Številka 17. PavSatnl franko v drlsvl SHS. V Ljubljani, dne 29. aprila 1920. H. leto. ii javi naiiia d M\iM Sila, Hrvata i Slsvaoaia. Cijena u prodaji 1 K 50 fil ......... Na5 Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata • . . . . K 72'— Polugodišnja ....... • 86*— Četvrtgodišnja....................... 18* Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. SB= IJena y npoflajn 1 K 50 =a=am Ham Tjisc na^aan ce^Mimno csaisor 'lernprEa. roAHnuba npeTBLmTa ...... K 72 Uoj[yroAUQiH>a ...«•*•• »36 HerBprro^Hiir&a »18 3a HHOBeMOTBO flo^afH nomrapanj. Oraaoa no TapBijtH. Uredništvo: Ljubljana. Rimska oeata Slov. 20/IL Rokopiaov no vrafa, ako so no priloti aoamk. Dopiao v latinici in driliei »prejema lc podpisane in aadostno kaukiraso. Rokopise ja poSiljati aamo oredntltvu v Ljubijani. Hrvatske ia arbske dopise je poUIJati le potom organizacij, U no za vsebino odgovorna Upravniitvo: Na naročila brez denarja so no oziramo. Naročnina naj ao pošlje po nakaznici oziroma poloinici le v Ljubljano. Vodnikov trg It 5,■-„■m-rrrsss— Ijansko učiteljišče, da le prišel v drugo bedo: postal je volonter mokronoškega sodišča. Celo leto je delal brezplačno, da si je priboril definitivne dohodke, s katerimi se ni dalo živeti, ne umreti. Ker Je uvidel da si kot javni nameščenec ne bo napravil karijere, prestopil je v privatno službo, k posojilnici v Mariboru. L. isfio-pa je bil sprelet pri Zadružni zvezi v Ljubljani, kjer je kmalu posta revizor. Priboril si je po letih dela in rpljenja dostojnega človeka vredno eksistenco, nabavil pohištvo, opremil stanovanje umrl Cvet ni imel mnogo ^ ni maral šumne družbe. Najljubši prijatelj mu Ip hila kniiga Z velikim zanimanjem Te zasledoval vse kulturno življenje ne samo slovenskega, marveč vseh narodov. Zlasti ie Poznal dobro slovansko, osobito ——tt-- .mezdi — upravičene so pa tudi na5e zahteve po višjih prejemkih. Vsi javnosti povemo: mi imamo isto pravico do življenja, kakor vsak drugi -— te pravice si ne pustimo kratiti od nikogar! Živeti hočemo in živeli bodemo —< fin če nam ne pomagajo oni, kateri odločujejo o naši usodi, oni, kateri nam režejo kruh, pomagali si bodemo sami. Mi storimo le svojo dolžnost, če opozorimo javnost da bo imel naš pogin nedogledne posledice za vse. (Govor, s katerim je bil dne 16. t m. pifvonien javni shod javnih nameščencev v Ljubljani). Čisonri razred Teneljna plaža Aktiv. doklada Skopaj na mesec Bazmerna Merila aslnžbiut nilji 120 — 1» 100 XI 160 42 m MO X 200 se 258 216 IX 259 70 320 267 vm i 330 80 410 340 vn 460 94 544 463 VI 600 107 TOT 590 Po julijski naredbi (1919) smo prejemali: (3^Šin2I^gXi^§inH^C) Tovariši! Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite žnjimi i. naročnino ! — ■ w Ka* l Peisner (UnbUanaL yv Razlika dravinjskih doklad. lovnem shodu v Unfoou 16. f. m. 0tO proglasili zahtevo, da se med skup-|ntml službenimi prejemki v vseh posameznih službenih vrstah in Snovnih razredih' vzpostavi enako razmerje, kakršno jo bik) še 1. novembra 1919. M soglasnem sprejetju tega predloga Se je naša enodušnost pokazala v najlepši InčL S tem smo odločno zavrnili vsako. Jgar. ki je in ki bi še skušal begati naše •strnjene vrste z besedami, ki lahko zape-®vo zazvenel, nimajo pa v sebi jedra resnice in pravičnosti. In Begali so nižje uslužbence s trditvami, da »gospođa« dela zase, da jih voditelji hočejo oškodovati na korist »višjih«. Celo na shodu Je jjekŠ govornik menil, da so z julijskimi dokladam! dali višjim uradnikom »več« nego nižjim uradnikom in uslužbencem. (Tudi to ni res! Res !o temveč, da se le dcsfei z vsakršno Izpremembo draginh sklh doklad poslabšalo razni-le vsfii službenih prejemkov edinole na škodo »vUfflh«, A Svojo triflfev naj podprem s števili ta naj navedem meseč, prejemke 2. stopnje (ker so bolj zaokrožene) sam sklh' uslužbencev. Na podlagi določb avstrijske pragmatike smo prejemali na mesec: pa jugoslovansko literaturo. Tudi sam Je plsaL Nekaj njegovih pesmi je izšlo v »Dom in Svetu«, še preje pa v >Zvon-čku« in »Vrtcu«. Svoj čas je bil v Mariboru knjižni-£ar tamošnje ljudske knjižnice. Zaradi Svojega političnega delovanja je med vodno kot »veleizdajalec« nekaj tednov brezplačno stanoval v graških ječah. Tam se jmu Je razvila bolezen, katere kal se mu je rodila v bedi prejšnjih, zlasti dijaških let s Oni, ki so Cveta bližje poznali, so ga ljubili zaradi njegovega odkritega značaja, izredno plemenite in idealne duše. v Bil je mož modernega svetovnega na-sdranja in navdušen Sokol. Svojega prepričanja kot zaveden Jugoslovan ni skrival nikdar. Doživel je še svobodno Jugoslavijo, se je radoval in legel v grob. Ostavil je lepo knjižnico in drag spomin. Činornl razred Prejšnji prejemki »ra«. doklada Skupaj na mesec Bazmerna števila ZSlnitltSR o&ji 120 450 570 100 XI 192 450 442 118 X 286 500 756 138 IX 320 550 870 153 vm 410 600 1010 177 vn 644 090 1194 210 VI TOT 700 1407 347 Po decemberski naredbi (1919) prejemamo: činornl razred I Prejšnji j prejemki Dre«. doklada Skopaj na mesec Bazmerna števila UltilMK ti* 570 684 1254 100 XI 042 TT0 141* 118 X 756 882 1588 127 IX 870 870 1740 139 vm 1010 909 1919 168 vn 1194 955 2149 171 VI U07 | 985 2392 190 Navedena razmetna števfla je tako ometi: Na vsakih 100 K prejemkov nižjega uslužbenca pride v I. primeru 160, 213. 267... 590 K v višjih razredih. v II. primeru 113. 133, 153... 247 K v višiih razredih. v III. primeru 113, 127, 139... 190 K v višjih razredih. Upoštejmo Še rodbinske doklade za ženo ip enega otroka! činornl razred Prejemki (uslužbenca 1 Za ženo In j l otroka Skopaj na mesec Bazmerna šterlla uMbn« tSji 1254 220 1474 100 XI 1412 390 1808 123 X 1588 378 1966 134 IX 1740 360 2100 143 vm 1919 342 2261 154 vn 2149 524 2473 168 VI 2392 306 2698 183 Potem primeru pride na vsakih 100 kron prejemkov nižjega uslužbenca 123, 134, 143... 183 kron v višjih razredih in je torej razmerje boljše le v nižjih razredih, v višjih razredih pa Se slabejše ko pri samskih uslužbencih. Razmerje vseh mesečnih službenih prejemkov mjnlžje stopnje in najviši etra (VI.) čina ie torej palo od 100 = 590 na 100 = 247, potem na 100 » 190. odroma na 100 s 183! Ali Je Pft Prav, da prejema uradnik več na mesec nego slugah Ali je prav, da prejema uradnik z visokošolsko izobrazbo več nego uradnik breq visokošolskih ali še brez popolnih srednješolskih študij? O tem nai razmišljajo vsf, ki Jim Jo pri srcu korist države in njene uprave h* bodočnost mladine, ki naj se šola za državno službo. Javni uslužbenci smo soglasno odgovorOi na korist države. Spoštujemo strokovno delo in mu priznavamo višje plačilo. Za vsakega javnega uslužbenca pa zahtevamo najmanj one službene prejemke, ki morejo pri današnjih dragtnjsklh razmerah upravičeno vO* Uati za eksistenčni minimumi Quousque tandem? Davčflo uredništvo v Sloveniji postaja vedno bolj nezadovoljno in to PO pravici. Vse iz razpadle Avstro-Ogrska nastale narodnostne države, ki so razen Cehoslovaške v slabšem finančnem položaju kot Jugoslavija, so že uvrstile davčno uradništvo v skupino C službene pragmatike, le v Jugoslaviji se to še do-sedaj ni zgodilo, dasiravno je bila v Herceg-Bosni in Banovini že pred razsolom Avstrije kot predpogoj za sprejem v davčno službo določena dovršena srednja šola z maturo m dasiravno je imela večina, naraščaja v davčni stroki Slovenile te študije. Koma] pa so se zavedli tf v davčno službo vstopivši abiturijentje, da bodo vsled tega zapostavljeni za svojimi sošolci, ki so n. pr. vstopili k računski ali carinski stroki, že je prosila večina njih drugam, kjer so bili sprejeti in že vsi vsaj po enkrat nekateri celo dvakrat napredovali Nič ne pomagajo vse številne po davčnem uradništvu pri delegaciji ministrstva financ vložene ta vsestransko utemeljene peticije, nič osebne intervencije delegatov društvenega odbora, nič od najodličnejših strokovnjakov oddana mnenja o izredni porabnosti davčnega uradništva, nič izborne kvalifikacije, nkS priznanja serbijanskih sekcijskih šefov« ki so pred letom dni vpogledali davčni ustroj pri različnih uradih v Ljubljani nič živi dokazi uradništva, k! se uporablja pri vseh oddelkih pri delegaciji ojcr. finančnem ravnateljstvu, fta. računskem oddelku, pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve (prej deželnem odboru) in drugih poverjeništvih ter urad« državne užitnine, dalje kot vodje ta pa prideljeni pri okrajnih davčnih oblastvih z najboljšimi uspehi. Vse to proti pričakovanju ne govori v prilog davčnega uradništva. ampak ravno nasprotno. Gospodje pri delegaciji so mnenja, da je ravno ta Izkazana upo^ rabnost dokaz, da še ni treba vpeljati srednje šole z maturo kot predpogoj za sprejem v davčno službo, ampak da popolnoma zadostuje dosedanja predizob-razba in da moramo torej še nadalje ostati v skupini D službene pragmatike. Gospodje! Na ta način se da tudi dokazati, da ni treba pri davčnih okrajnih oblastvih, okrajnih ravnateljstvih ta tudi pri delegaciji sami toliko juristov, ker opravljajo prav ista dela kot juristi tudi davčni uradniki, ki pa so neprimerno cenejši Alf še bolj drastičen primer, četudi smešen* nekateri juristi se kot vodje davčnih okrajnih oblastev niso obnesli in so bili vsled tega odpoklicani (a so seveda .„-■■■u .^. ivkljub tem« napredovali). Na njih mesta $o bili nameščeni davčni uradniki, ki so potegnili voz iz blata, vsled česar bi se dalo izvajati, da morajo biti davčni uradniki najmanj juristi Od prevrata sem ni napredoval izvanredno niti eden izmed davčnih uradnikov, dočim so napredovali nekateri gospodje pri delegaciji že po dvakrat, skoro vsi pa po enkrat. (Podelitve naslova brez poviška prejemkov po 3—6 letih potem, ko je že užival davčni uradnik prejemke višjega činovnega razreda, menda celo iznajdljivi gospodje pri delegaciji ne bodo smatrali za napredovanje). Samo ml davčni stroki Je mogoč slučaj, da se dobi naslov X. Činovnega razreda iele, ko mu pristajajo že prejemki IX. čin. razreda. Napredovalne razmere v davčni stroki kriče po hitri in temeljiti remeduri, ker davčno uradništvo faktično ni niti več v D skupini, ampak se je znašlo naenkrat v skupim F, katere zakon niti ne Pozna. Pa bodo vprašali demokratični gospodje pri delegaciji: zakaj? Zato, ker napredujejo uradniki kategorije E izredno mnogo hitreje, kakor pa davčno urad-ništvo redno po določilih službene pragmatike. Saj berete menda, gospodje pri delegaciji, imenovanja pisarniških uradnikov pri sodiščih, dalje imenovanja ofi-cijantov za uradnike, sosebno poštnih za Poštarje itd. Iz dna srca privoščimo vsakemu najnižjemu zasluženo napredovanje, a isto želimo tudi samim sebi v trdnem prepričanju, da je v polni meri tudi zaslužimo. Vsaka kategorija uradništva in poduradništva si je že priborila v Jugoslaviji ob dobrohotnosti predpostavljenih uspehe glede napredovanja, le davčno uradništvo ne. in zakaj ne? Ne morda zaradi nesposobnosti odbora obeh strokovnih društev, ampak edino le zaradi nepopustljive zavore gotovih gospodov pri delegaciji, kjer polagajo ad akta vse različne po davčnem uradništvu poslane peticije, dočim predlagajo druga poverje-ništva slične zadeve s toplimi priporočili Pa merodajna mesta v Beograd. Kako ^neti so gospodje pri delegaciji za dobrobit davčnega uradništva, osvetljuje izdana prepoved, da raz ven šefa m njegovega namestnika v strogo službenih zadevah noben davčni uradnik iz Ljubljane ne sme osebno k delegaciji. Iz Beograda je izšla parola: varčevanje in pa znižanje uradništva. (\ funjki Avstriji so ob takih prilikah pri stavili še — pa bolje plačanega — v Jugoslaviji pa so na to pozabili.) Prav tako gospodje, samo pričnite že enkrat oc zgoraj, ne pa pri ubogih parah v nižji! razredih. Ali ne veste, gospodje, ko “ko zaostankov je pri davčnih okrajni! ^blastvih in davčnih uradih in da neza dostno osobje ne zmore vedno množeče ga se dela? Iz tega sledi, da je treba š< osebja ali pa. da je treba napravit ^•užbo enostavnejšo in delo olajšati se iz sedanjih, povsem zastareli! davčnih zakonov, v katerih kar mrgol '‘“zličnih pri- in odbitkov, nihče več pra\ ?e spozna. Gospodje pri zelenih mizah jukaj je Vaša dolžnost, da stavite pri-predloge, začasno vsaj za naj-pl1|nej§e izpremembe obstoječih zakonov !"''etn naj se šele zniža uradništvo in tc rv!?.0 p,aia« da bo hnelo veselje do dela okier bo dobivalo uradništvo v sploš-le toliko, da se ob skokoma rastoč , aginji ne more uiti najskromnejše pre-eh, kaj še, da bi si omislilo tudi oblek« I obutve ter perila, toliko časa se uradni-štvo ne more popolnoma posvetiti službi. Vse kaže, da se pričenjajo zidati v fin. i stroki hiše pri strehi, ker so odtegnili ; pravi davčni službi z vpoklicem k delegaciji in ravnateljstvu veliko že itak razredčenih davčnih uradnikov, toda niso zasedli praznih mest niti ne določili, koliko davčnega uradništva je potrebno za Slovenijo. Vrzeli Juristov v finančni stroki, tako pri delegaciji kakor tudi pri okr. davčnih oblastvih so znali izpopolniti z davčnimi uradniki, a med poslednjimi iz tega in drugih vzrokov nastale vrzeli mašijo pridno le s fermani, vsebujočimi pogone in pa podaljšanje uradnih m-. Najnujnejše: noveliranje davčnih zakonov in olajšanje službe, pa jim uiti na misel ne pride. V nobeni drugi stroki ne dela vseh tistih del kot jurist tudi uradnik skupine D ali E, kakor baš davčnim okrajnim oblast vom prideljeni davčni uradniki. Vsled tega so bili svoječasno uvrščeni iz vrst davčnih uradnikov izišli davčni nadzorniki med juriste v skupino A (še žive dokazi!). Sedanje davčno uradništvo pri davčnih okrajnih oblastvih dela neprimerno več in pri bolj kompliciranih zakonih in razmerah poverjajo se mu zopet vodstva teh oblastev. Vendar mu vkljub temu ne pride niti na misel, da bi zahte-; vak> to, kar so njihovi predniki že uživali ampak moleduje po vsej pravici, —* a žalibože dosedaj brezuspešno — za uvrstitev v skupino C službene pragmatike. Najprej je proučevala uradniško vprašanje narodna vlada v Ljubljani, in sedaj ga že proučujejo različne osrednje vlade v Beogradu, pa ne morejo priti do zaključka. Medtem pa se odpirajo neprenehoma vrata različnim, povečini akademičnim skupinam, katere imajo vsepovsod dobre zveze. To nezadovoljnost nižjih skupin še povečuje, ker smo mnenja, da ^Je že čas, da se spremeni znano latinsko reklo j v: „Ouod licet lovi, licet etiam bovi‘\ saj škodovalo bi mu ne. Ali se motimo? C. P. Drugovi, u svim gostionama i kavanama zahtevajte „Naš Olas*. B. K.: Stalež, na koji se zaboravilo. Svima je danas teško, koji žive od plaće, jer badava — sve su povišice nedostatne, one ne mogu nikako da stignu dnevno rastoću skupoću. Dotatke, dopi-tane Javnim namještenicima mogli bi nazvati krpicom, koju i vješti krojač teško uineče u ponošeno odijelo, ne zna bo, gdje bi s iglom zahvatio, da ne razdere i ono. što se na oko još na okupu drži. Tako i činovnik mora vješto da računa, kako će uza sve dodatke ono najpotrebitije za život smoći, da se bar nekako uzdrži, da odloži na kratak čas svoje propadanje. Ko ima u našoj državi stalež, za koji se u javnosti malo zna, pa se možda baš zato na njeg i zaboravilo, stalež, koji stradava i propada, od kog se traži more obveza 1 rada. a komu se na /uredjenje beriva ni ne misli. To su poštar! aeerar-fdh ureda Hrvatske I Slavonije i ostalih i Ijelova naše države, koji su bili đo pre-I loma pod madžarskom upravom. yeć sam naziv neerarni za osoblje,, koje obavlja jednu od najvažnijih državnih služba, čudnovato zvuči. Službenici; erarnih pošta imaju doplatke i dodatke poput ostalih državnih namještenika, dokji su poštari, „zakupnici neerarnih ureda* kod svakog povišenja dodataka mimo-idjeni, kao da je to posebna vrsta ljudi, koja žive od zraka i vode. Tim je poštarima u svemu za čitavo vrijeme prevrata-povišen jedanput ratni doplatak i to za 50% na predratnu plaću, tako, da cni sa svima povišicama imadu sada tek dvostruka beriva negoli u mirno doba T^koi onaj, koji je imao prije rata 300 K, ima sada 600 K, najviše 650 K. No, to su ve<3 poštari većih ureda jer prosječna beriva večine iznaša mjesečno 300 K. Da i ta neznatna svotica nije čista plaća. Jer od! te plaće mora da poštar plaća stan, rah svjetu, ogrijev, pisarnički pavšal, listo no-šu, a koji ima 500 K ili više, onda pak ima toliko posla, da nije moguć sam da rnđJ, već drži i pomoćnu silu, koju opet mora on da plaća, pa kad se svi ti izdaci zbroje, ti ljudi pravo rečeno badava rade. Kraj svih tih nedaća mnoge poštara bije i ta nevolja, na koju su detto ugovorom i Službom vezani, da za mjesečnih ’.OO! cio 500 K uzdržavaju kolnu otpremu pošta danas, gdje se za dnevnu pretpregu toliko plaća. Kako da poštar s tih K 30Qi plati kočijaša i kovača, kupi zob i sijeno, poželjno bi bilo znati, pa bi se možda nai taj način i na drugim pravcima poradilo i našlo sredstvo, kojim bi se ta nesnosna] skupoća pobila. Tako ostavljati Stav jedan stalež H propada, držim, da nije ni n interesu! društva odnosno države, koja dnevice na njeg sve veće zahtjeve stavlja, a bude to jadno materijalno stanje poštara potra* jala, moglo bi se dogodki, da □ kratko vrijeme tog staleža nestane, da ti IjndB počmu, ako i nerado, a to silom prilika.' druge službe da traže. Da su dosad t£ slučajevi ostavljanja službe bili rijetki, razlog je, što se čovjek — osobito sada! — koji je vezan na obitelj i kućište, teško odlučuje da mijenja prebivalište i što jo§ uvijek žive u nadi, da će se i njihovom položaju bilo kako pripomoći. ^ No i očekivanju te strpljenja inui granica, a te granice su nadošle. Jer iz bijede, u koju su poštari ovu zađnin "odinul došli, potrošivši i zadnje od eventualne! vlastite imovine, nisu se kadri kraj današnjih prilika sami iz nje Izvući, već imi mora vlast u pripomoč priteči Dužnost! je ministarstva pošta, da f za te ljude! nadje sredstava, da se i njima bezod-vlačno doznači doplatak odnosno dodatak, primjeran dodacima ostalih javnih namještenika, tim više, što se je taj stalež toliko vremena ostavljao, da* stradava* a valja već jednom pristupiti T definitivnom riješenju poštarskog neerarskog pitanja. Držim, da bi jedino pravedno, drugim djelovima države odgovarajuće, te za poštare zadovoljno riješenje bilo: era-rizovanje neerarskih ureda, da tako i ovil budu, kad već vrše državnu službu, ijaje-n nravi službenici Drugovi, vršite svoje staleške duž-nosti, šahirajte pretplatnike i agitirajte —- i svuda za »N&š Qlasu:— Naši komunisti in javni nameščenci. Kakor sraka s pavjim perjem posku-Sajo tudi naši komunisti garnirati svoje vrste z elementi, ki nimajo ž njimi nika-kih stikov. Radi bi vzbudili vtisk, da je ž njimi ta in oni ljudski sloj ter da je njih fronta res močna. Ker pa jih je prav malo, vlačijo s seboj svoje žene in otroke, razne radovedneže, ki jim je le za „hec“ in razne moralne propalice. Upokojenci so že odklonili komunistično pokroviteljstvo, rneščanje in kmetje jih obsojajo in večina delavstva se ne strinja ž njimi. Slovenec zna misliti! Komunisti naui draginjo živil le še povečajo in zaradi komunističnega štrajka se ljudska beda le še stopnjuje. Povsod primanjkuje živil, toda komunisti so ustavili železniški promet v trenotku, ko stoji na progah na stotine vagonov, masti, raznih jedil in nujno potrebnih gospodarskih potrebščin, določenih za Slovenijo. Ali naj zaradi ko munistov stradamo in naj propadejo naše žene in otroci? Le dragoletniki in veriž-niki ter tihotapci se vesele komunistov-skega štrajka, vsi ostali sloji pa ga občutijo na svojih želodcih in denarnicah. Najhuje so prizadeti danes javni nameščenci, ki jim je bila že dosedanja draginja neznosna. In vendar v letaku, ki so ga komunisti izdali te dni, ti škodljivci namigujejo, kakor bi stali za njimi nižji javni nameščenci in kakor bi imeli tudi že med uradništvom pristaše. Pisarijo, kakor bi se bil pojavil med organizacijami nižjih javnih uslužbencev in višjih uradnikov razkol. V omenjenem letaku naravnost hujskajo nižje proti višjim, ker bi pač radi zanesli med nas neslogo. V tem oziru so torej slovenski, komunisti ravno taki politiki, kakoršni so bili hrvaški Tomljenoviči žalostnega spomina. Radi bi nas naščuvali drug proti drugemu, da bi potem oni sami pometali x nami sebi na korist. Zaradi zgodovinske zanimivosti te komunistovske hujskarije je potrebno, da Šančič ponatisnemo. Glasi se: „Mezdno gibanje javnih nameščencev. Uradništvo je poleg vojaštva eden izmed glavnih stebrov kapitalistične države. Organizacija uradniških mas je urejena tako, da je nižji podrejen višjemu, da tvorijo nižji ogromno večino, ki tvorijo temelj piramide, na katere vrhu stoji peščica visokih uradnikov. Ta peščica ukazuje, odločuje, je v ozki zvezi s predstavniki bančnega fn industr”skega kapitala. Ta visoka mesta so pridržana zaupnikom buržoazije, da jo varujejo s pomočjo policije, orožništva in vojaštva pred „razcapanimi masami**, da varujejo interese verižnrkov, velekapitalistov in tujih industrijskih družb. Toda svetovna vojna tudi ni šla mimo uradništva. Ta najbolj servilen in ta najbolj reakcijonaren element se je pričel puntati, ker se je oglasil želodec, ker so raztrgane obleke, je raztrgano perilo. Z zaničevanjem je gledal uradnik pred vojno na delavca, kadar je stopil v boj za zboljšanje mezd. češ to lahko store delavci, mi uradniki tega.ne moremo, za nas se to ne spodobi. Slične izraze smo slišali tudi še do ustanovitve Jugoslavije, toda v prvi vrsti iz krogov višjega uradništva, ki je najbrže te tudi danes tega mnenja, samo s to razliko, da se ga danes ne upa javno izraziti, ker bi se dvignila jplebs** „nižjih** uslužbencev. „Uradništvo ne more živeti** je večen refren, ki ga slišimo danes. Prišli so časi, ko se uradništvo bliža v svojem mišljenju in čustvovanju delavstva. Na poti k nam so tudi te mase. Blizu so še. ali ne vse. Će pogledamo uradniško gibanje od m o-"tvega pričetka do danes, vidimo, da mišljenje že precej spremenilo. „Go-s. jg« postajajo tudi mišljenjsko „pro-leLarci“. Prej so dejali, da je cesta samo za delavce, ali glavni govornik petkovega shoda je povdarjal, da bo moralo ostati tudi uradništvo na cesti, kamor so ga postavili. Značilne so bile zlasti za spremembo mentabilltete besede glede vojaške sile, ki jo hoče uporabiti vlada na-pram železničarjem. Ostro je proti teinu protestiral in opozoril vlado in vojaško oblast na verižnike in ljudske pijavke, proti katerim pa nikdar ne uporablja orožja. Petkov shod javnih uslužbencev pa je bil še iz drugega vidika zanimiv. Opazili smo, da voditelji te organizacije nimajo med širokimi masami tistega zaupanja, kot bi ga morali imeti. To se je pokazalo že opetovano. Opazili smo tudi bagateliziranje nižjih uslužbencev in zasmehovanje, če so se oglasili k besedi. Ti neprijetni incidenti so se zgoditi zadnjič in tudi ob priliki štrajka. Ne vemo, ali predsedstvo ne zna tehnično obvladati shodov, ali se godi to nalašč. Končno omenjamo, da je poslala naša stranka kot predstavnica jugoslovanskega delavstva svojega zastopnika na shod, da izrazi solidarnost delavstva in zlasti železničarjev z zahtevami javnih nameščencev. Ali predsedstvo našemu zastopniku ni dalo besede, marveč je prečitalo njegov priglasni listek kot dopis naše stranke. Nam je prav, če bo pa prav to širokim masam javnih nameščencev, je drugo vprašanje. Delavstvo, ki je vajeno težkih bojev, ne briskira tako izrazov solidarnosti, kot je to storilo predsedstvo zadnjega shoda. Kakor slišimo, meščanskemu časopisju je bilo celo to preveč, da se Je prečita! ta listek, očitajo nam vsiljivost. Zakaj ste tako nervozni? Morda pa bodete vendar še kedaj potrebovali solidarnosti delavskih žuljev ?“ Iz tega letaka vidijo torej nižji u-službenci, da smatrajo komunisti višje uradnike za kapitaliste, ^aupnlke bank in tovaren! Kolika oslarija! Mi poznamo uradništvo bolje in vemo, da so danes vsi javni uslužbenci brez razločka enaki siromaku ki komaj životarijo. Najbolj servilen in najbolj reakcionaren element med vojno je bilo pač komunistično socijalno demokratsko delavstvo: na Dunaju in v Berolinu je bilo glavni steber vlad in generalitete! Ce bi bilo komunistično delavstvo med vojno štrajkalo, bi bilo konec volne. Toda ravno komunistično socijalno demokratsko delavstvo in posebej še železničarstvo je proti pričakovanju vseh uradnikov servilno podpiralo bestijalnost vojnih strank. Nikdar ni uradništvo zaničevalo narodnega delavstva, nasprotno, z delavstvom je vedno simpatiziralo. Saj izhaja velikanska večina javnih nameščencev iz vrst industrijal-nega in kmetiškega delavstva! Noben Slovenec se ne sramuje povedati: „Moj oče je kmet, učitelj delavec ubog uradnik!“ — nego se celo ponaša s tem. Zato pa je slovensko višje in najvišie uradništvo demokratično tako, kakor menda nobeno drugo. Javni nameščenci od najnižjib do najvišjih kategorij so popolnoma složni v načelnem prepričanju, da so in morajo ! ostati najmočnejši državni steber in da s protidržavnimi in protisocljalnimi komunisti, ki s prevratnim nastopom zasledujejo egoistično zgolj politične cilje na korist krvnih sovražnikov ujedinjene svobodne Jugoslavije, ne morejo imeti prav nobenih stikov in simpatij. Nasprotno, vsi javni nameščenci brez razločka obsojajo komunistično rovarjenje ter zavračajo zlorabljanje uradniškega gibanja za reklamo komunistovskim pro-tidržavnim, protinarodnim in protiljud-skim zločinskim mahinacijam. Debela laž Je, da bi višji uradniki nižje javne na> meščence kjer in kdajkoli bagatelizirali, zasmehovali ali briskirali. Nasprotno je resnica, da vlada v osrednji organizaciji javnih nameščencev absolutna enakopravnost ter da sme brez razločka vsakdo tudi na sejah ra zborovanjih svobodno zastopati svoje mnenje. Baš zadnji javni shod v „Unionu** je dokazal, da Vlada med javnimi nameščenci idealna eno-dušnost, ki je ne porušijo niti komunistovske intrige. Laž je tudi, da predsednik našega shoda, M. Lflleg ni dal besede zastopniku komunistične stranke. Resnica je. da je dr. Lemež poslal predsedstvu shoda listek. ki ga je Lilleg prečita!. Kakega govornika sploh ni bilo! Zakaj se ni oglasil? — Povemo mu pa naknadno, da M bil dobil odgovor, ki bi — zalegel! Mi nismo brezdomovinska sodrga, ki jo tanko hujskači s frazami zbegajo, mi nismo nekritična masa, ki dere za demagoškim! sleparji. Javni nameščenci so v prvi vrsti zavedni Jugoslovani; za blagor in svobodo Jugoslavije so se žrtvovali in se bodo žrtvovali vedno do skrajnosti. S .protidržavnimi podkupljenimi prekucuhi in rovarji, ki ščujejo k izgredom in ropom le na korist državnim zunanjim sovražnikom ter na korist delomržnim pro-palicam brez čuta za skupne interese, z internacijonalnimi komunisti nimajo javni nameščenci Slovenije niti sence stika in dotika. To bodi konstatirano enkrat za vselej! Tovariši! Zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, „Naš (Ras*! Nabav* ifajie svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki inserirajo v „Našem Oiasua. Predlog. Prosvjeta je prvi i jedini uvjet, da se narodima dade položaj i ugled preuia vanjskom svijetu. Karabinke, bombe, munliherice i bajunete sišle su s dnevnoga reda. Pa ipak je ideja Saveza naroda kao staložiteljice strasti, tek onda potpuno provediva, dok se prosvjetom ne ogrije ognjište najnižih i najviših. Društvo je zvano, đa tu nivelaciju provede i da se na taj plodonosni rad dade što Prije, jer je tako jedino moguće otupiti oštricu mača, naperenog od klase na klasu. A tko ie zvan ii prvom redu k ostvarenju toga težkog zadatka? Bezuvjetno svi društveni slojevi, ali u prvom redu Intelektualci, koji iesU i imade biti u svakome narodu njenom srčikom. Brez zdrave inteligence oodre-zane su žile kucavice narodnom tijela. Organizam propada i izbacuje na oovrš«* mi simotome bolesti: 0, povećavati nezadovoljnost in ogorčenje občinstva ter ovirati promet po železnicah, k! že itak s pomanjkljivim in vrhutega večinoma pokvarjenim materijalom le za silo more ustrezati velikanskim potrebam težkobolne mlade države. Nedvomno me naletiš niti v divjem albanskem gorovju na tako trmaste butice, kakor jih knajo jS gospodje. Slovenski, hrvatski hi neradi kalni srbijanski uradniki so še vedno uboga raja, finančni poduradniki pa »narednici«, »kaplari« itd„ ki morajo v re-špektni oddaljenosti pokorno sprejemati povelja padišflhovih nadutih slug. Mera pa menda še ni polna. Marljivi, vestni in zmožni uradnik ne najde priznanja iu milosti v očeh vsegamogočnega ljubljanskega carinskega generala in njegovega radikalno neumnega štaba. Uradnik, ki je osivel v carinski službi v svetovnem trgovskem Trstu, je v očeh g. Ačimoviča, pziroma v njegovi »konduitni listi« naenkrat »nepotrebljiv, nevreden preporuke«, medtem, ko je zvest trabant g. generala nesporno dober tn priporočljiv, čeprav mu je vse carinsko poslovanje j n svetovna trgovina španska vas za devetimi gorami Znan nam je eden takih »dobrih« uradnikov, ki je menda zvršil višjo trgovsko šolo v Franciji (?) v 3. letih s tako »dobrim« uspehom, da danes a— čujte in strmite — niti francoski ne zna. In ta »zmožni« uradnik je po ne celoletnem službovanju v Sloveniji že napredoval v višji činovni razred in mu je čez par let zasigurano upravniško mesto na kaki obmejni carinarnici, če pojde ta sistem nemoteno svojo pot. V Ljubljani se 5e v preteklem mesecu otvoril carinski kurz za novosprejete uradnike. Predavatelji so trije gospodje, med njimi seveda neizogibni ljubljanski general. Predava in vzgojuie ae bodoče carinske uradnike na tak način, da je uspeh kurza gotovo že vnaprej ugodno zasiguran. Zadostovalo bo menda, če povemo samo to, da celo generalovi ljubljenčki bojkotirajo ta kurz, češ, čitati smo se v ljudski šoli navadili, drugega profita in izobrazbe v carinski stroki pa ne najdemo tam. No, pa njim se ni treba bati izpita po končanem kurzu, ker so že določeni, da ga napravijo najmanj z izvrstnim uspehom. Drugi pa so tudi že določeni, da propadejo in da bodo za kazen premeščeni v Makedonijo na ar-navtske granice. Kajne, g. Ačimovič, da smo uganili? Saj ste gotovo že obveščeni o podpisanem ukazu! Pa kaj bi metal bob ob steno, ko bodo tudi te, kakor doslej vse napisane besede glas vpijočega v državi Dan za dnem vam prše zgodovina, gospodje radikalci, mene. tekel fares na vaše zakrknjene glave in pride dan, ko bo poštena javnost pomedla z vami in takrgt boste dogospodarili vi in vaši veziru za vse večne čase v naši državi AcimoviČade. Samolastnosti, ki jih uganjajo »rodjaki in ortaki« zloglasnega sistema nad slov. in hrv. carinarji, se nemoteno nadaljujejo. Ali mora slovenski uradnik r es zgubiti vsako zaupanje do poklicanih faktorjev? Ali res ni nobene pravičnosti več v naši Jugoslaviji? Slov. in hrv. carinarjen prizadete krivice s strani radikalnih »rodjakov« presegajo vse meje. S protizakonitimi čini in poročili ugonabljajo eksistenčno pravo slov. in hrv. carinarjev. V 16. štev. »Našega Glasa« smo navedli kvalifikacije kot si jih predstavljajo srbijanski protežirane! radikalnega kalibra. Za danes primer disciplinarnega postopanja. Carinski revizor 1. razr. Anton Cingerli je 28. januarja t. 1. oddal ter osebno prosil z zdravniškim spričevalom v roki »znanega« Ačimoviča, da bi mu dovolil, da se gre zdravit za 14 dni k svoji družini v Maribor; zdravnik mu je svetoval nujno domačo nego. Toda ni oblasti, ki bi stopila tej zlotvomi zmiji in njenim gojencem na glavo? Idila z Vrbskega jezera. Nekemu posestniku so tihotapci ukradli čoln, da prepeljejo ž njim blago preko carinske črte v vas Sekiro. Finančna straža jih je zar jela ter Jim blago s čolnom vred zaplenila. Blago in čoln sta imela priti na dražbo. Ker se je pa medtem lastnik čolna zglasil in zahteval povrnitev ukradenega čolna, se je urad obrnil na carinarnico v, Ljubljani za navodila glede čolna. In »mo> dri« Ačimovič je odločil da se mora Sohi' prodati, »ker zakon tako veleva.« Ce sl ga hoče lastnik zopet pridobiti, naj ga kupi na licitaciji ali nai pa zahteva sod-nilskim potom odškodnino od tihotapcem« Tak je srbijanski birokratizem! Nove metode. V prostorih ljubljanske carinarnice se uraduje nad vse moderno. Tako n. pr. je med uradnim poslovanjem v pričo več uradnikov in strank dne 8. aprila 1920 po Kr. r. srbijanski carinik Andra Jovanovič nahrulil gdč. D. uradnico južne železnice, ki Je imela službeno opravka pri uradu, z besedo »kur-ba«. Ta ljubeznivi izraz je vpričo vsega občinstva in uradništva večkrat ponovil. Istega dne se je nudil drug kulturen prizor. Trgovec Fr. B. je imel opravka v carinarnici v Ljubljani. Hodil je že več dni zaporedoma tja, da bi dobil blago. Ker se mu pa kljub že pred časom vloženi pismeni prošnji blago ni izročilo, je prišel In* prosil nadaljnih pojasnil, kako pride končno do blaga. Tedaj pa pristopi k njemu v pričo neb roj strank in uradnikov carinik Dušan Milivojevič, ga prime za vrat in ga po vsem hodniku suje z nogo v gotovi del telesa do prostora pred uradom. Poleg brc je prejel B. tudi klofuto. Klobuk pa mu je zbil imenovani činovnik na tla. Te metode uradovanja so morda običajne v Macedonlji in v Albaniji, toda v Slove- »visoki« A. je zavrnil spričevalo ter rekel »kažite, aktom«. Notabene A. pisarjenje prav birokratsko visoko ceni ter je menda za to posebno »sposoben« Cingerli je nato odšel k svoji družini in poslal ljub. carinarnici prošnjo z zdravniškim spričevalom, naslovljeno na fin. min. za 14dneven bolestni dopust Poglejmo si pa rešitev »modrega« upravnika. Mesto da bi svojemu uradniku pomagal, da more okrevati v domači oskrbi, bi moral uradnik po mnenju, »vsemogočnega« upravnika čakati na rešitev iz Beograda, ki navadno sploh nikoli ali pa po nekaj mesecih, če sploh dospe. Ker torej Cingerli ni hotel na cesti poginiti kot kak črvič, ampak se je šel zdravit k svoji rodbini — za delo ni bH več sposoben — se drzne A. vestnemu, v službi osivelemu uradniku, v svojem rešenju predbacivati, »da je bio nemaran i neuređen u dolaženju na svoju dužnost... Za ovu krivicu se kazni C. oduzimanjem dvodnevne plate v korist udovičkog fonda i da za ovo rešenje plati (2) dva dinara takse.« Brez vsakega disciplinarnega postopanja je ljubljanski carinski »general« ponovno diktiral kazen ubogemu »podrejenemu«. Taki primeri gredo že r ducate. Vidi se, da radikalni »general« z vso paro deluje tako z discipliniranji kot kvalifikacijami, da pomede vse, kar ne spada k njegovim radikalnim rodjakom. Culi smo pa tudi, da ima za svojo »pravičnost« dvojno merilo. O prvi priliki si hočemo pobližje ogledati to merilo kot »elegantne« nastope teh »rodjakov« nap nun občinstvu v uradu. Ah res niji so nam povsem nove. Komisar v 20. stoletju! Vlada je postavila trem avtonomnim uradom v Ljubljani komisarja, ki se je izjavil, da ne prizna nobene strokovne organizacije. Po njegovem mnenju sme on uradništvo tudi šikanirati, če mu Je to všeč. Pred nekaj dnevi je izdal odredbo, da se pomnože uradne ure, ker uradništvo ne more zaradi vročine delati nepretrgoma 6 ur in mora zato uradovanje deliti v dopoldanske in popoldanske ure ter zvišati delavni čas. Pozimi je ta gospod pustil vse nrad-ništvo zmrzovati 6 ur nepretrgoma pri 9—10° mraza. Takrat se mu ni zdelo potrebno, temu na en ali drugi način odpo-močt. Ko se je organizacija proti temu koraku oglasila, je izjavil, da njemu orgar nizacija nič mar; on ne priznava nobene organizacije. Zdi se nam, da je ta gospod doktor prespal nekaj let. Da je danes uradništvo organizirano, bo moral še prav kmalu rad ali nerad priznati ali pa vsaj spoznati Vladi svetujemo, da pri nastavitvi komisarjev malo pogleda, če niso še prespali dobe absolutizma in birokratizma. Gosp. komisarju pa kličemo: Zbudite se prostovoljno, sicer bodete zbujeni! Ali se bomo še dolgo pustil! skubsti? Iz tabele, ki jo je prinesel „Naš Glas" v št. 14. o živilskih cenah, ki so bile pred vojno in ki so sedaj. Je razvidno, da se dobi danes za eno krono povprečno toliko blaga kot se ga je dobilo pred vojno za štiri vinarje. To nam tedaj jasno kaže, da krona ni vredna več kakor štiri ples- nfve vinarje; fcažo nam pa tuđi, za koffico se Je nam državnim uslužbencem v Jugoslaviji blagovolilo mižati naše prejemke, ki smo Jih imeli nekdaj. Uradnik XI. čin. razreda, ki je plačan mesečno s 1811 K. dobi faktično le 72 K mesečno, tedaj 121 kron manj kakor Je prejemal včasih! Upokojenec, ki Je plačan mesečno s 600 K, prejema faktično le 24 K, medtem ko Je prejemal prej vsaj 60 K. Vzeto mu Je tedaj 36 KI itd. — Tako Je in nič drugače. Ako trpita drž, uslužbenec ta upokojenec, Ha se ž njima kaj takega uganja to ni več skromnost, ampak požrtvovalnost, za katero imajo koritarU le zaničevalne no-smehe. Najmanj kar zahtevamo Je tedaj, da se nas v bogati Jugoslaviji vsaj tako plača kot Je nas plačevala mačeha Avstrija, in merodajni krogi bi se že za-ivoljo sramote ne smeli pustiti k temi' šele opominjati. Zdi se, kakor da bi se to sramotno valutno stanje le, vsled tega vzdrževalo, da se more Javne uslužbence in upokojence trpinčiti. Vemo, da ni teh razmer kriva naša domovina ali naša država-Krtva Jih je vojna, ki so jo izzvali zlo-finski Nemci, kriva pa jih je deloma tudi Paša vlada, ki ne najde dovolj energije, da napravi konec nepotrebni draginji. Naredite prostori Vrnite se domov! iTržaška J£dinost“ Je 22. L m. odkrito do-vedala, zakaj primanjkuje po Ljubljani ta po Sloveniji stanovanj in zakaj verižništvu ta tihotapstvu ni konca. Isto je povedal, le obzlrneje in prikriteje. že naš tovariš Fr. Govekar v ,31. Nar.“ v članku „Begunci in »begunci«*4. Iz „Edinosti" smo Zdaj zvedeli, da so to večinoma begunci iz špekulacije. Ta očitek zadeva tudi uradnike. „Edinost** piše med drugim: Koliko državnih in podobnih narae-ščencev, ki so se izselili preko premirne črte. Je bilo v resnici prisiljenih v izselitev? Kdo Jih je izganjal, kdo jim je odpovedal službo, kdo jim je onemogočil, zlasti še tistim, ki so rojeni v zasedenem jDzemlju, bivanje na teh naših tleh? Govorimo odkrito in povejmo enkrat čisto jasno: nihče jih ni izganjal, sami so izstopili iz službe, nihče jim ni onemogočal bivanja tu. Devetdeset odstotkov vseh tistih. ki so se izselili čez premirno črto, je 'Odšlo prostovoljno, ta komaj deset odstotkov je bilo takih, ki so v resnici morali Preko prejnirne črte. Kdo je gonil iz službe sodnike in sodno uredništvo, finančne ® poštne nameščence, uradništvo ta h&lužbenstvo; kdo Je gonil iz Trsta vse tiste državne učitelje, ki so bili nameščeni p« naMh in drugih šolah, ko Jim Je sedanja oprava ustavila plače šele s prvim mar-oem letošnjega leta, itd. itd. Nihče! Zakaj Oi danes toliko ta toliko šol odprtih v čisto Paših krajih, zakaj se vsiljujejo naši mla- dini za učitelje razni karablnijerski in drugi podčastniki? Zato, ker je toliko in toliko vzgojevalcev naše mladine obrnilo hrbet tej mladini ter brez sile in potrebe pobegnilo preko premirne meje. Zakaj naš človek pri sodišču le z največjo težavo prihaja do svoje pravice ali pa sploh ne? Ker so sodniki, najneodvisnejši uradniki med vsemi, zapustili svoja mesta in sede na njih sedaj ljudje, ki ali v resnici ne razumejo ali pa nočejo razumeti našega človeka. Zakaj se gode našemu ljudstvu s strani finančnih, davčnih in podobnih uradov največje krivice, največje gmotne škode; zakaj naš ubogi goriški vojni oškodovanec nikakor ne more priti do tistih podpor, predujmov, posojil za obnovo svojega posestva, svojega do-movja, ki jih dobiva njegov drugonarodni sodeželan? Ker ni uradnikov, ki bi ga razumeli, ki bi mu v domači besedi „da jali nasvete, pomagali. In kje so tisti uradniki, Id so bili tu in bi mogli opravljati to ve-lepotrebno delo? Tam na oni strani pre-mirne črte, kamor jih ni gonil nihče. In tako bi mogli nadaljevati brez konca in kraja. Ne, posebnega junaštva pač niso pokazali vsi tisti, ki so brez sile in potrebe pustili na cedilu naš narod v zasedenem ozemlju, in ravno tako ne posebnega ro-doljubja. In vendar se je marsikdo med njimi, ki je tu nosil neprenehoma narod na jeziku in ga je prav tedaj, ko bi bilo j najnujneje treba njegovega dela ta pri i nas, vzela noč, tam zunaj z največjim po-j nosom trkal na svoje junaške prsi in v ! imenu svojega „muceništva", ne prosil, temveč zahteval najgloblje in seveda zvrhano — korito? Tako je prišlo potem, da tu pri nas v Trstu in drugje ni čuti drugega o njih, kot najostrejše obsodbe, tam zunaj pa jih gledajo po strani in mrze njihovi tamošnji tovariši in vrstniki, češ. prišli ste nam odjedat težko pričakovani košček boljšega kruha. Odtod potem ono nezadovoljstvo na obeh stranem — Zato nazaj, kdor v Sloveniji ni potreben! Domovina ga kliče domov. V Sloveniji naj se izčisti, da bo več stanovanj in manj verižnikov! Drugooi, pohajajte samo one kaoajie i gostione, koje diie „Naš Olas*. Za tiskovni sklad »Našega Glasu* «q darovali sUdečJ: {Jpravniilvo »Naš Glas* 800 K, davčni urad Brožiče 103 K, neimenovan, Ljubljana 50 K, od delek finančne straže Greblnj 36 K, oddelek finančne | straže Žiri 21 K, oddelek finančne atraie Jesenice I 12 K, gg- Vilko Kobal v Radovljici, Alojzij Sturm | v SL Lenarta, Anton Clngerll v Ljubljani, Martin ' Primožič na Vrhniki, oddelek finančna straže na i Dravi ob Ba5kem jezera in poštni urad Slatina — j Radenci po 10 K, skupaj 60 K, g. Herman Konobel 1 v Kozjem 8 K, oddelek finančne straže Labod 7 K, i gg. Josip Rus in Josip Bizjak v Dolenji Lendavi I po 6 K, skupaj 12 K, g«. Mijo Fajt v Velikovcu, i Basin Roger v Ljubljani, Anton DomSek, Josip ! Welna, Alojzij Festin, Makso Krepek, Matija Fras, | Terezija Sorko, Matilda Trstenjak, vsi v St. Lenartu v Slov. Goricah, Ivan Hvala in Tomo Mihelič na Vrhniki, Janežičeva Gusta, Vrašova V., Blenk F. in Joža Karmek pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah in Andrej Vavpotič v Kaplji po 5 K, skupaj 80 K, j oddelek finančne straže v Železnikih, gg. Franc Čebulj, Ivan Kušar, Ciril Perdič, Mihael Blaznik in Ivan Lindi v Radovljici po 4 K, skupaj 24 K, gg. Andrej Hutter, Anton Cetinski, Franc Rom v Kočevju, Franjo Kukar, Franjo Vidmar, Simen Aich* holzer, Franjo Gnjezda, Jakob Slokar, Josip Majcen, Franjo Drobnič, Leopold Turšič v Ložu, Josip Zabavnik, dr. Tomo Turato v Mariboru, Stipko Novak, Filip Zabrič, Franjo Žnidaršič, Karol Kos, Anton Omahna, Roman Makarovič, Franc Pust, Ludovik Likar, Frane Božiček na Vrhniki, Martin ! Bizjak, Franc Medvet ▼ Sp. Dravogradu, Anton | Eržen v Marbeku, Anton Pišec, Brezno, Franc Hostnikar, Kaplja Elza, Jakobčič in Franja Majdič v Kranju, Ivan Žmaher v Ptuju, Friderik StiegliU v Leskovcu pri Ptuju, Hinko Zajc, Franca Rusova, Josip Jurak, Draga Gril, Stevo Kramar v Dol. Lendavi, Mihael Wutte, Pavl Kleber, Slava Cierer, Julko Marčič, Ivan Šemrov, Frane Perhave, Matevž Prah, dr. Jakob Konda, Valentin Eržen, dr. Frane Suhadolnik v Pliberka, Ivan Lavtižar, Karol Jerina, i Josip Toroš, Anton Pristavec, Karol Drbanja, Josip i Hribar v Kranjski gori, Melhijor Dečman v Škofji-j loki, Ivan Bračič v Gorenji vasi, Pavl Pintar, Bogo-i mir Dobnik, Ferdo Kafol, Rudolf Uranič, Josip Grohar, Ivan Kramar, Ivan Pečar ▼ Boh. Bistrici, Ivan Šešek, Dragotin Habič, I. Ziherl v Ljubljani po 3 K =* 192 K, gg. Tomo Kulovec v Radovljici, Aleksander Orožen, Oton Štepic, Anton Kunej, Ludovik Petrič, Anton Valant v Šmarju pri Jelšah, Franc Jelen, Josip Polanec, Franc Završnik v Spod. Dravogradu, Jurij Hude, Pavl Štravs Valentin Završnik, Ivan Namar, Franc Abram. Šteti Bračič, Jurij Vorzneo, MatkoPonko, Ignac Šringer, Josip Vidan, Srečko Podreka, Slavko Dolenc v Škofjiloki, 2 K == 42 K, gg. Fr. Jevšiner, Ivan Koman v dovljici, Anton Stropnik v Sp. Dravogradu, dr. j Josip Kočar, Božidar Sever, dr. Milko Gaber, j Tomaž Pokorn, dr. Karl Novak, dr. R. Tomšič, An- j ton Šel v Dol. Lendavi, Franc Prezelj v Ljubjani : po 1 K = 11 K, skupaj 858 K, v št 16 izkazanih 4712 K 32 v, skupaj 5570 K 32 v, Savez javnih namještenika v Zagrebu je nabral v letu 1919 6861 K 45 v. tako da znaša skupna svota v leta 1919 nabranih prispevkov 12.431 K 77 v. „Samopomoč* v Ljubljani kupnje vsakovrstna živila in droge potrebščine v vsaki množini Tovariši se prosijo, da poizvedujejo po takem blagu in posredujejo v prilog zavoda, id deluje v korist vsem lavnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost „Samopomoči** v Ljubljani, Vodnikov trg štev. S, ki poravna radevolje vse stroške. Ml ... ^-, Marija Tičar k Ljubljana h Velika zaloga uradnik In šoSsklh polrebičln. NajveCJa Izbira razglednic In pisemskega papirja. Na drobno in debelo. Tovariši: Agitirajte za „Naš Glas*. Nabirajte insvrate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove '■ .i naročnike i -------------- •as. •s* ‘P* •s* ‘p* •s* i 1 Priporoča so tvrdka 4-6 Jos. Peteline trgovina z galanterijakim in modnim blagom, zaloga šivalnih atro-jev In njih posameznih delov. Ljubljana, Sv. Petra n. 7. :p: *p* *p* ■S« *P‘ •S* •is* 46 trgovska, špedicijsk» in komisijska d. d. „Balkan LI is b I! a n a. Dunajska cesta St. 33. Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst. Zacarinjenje. Selitve. Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd. Brzojavi: „BALKANSPED*. Interurban telefon 366. 10-4 Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. v izubijani. Dunajska cesta ]« rotanovfla oddelek Sprejema: V življenjskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vaeh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli In po eksploziji svetilnega plina po mano nizkih cenah. Podružnica: CELJE, Breg 33. Anton Černe ✓ . a, filRAVEUR A S. j VELIKA f BOGATA I ZALOGA IZBIRA M M : 9 ra m m •3 is i" (s s LJUBLJANAt Dvorni trgy pod Nar« VzajmDopoduMofLiipi reg is trovana zadruga s omejenim s: jamstvom. z: Posojila na osebni kredit: O/,. — Posojila na hipoteke: 5‘/> */•• — Mesečna odplačila. Rantljska posojila na več let; mali vračevalnl obrok!, :: Pisama: Kongresni trg 1®. ::: Uradne nr. od 3. d« IZ. ur*. — Pr*np*l»tt bre»-pUtno na nupolago. — ttezemd nakladi nad a 500.000 K. - Hranilne vlog. 3'A'A. « /LtliUr./ ^ Ljubljana, | H WolfovanL3. g Naročajte, berite in širite „NAŠ GLAS*. Važno za uradnike!! TUJ« PODPORI Sim T UDU R. L10- L •..— Kongresni trg 5t. 19. dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v NeraSki-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le pr ti povrnitvi naraslih stroškov. — Pro pekti na ra polago! ■3»»;;. »šaš j Proti: ». t U * IV Im. ■ * usthi m n helije. d ** izdelka po naj- J _i- Srajtt, mnoTmiuOimale). Bogarkt l.tl novejšem krojn. PRVI KRNJSKt MUHI 1CHWAB& BIZJAK ■»■■■aaa! Društvo dHL nalužbenoev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozemlje v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daka. Tiska Učiteljska tiskarna v LjnbljanL I sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in čreves. kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „rogaška slatina". Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd. — Sezija od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATSUSTVO. Modni salon LJUBLJANA, Zidovska ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejsih svllonlh klobukov, čepic In slamnikov za dame In deklice. Popravila tožno In žalni klobuki vod- cono. »o v zalogi.