vas 0:1
Presenetljiv poraz Kotmirčanov in prvi poraz Vetrinja v domači okolici. Gol: Moser.
Skupina D:
Železna Kapta - Grebinj 5:2
Grebinju je uspel sicer prvi gol, v nadaljevanju tekme pa ni bil kos Kapelčanom. Kuchar (3), Krische in Sporn so zadeli za domačine.
Podkrnns - Gtubasnica 0:2
„Gostenčnikova" ekipa nadaljuje s serijo zmag. Galo je poskrbel za oba gola. Globasnica je prva na lestvici z dvema točkama naskoka.
Sentpavet - Sele 1:2
Po tej zmagi so si Selani zagotovili drugo pozicijo na lestvici. Gole za Selane: Čer-tov in Hribernik.
Pokrče - Žitara vas 3:2
Žitrajčani so v gosteh naprej zelo skromni. Tokrat jih je porazil celo predzadnji na lestvici.
Reichenfets-Klopinj 1:1
Novinec je doma izredno nevaren. Klo-pinj igra trenutno pod svojimi možnostmi.
Drugi razred
Tinje-Žvabek 2:2
Žvabek je letos uspešen kot še nikdar poprej. Najboljši strelec je Koglek, ki seje tudi proti Tinjam izkazal - dvakrat!
Kriva Vrba - Gaticija 2:2
Galicija je oddala točko in obenem tudi prvo mesto na lestvici. Sedaj vodi Šmarje-ta!
Stovenski bitjardski ktub
vabi na
BHjardski turnir
v Mtadinskem domu
V soboto,27.9.1986,ob 12.00.
Bitjardisti iz vse Koroške se bodo pomeriti v ..devetki", da bodo dotočiti testvico in števito točk posameznih igratcev.
Vabtjeni vsi tjubitetji bitjarda. Prireditev bo spremtjat izredno bogat srečotov.
Prisrčno vabtjeni
Ure je treba premakniti nazaj Po 182 dneh potetnega časa se bomo od nedetje 28. 9. 1986 naprej ravnati spet po zimskem času.
V nedetjo ob 3.00 uri bo treba premakniti kazatce za eno uro nazaj.
Košarka - mednarodni turnir v Cetovcu: Jugoslovanski drugoligaš ..Kvarner Reka" je bilo najboljše moštvo sobotnega mednarodnega košarkarskega turnirja v Celovcu. Moštvo je brez poraza premagalo vse nasprotnike: avstrijska prvoligaša „TS Innsbruck" in „ABC Klagen-furt", ki sta zasedla 2. in 3. mesto, pravtako pa moštvo slovenskih rojakov iz Italije „Jadran" iz Trsta, ki je brez poraza doseglo le 4. mesto. Jadran, ki igra v drugi italijanski ligi je v Celovcu imelo veliko smolo, saj so se poškodovali še trije jadranovci (Sosič, Ban in Štoka). Že prej sta bila poškodovana Žerjal in Lokar.
NOGOMETNI TERMINI
v soboto 27.9.1986
. ob 15.00 uri SAK-Pliberk
v nedetjo 28. 9. 1986
ob 15.00 uri Ruda - Šmihel ob 15.00 uri Sele - Pokrče
Obiščite
VVerner Bergovo gaterijo
v Piiberku
SLOVENSKE VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov na-	o!
ročam ..Slovenski vestnik" in prosim, da mi list pošiljate na naslednji O naslov:	O*
<
Ime in priimek___________________________________________________________ JD.
naslov	O
".................— " ^ ^ " <
pošta	(D
13
&
Obvezujem se, da bom	naročnino redno plačeval(a) in prosim, da mi O
pošljete račun in položnico.	C)<
(D
(kraj in datum)
(podpis)
Namizni tenis:
Regionatni turnir za šotarje
Najboljši koroški šolar JosefMatschitsch (tl. mesto)
Z kvaiifikacijo v avstrijski namiznoteniški državni kader so po vsej Avstriji zadnjo soboto in nedetjo igrati šotarji. Eden izmed treh hkratnih turnirjev je bit v cetovškem Mtadinskem domu SŠD, organizirata ga je namiznoteniška sekcija DSG Sete / Zet).
V Celovcu so tekmovali za vstop v državni kader in za oficialno uvrstitev posameznih igralcev šolarji iz Zgornje Avstrije, Štajerske in Koroške. Izvedba turnirja (glavni del je opravil Mirko Oraže) je potekala v redu in ponovno se je izkazalo, kar se je potrdilo tudi že ob vsakoletnem novoletnem namiznoteniškem turnirju v Mladinskem domu: prostori in organizator sta primerna oz. sposobna za izvedbo turnirjev z večjim številom igralcev. S tem si je DSG Sele utrdilo tudi svoj ugled znotraj koroške namiznoteniške zveze.
Turnir sam pa je pokazal, da Koroška pri šolarjih ne šteje med avstrijski vrh. Pri dekletih je zmagala Gisela Zopf (ATSV Lenzing, Zg. Avstrija) pred Sy!vio Scheibmayer (iz istega kluba). Pri fantih je zmagal Štajerc Oliver Heimrath (KSC-VEW) pred Stefanom Pichlerjem (DSG Waldegg /Linz).
Prvi štirje igralci so se kvalificirali za avstrijski kader, morda tudi še petouvrščeni(-a). Najboljši Korošec je bil Josef Matschitsch (Labod) na 11. mestu, pri dekletih pa je Silvia Omelko (GSC Liebenfels) dosegla le 10. in s tem zadnje mesto.
17 !et namiznega tenisa v Seiah
S tremi moštvi se bo namiznoteniška sekcija DSG Sele/Zell vključila v koroško prvenstvo, ki se začne L oktobra. Prvo moštvo, ki ga sestavljajo Tone Novak, Bec, Mirko Oraže, Herbert Falle in Zdravko Oraže, bo tekmovalo v 1. razredu vzhod. Drugo moštvo (Nada Fajdiga, Marti Oraže, Paul Otip, Siegfried Užnik in Ahim Oraže) se bo skušalo uveljaviti v 3. razredu vzhod. Nada Fajdiga, Marti Oraže in Marion Hribernik pa bodo tekmovale tudi v ženski ligi.
Prvo moštov namerava priti med prva tri najboljša moštva lestvice, medtem ko ima drugo moštvo cilj zaključiti sezono z vstopom v 2. razred. Najbolj izenačene so sile v ženski ligi, zato je tudi težko dajati napovedi, je dejal sekcijski vodja Mirko Oraže.
Med njimi so avstrijske prvakinje
Namiznoteniška sekcija DSG Sele/Zell ima med Slovenci v tej športni panogi prav gotovo najdaljšo in najboljšo tradicijo. Leta 1970 je bila ustanovljena sekcija, ki je po šestih letih dosegla svoj najvišji vzpon. Iz najnižjega razreda je postopoma napredovala v Koroško ligo. Sezoni 1976/77 in 1978/79 sta bili prav gotovo najuspešnejši v tem najvišjem koroškem razredu. Prav gotovo pa je ta uspeh tudi največ kar lahko doseže moštvo s tako skromnimi
finančnimi sredstvi. V drugi polovici sedemdesetih let zasledimo tudi druge največje uspehe Selanov. V tem času so Selani stavili pri mladincih, šolarjih in ženskah dva člana koroške deželne ekipe! V sezoni 1975/76 je društvo med drugim zabeležilo te uspehe: Užnik Andreja - koroška in avstrijska mladinska prvakinja ter avstrijska škofijska prvakinja pri neaktivnih; Marti Oraže koroška šolarska prvakinja; vrhu tega sta Nanti Travnik in Marti Oraže zastopala Koroško pri avstrijskem šolarskem prvenstvu. Senzacijo pa sta leto navrh povzročila Nanti Olip in Werner Lettkemann, ko sta v dvojici premagala v skupini šolarjev favorizirane Dunajčane in s tem postala avstrijska prvaka DSG.
Nenazadnje pa je treba povedati, da so Selani že večkrat organizirali tudi prvenstvo slovenskih namiznoteniških igralcev na Koroškem.
Napoved 1. kota namiznoteniškega prvenstva:
v sredo 1. 10. ob 19. uri v Mladinskem domu igra NTK Celovec svojo prvo prvenstveno tekmo proti moštvu iz Laboda. Navijači zaželeni!
(3.razred)
3. 10. ob 19. uri:
Sele I - KAC (1. razred)
Sele II - ASV Celovec (3. razred)
a rubrika
(ur*/a Silvo Kovač, Idrl/a)
Šahovska natoga št. 12
WESTERtNEN-StGURJONSSON (New York 1978)
3 h c d e f g h
Pozicija na šahovnici je precej dvorezna, vendar pa bo beli, ki je na potezi, z učinkovito kombinacijo dosegel materialno prednost in zmagal. Glavno vlogo pri tem pa bo odigral črnopoljni lovec belega, zato je naloga reševalcev, da ga povlečejo na pravo diagonato in rešitev bo pred vami.
ŠAHOVSKI TERMINI
SK Gospa Sveta H-SŠZ Cartransl v petek, 26. septembra 1986
ob 19. uri v Gospi Sveti SŠK „()hir" - WSG Wietcrsdorf H v soboto, 27. septembra 1986
obl5. urivŽelezniKapli SŠZ Posojitnica Bitčovs 111 -PSV/HSV tt
v nedeljo, 28. septembra 1986
ob 9. uri pri Korenu