O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu >to o fO ^ C fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); Judita-Mirjana Novak (Plačilna (ne)sposobnost v letu 2010), Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, MSc (Registrirana brezposelnost v letu 2010) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna XY d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Okvirji Okvir 1: Cene surovin na mednarodnih trgih...............................................................................................................8 Okvir 2: Trinajste plače in božičnice...............................................................................................................................15 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Plačilna (ne)sposobnost v letu 2010.............................................................................................................................29 Registrirana brezposelnost v letu 2010........................................................................................................................................31 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno IMF je januarja rahlo izboljšal napoved svetovne gospodarske rasti za letos, vendar še vedno predvideva, da bo počasnejša kot lani. Do izboljšanje napovedi je prišlo predvsem zato, ker je bila upočasnitev rasti v drugi polovici lanskega leta manjša od jeseni pričakovane. Med ključnimi državami so povečali napoved za ZDA in Nemčijo, svetovno gospodarsko rast pa bodo še naprej poganjale hitro rastoče, predvsem azijske države. Tveganja, da bo rast nižja od pričakovane, ostajajo velika; v razvitih državah so povezana predvsem z vplivom konsolidacije javnih financ na rast. Novembra so se vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji povečale. Po visoki rasti v prvi polovici leta in upočasnitvi v jesenskih mesecih sta se nominalni izvoz blaga in realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti povečala, a sta še vedno pod ravnjo predkriznega leta 2008. Po enajstih mesecih leta sta bila medletno višja za 13,3 % oz. 6,5 %. Gradbena aktivnost je tudi novembra ostala nizka. Realni prihodek v trgovini na drobno in nominalni prihodek v gostinstvu pa sta novembra ostala približno na ravni predhodnega meseca. Upadanje števila formalno delovno aktivnih se je novembra nadaljevalo; decembrsko povečanje števila registriranih brezposelnih pa je bilo najvišje vletu 2010. Znižanje števila delovno aktivnihje bilo po desezoniranih podatkih enako kot oktobra (-0,3 %). Po dejavnostih se je število ponovno najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, manj kot predhodni mesec pa je bilo delovno aktivnih tudi v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Povečanje števila registriranih brezposelnih, ki jih je bilo konec leta 110.021, je bilo večje od sezonsko običajnega. Glavni razlog za največji mesečni priliv v evidenco brezposelnih v letu 2010 je povišanje oseb, ki so izgubile delo, kjer med razlogi prevladujeta iztek delovnega razmerja za določen čas ter poslovni razlogi oz. prisilna poravnava. Ocenjujemo, da je takšno povečanje deloma tudi posledica pričakovane pokojninske reforme. Novembra je bila rast povprečne bruto plače na zaposlenega visoka, tudi zaradi izplačil trinajstih plač in božičnic v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju se je nominalno zvišala kar za 13,7 %; relativno visoka je bila rast osnovne plače, visoka (v nekaterih dejavnostih višja kot v letih 2008 oz. 2009 in povsem primerljiva z izplačili v letih pred krizo) pa so bila tudi izredna izplačila ob koncu leta,. Višina izrednih izplačil in delež zaposlenih, ki jih prejmejo, sta bila ponovno najvišja v dejavnostih z že sicer najvišjimi povprečnimi plačami in hkrati z velikim deležem državnega lastništva (rudarstvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih). Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2010 povišale za 2,2 % (HICP), kar je toliko kot v evrskem območju. Relativno nizka rast cen je bila predvsem posledica šibke gospodarske aktivnosti, kije vplivala na umirjeno osnovno inflacijo, največ pa so k njej prispevale višje trošarine in ostale dajatve ter podražitve energentov. Visoka rast cen surovin in hrane na mednarodnih trgih v letu 2010 se je proti koncu leta začela prelivati po prehranski proizvodni verigi, vendar se, z izjemo sveže zelenjave in sadja, še ni poznala na maloprodajnih cenah. Intenzivnost prenosa višjih cen iz mednarodnega okolja ostaja negotova, saj trenutne makroekonomske razmere dopuščajo manj prostora za poviševanje maloprodajnih cen kot v letih 2007 in 2008, poleg tega pa se je v zadnjih letih nekoliko znižala tudi stopnja koncentracije v trgovini. Skupni neto tokovi kreditov so v letu 2010 znašali 1.085,8 mio EUR, kar je dobro petino več kot leto prej, vsa rast pa je bila posledica okrepljenega zadolževanja gospodinjstev in v manjši meri tudi države. Decembra so podjetja in NFI znova neto odplačala kredite in to prvič v letu v večjem obsegu kot je znašalo skupno neto zadolževanje gospodinjstev in države. Slovenija je med redkimi državami članicami evrskega območja, kjer se je kreditiranje podjetij in NFI v primerjavi z letom 2009 še poslabšalo. Ob neto zadolževanju v prvi polovici leta so podjetja in NFI v drugi polovici leta neto odplačevala kredite pri domačih bankah v skupni višini skoraj 450 mio EUR, v celotnem letu pa so neto odplačila znašala 126,8 mio EUR. Po drugi strani so bili neto tokovi kreditov gospodinjstvom v letu 2010za dobro polovico nad vrednostjo iz leta 2009 in so znašali 884,7 mio EUR, kar je bila posledica zadolževanja za stanovanjske kredite (912 mio EUR), ki so bili za dobro četrtino večji od doslej najvišje ravni v letu 2008. Decembra so banke pričakovano okrepile oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij, ki so bile s 168,6 mio EUR najvišje doslej, v celem letu pa so znašale 757,3 mio EUR, dobro polovico več kot leto prej. V prvih desetih mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance MF javnofinančni prihodki znašali 11,6 mrd EUR, odhodki 13,5 mrd EUR, primanjkljaj pa 1,8 mrd EUR. V tem obdobju so bili prihodki medletno na enaki ravni, odhodki pa višji za 2,8 %. Višje kot v enakem obdobju predhodnega leta so bile vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicijske transferje (-18,1 %), najvišja pa je bila rast plačil obresti (46,3 %). V celotnem letu 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 0,9 % manj prihodkov kot leto prej, vplačila pa so znašala 13,1 mrd EUR. Večji kot predhodno leto so bili predvsem davki in prispevki, ki so vezani na plače (posledica večje mase plač) in trošenje (učinek osnove), upadli pa so prihodki od davkov, vezanih na dohodek, kar je predvsem posledica slabih rezultatov iz leta 2009 in opravljenih poračunov, delno pa tudi zakonskih sprememb. (O £ (O ja tv ■o o a (A o IÜ >u Jž 0 Mednarodno okolje IMF je januarja izboljšal napoved svetovne gospodarske rasti v letošnjem letu. Ugotavlja namreč, da je bila upočasnitev rasti v drugi polovici lanskega leta v razvitih državah manjša od pričakovanj, rast v razvijajočih državah pa je ostala visoka. Pričakovanja glede gospodarske rasti v letošnjem letu so se zato rahlo izboljšala, čeprav tveganja ostajajo visoka. Gospodarska rast naj bi bila glede na jesenske napovedi letos višja predvsem v ZDA, in sicer pretežno zaradi dodatnih ukrepov FED in podaljšanja davčnih olajšav, ter v Nemčiji. Glavno tveganje za gospodarsko rast v evrskem območju predstavlja nevarnost širitve dolžniške krize, v ZDA odsotnost načrta srednjeročne konsolidacije javnih financ, v hitro rastočih državah pa nevarnost pregrevanja gospodarstev in inflacija. Tabela 1: Nove napovedi IMF 2009 2010 2011 (jesenska napoved) 2011 (nova napoved) Svet -0,6 5,0 4,2 4,4 EU -4,1 1,8 1,7 1,7 Evrsko območje -4,1 1,8 1,5 1,7 Nemčija -4,7 3,6 2,0 2,2 Francija -2,5 1,6 1,6 1,6 Italija -5,0 1,0 1,0 1,0 Zdr. kraljestvo -4,9 1,7 2,0 2,0 ZDA -2,6 2,8 2,3 3,0 Rusija -7,9 3,7 4,3 4,5 Kitajska 9,2 10,3 9,6 9,6 Vir: IMF World Economic Outlook Update, januar 2011. Podatki o kratkoročnih kazalnikih gospodarske aktivnosti za november potrjujejo nadaljevanje okrevanja evrskega območja ob koncu leta 2010. Obseg industrijske proizvodnje v evrskem območju se je novembra povečal za 1,2 %, medletno pa je bil višji za 7,4 %. Nadaljevanje okrevanja industrijske proizvodnje nakazuje ponovna rast novih naročil v industriji (novembra za 2,1 %). Vrednosti različnih kazalnikov zaupanja se še izboljšujejo, predvsem pričakovanja glede poslovanja v naslednjih mesecih. Rast prihodka v trgovini na drobno se je novembra še umirila, obseg opravljenih del v gradbeništvu pa se še znižuje in je dosegel najnižjo raven po februarju 2010, ko je zaradi hude zime gradbena dejavnost v evrskem območju zastala. BDP v Nemčiji se je v letu 2010 povečal za 3,6 %, kar je največ po združitvi, posledično so višje kot jeseni tudi napovedi gospodarske rasti za letošnje leto. Po mnenju različnih nemških institucij (centralna banka, Ifo, Deutsche bank) je bila ključnega pomena za relativno hitro okrevanje nemškega gospodarstva v lanskem letu dosledna izpeljava strukturnih reform v zadnjem desetletju (davčna reforma, reforma trga dela in pokojninskega sistema). Ključni dejavnik okrevanja pa je bila rast izvoza, ki je imela pozitivne vplive tudi na rast domačega povpraševanja, predvsem investicijskega. Nemški izvoz se je v zadnjih letih uspešno prilagodil novim razmeram na svetovnih trgih in izkoristil visoko povpraševanje v azijskih hitro rastočih gospodarstvih. Izvoz je tako lani že skoraj nadomestil padec iz leta 2009, letos pa bo njegova rast, skladno z umiritvijo rasti svetovne trgovine, nižja. Po izredno visokem padcu v letu 2009 je lani prišlo tudi do okrevanja investicij v stroje in opremo, kar je bila predvsem posledica nadomeščanja starih proizvodnih zmogljivosti. Ob nadaljnjih nizkih obrestnih merah in relativno zadovoljivem finančnem stanju podjetij se za letos pričakuje nadaljnja rast investicij tako v stroje in opremo kot gradbenih investicij, tako da naj bi investicije letos postale glavni dejavnik rasti. Ob rasti zaposlenosti in postopnem povečevanju števila opravljenih delovnih ur, kar pozitivno vpliva na razpoložljiv dohodek, naj bi se letos še naprej krepila rast zasebne potrošnje. Po relativno visokem pozitivnem prispevku h gospodarski rasti v letu 2010 najbi bil letos prispevek spremembe zalog Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju -Ind. proiz. predelovalnih dej. -Nova naročila v pred. dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. ---------Prihodek v trg. na drobno Slika 2: Izdatkovna struktura rasti BDP v Nemčiji i i ...........1........... i i i : i --.L., w—1........... ...........1........... i \ \ i ........... i i ...........1........... i \ / / ^^m Zasebna potrošnja XXXJ Bruto investicije v os. sr. Saldo menjave s tujino I Državna potrošnja I Spr. zalog in vredn. pred. -Realna rast BDP (desna os) (u I E 4 3 2 1 0 Q CD -1 t^ ro -3 -4 -5 -6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR 2008 2009 Vir: Destatis. 4 3 2 95 0 v 90 85 -2 80 -3 75 -4 -5 negativen. V začetku leta 2011 pa najbi gospodarsko rast upočasnjevala konsolidacija javnih financ. Nemške institucije tako za letos pričakujejo rast BDP med 2,0 % in 2,5 %, kar je približno 0,5 o. t. več kot jeseni, pozitivne signale pa dajejo tudi različni kazalniki razpoloženj (Ifo, ZEW, Gfk, PMI), ki so že dosegli oz. celo presegli predkrizne ravni iz leta 2008. V četrtem četrtletju 2010 se posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju prvič po treh letih niso zaostrili. Po anketi ECB se posojilni pogoji v četrtem četrtletju niso zaostrovali, saj je bilo tokrat število bank, ki so pogoje poslabšale, enako številu bank, ki so pogoje izboljšale. Ključni dejavnik, da se posojilni pogoji niso več zaostrovali, je zmanjšanje zaznavanja tveganja bank. Povpraševanje Okvir 1: Cene surovin na mednarodnih trgih Cene surovin na svetovnih trgih so se v letu 2010 močno povišale, povišanje pa je bilo podobno tistemu v letih 2007 in 2008. Indeks cen surovin IMF (izražen v USD) je bil decembra 2010 medletno višji za 23,4 %, znotraj njega pa so najvišjo rast beležili indeksi cen kmetijskih surovin (34,5 %), industrijskih surovin (31,3 %) in hrane (26,8 %). Cene neenergetskih surovin so tako dosegle najvišje ravni doslej. Cene nafte, ki so se v lanskem letu gibale v razponu 70-90 USD/sod, so bile decembra medletno višje za 22,8 %. Lanska rast cen primarnih surovin in kovin je bila predvsem posledica okrevanja svetovnega gospodarstva in povečanega povpraševanja nekaterih hitro rastočih držav. Najbolj izstopa Kitajska, katere delež v svetovni porabi primarnih surovin po podatkih IMF znaša približno 41 %, saj se je povpraševanje po primarnih surovinah v zadnjih letih povečevalo v povprečju po 17 % letno. IMF in Svetovna banka opozarjata, da visoke cene surovin predstavljajo eno izmed največjih negativnih tveganj za nadaljevanje okrevanja svetovnega gospodarstva v letošnjem letu. Cene v evrih so se lani povišale bolj kot v letih 2007 in 2008, saj je evro izgubil vrednost proti ameriškemu dolarju, v katerem se oblikujejo cene surovin na mednarodnih trgih. Cene hrane na svetovnih trgih so decembra 2010 dosegle najvišje ravni doslej. Cene hrane so začele močno rasti junija lani. Po podatkih FAO so se med junijem in decembrom lani žitarice v povprečju podražile za 57 %, oljčnice za 56 %, sladkor pa kar za 77 %. Cene pšenice, koruze, sladkorja in nekaterih oljčnic so sedaj celo višje kot leta 2008. Pomemben dejavnik izrazitih dvigov cen v drugi polovici lanskega leta so bili vremenski vplivi na ponudbo. Nizke obrestne mere in pomanjkanje naložbenih možnosti ob visoki likvidnosti na finančnih trgih pa predstavljajo tveganje za dodatne dvige cen. Dolgoročno pa najpomembnejši razlog za višje cene hrane ostajajo strukturni dejavniki, tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Povpraševanje po hrani se povečuje zaradi rasti dohodka predvsem v hitro rastočih državah in povečevanja svetovnega prebivalstva, medtem ko rast ponudbe zaradi omejene razpoložljivosti in primernosti kmetijskih površin ne uspe dohajati rasti povpraševanja. Pomemben dejavnik oblikovanja cen primarnih surovin predstavljajo tudi cene nafte, saj se višje cene nafte prenašajo tudi na cene kmetijskih surovin, predvsem krme in gnojil, ob visokih cenah nafte pa se poveča tudi povpraševanje po biogorivih, kar vpliva na rast cen nekaterih surovin, ki so primerne za takšno proizvodnjo (koruza, soja, palmovo olje). FAO tako pričakuje, da bodo omenjeni strukturni dejavniki tudi v naslednjih letih vplivali na nadaljnje višanje cen surovin, zaradi vremenskih vplivov na ponudbo pa tudi v prihodnje niso izključeni ekstremni kratkoročni dvigi cen, kar se je zgodilo v drugi polovici lanskega leta. Slika 3: Indeks cen surovin v EUR in USD ter tečaj USD/EUR ■ Indeks cen neenergetskih surovin HWWI (v EUR) • Indeks cen neenergetskih surovin IMF (v USD) ■Tečaj USD/EUR (desna os) Vir: HWWI, IMF, ECB. Slika4: FAO indeks cen hrane (v USD)1 - Indeks cen hrane (24,6) - Indeks cen mesa (18,4) -Indeks cen mlečnih pr.(-3,4) ----Indeks cen žitaric (38,8) ---Indeks cen oljčnic (55,3) ---------Indeks cen sladkorja (19,3) 400 350 300 250 I^I^IOI^IOI^IOIOIOf^ ^V oklepaju medletna rast indeksa decembra 2010. 50 Vir: FAO. podjetijpo kreditih, še posebno dolgoročnih, se še povečuje, med razlogi za najem kredita pa je prvič po dveh letih izpostavljena večja potreba po financiranju osnovnih sredstev. Po drugi strani banke poročajo o zaostrovanju posojilnih pogojev za gospodinjstva (11 %), še posebej za stanovanjska posojila, kjer se je hkrati močno povečalo povpraševanje. Glavna razloga za zaostrovanje pogojev za gospodinjstva sta negotovost glede gospodarskih situacije (tudi visoka brezposelnost, ki se ne zmanjšuje) in še vedno slabe razmere na nepremičninskem trgu v več državah članicah evrskega območja. Za prvo četrtletje letos banke znova pričakujejo rahlo zaostrovanje posojilnih pogojev za podjetja in za gospodinjstva, medtem ko naj bi se povpraševanje po kreditih vseh vrst in ročnosti nadalje povečalo. Slika 5: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) ,!5 Slika 6: Donosnost 10-letnih državnih obveznic 10 -20 -30 -40 O Vir: ECB. Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic najbolj izpostavljenih članic evrskega območja in Nemčijo je kljub relativno uspešnim izdajam obveznic januarja ostala visoka. Januarja so številne najbolj izpostavljene članice evrskega območja izdale nove obveznice (Portugalska, Grčija, Italija, Španija), ki so bile relativno uspešne. Posledično so se razlike med donosnostjo njihovih obveznic in Nemčije, ki so na začetku meseca še naraščale, zmanjšale. Hkrati je bila januarja uspešno izdana tudi prva obveznica v okviru Evropskega instrumenta za finančno stabilnost1, kar je prispevalo k trenutni stabilizaciji razmer na finančnih trgih. Medbančne obrestne mere so se januarja rahlo znižale in ostajajo precej pod dolgoletnim povprečjem. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-ja je ostala na podobni ravni kot predhodni mesec in znašala 1,017 %, kar je 34 bazičnih točk več kot januarja lani. Vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja se že tretji mesec zapored zadržuje na ravni okoli 0,3 %. 8 - I (u .id SS o —;-;-;-;-;-;-;-r- Irska Grčija - Španija - Portugalska - Slovenija ■r...........i- 1 European Financial Stability Facility (EFSF). m uj va Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Januarja je bila vrednost evra glede na dolar stabilna. Povprečni tečaj evra se je januarja rahlo okrepil za 1,0 % na 1,3360 USD za 1 EUR, medletno pa je bil nižji za 6,4 %. Glede na evro so se rahlo okrepile tudi vrednosti britanskega funta (za 0,2 % na 0,8471 GBP za 1 EUR) in švicarskega franka (za 0,2 % na 1,2779 CHF za 1 EUR), medtem ko je japonski jen nekoliko izgubil na vrednosti (za 0,3 % na 110,38 JPY za 1 EUR). Cene nafte Brent so se januarja približale 100 USD/sod. Povprečna cena nafte Brent seje zvišala za 5,4 % na 96,4 USD/ sod, izraženo v EUR pa za 4,3 % na 72,6 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 26,5 %, v EUR pa 34,5 %. IEA je tudi januarja izboljšala napovedi povpraševanja po nafti za letošnje leto, hkrati pa tako kot IMF opozarja, da bi zadrževanje cen nafte na trenutni relativno visoki ravni lahko resno ogrozilo nadaljnje okrevanje svetovnega gospodarstva. IMF za leto 2011 predpostavlja povprečno ceno soda nafte v višini 89,5 USD. Gospodarska gibanja v Sloveniji Po upočasnitvi rasti v jesenskih mesecih so se vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti novembra povečale. Po visoki rasti v prvi polovici leta in upočasnitvi v jesenskih mesecih sta se izvoz blaga (nominalno) in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, po desezoniranih podatkih, novembra povečala. Po enajstih mesecih leta 2010 sta bila tako medletno višja za 13,3 % oz. 6,5 %, a še vedno pod povprečno vrednostjo v predkriznem letu 2008. Novembra se je rahlo povečala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa vseeno ostaja nizka. Realni prihodek v trgovini na drobno in nominalni prihodek v gostinstvu sta novembra ostala približno na ravni predhodnega meseca, nominalni prihodek v trgovini na debelo pa se je zmanjšal. 9 7 6 5 4 -^o 3 2 0 Slika 7: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti -Izvoz blaga (nom.) -Ind. prolz. predeloval. dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. -Prlh. v trgovInl na drobno ---------Prih. v gostinstvu (nom.) —»— Prih. v trg. na debelo (nom.) Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji Vir: SURS, preračuni UMAR. Novembra se je izvoz blaga2 po dvomesečni stagnaciji povečal (desezonirano za 1,5 %), uvoz blaga pa se je po večmesečni rasti ohranil na ravni predhodnega meseca. Izvoz blaga je bil novembra medletno nominalno višji za 14,5 %, v enajstih mesecih leta 2010 pa za 13,3 %, kar je bila predvsem posledica večjega količinskega obsega izvoza. Kljub relativno visoki rasti je bila vrednost novembrskega izvoza še vedno pod ravnjo povprečnega izvoza iz predkriznega leta 2008. Uvoz blaga je bil novembra medletno nominalno višji za 17,5 %, v enajstih mesecih leta 2010 pa za 14,1 %, na kar je vplivala predvsem višja rast uvoznih cen (dražja nafta in ostale primarne surovine). Pogoji menjave blaga so se v enajstih mesecih leta 2010 zaradi izrazito hitrejše rasti uvoznih cen (7,1 %) od izvoznih (2,0 %) medletno poslabšali kar za 4,8 %.3 Slika 8: Blagovna menjava -Izvoz blaga -Uvoz blaga Vir: SURS, preračuni UMAR. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 3 Upoštevan indeks izvoznih cen industrijskih proizvajalcev na tujem trgu in indeks uvoznih cen, ki se uporabljata kot vir podatkov v statistiki nacionalnih računov. v % 2009/ 2008 XI 10/ X 10 XI 10/ XI 09 I-XI 10/ I-XI 09 Izvoz1 -18,4 -0,1 12,6 10,5 -blago -19,4 2,0 14,6 13,1 -storitve -14,7 -9,7 3,6 0,7 Uvoz1 -23,6 1,6 16,2 12,5 -blago -25,7 1,4 17,1 14,2 -storitve -10,2 2,8 10,0 3,2 Industrijska proizvodnja -17,4 1,22 5,33 6,13 -v predelovalnih dejavnostih -18,7 1,42 6,13 6,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 0,92 -16,03 -17,23 Trgovina na drobno - realni prihodek -10,5 0,12 3,53 -0,33 Gostinstvo - nominalni prihodek -7,8 -0,12 5,83 2,63 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. Storitvena menjava še naprej raste precej počasneje od blagovne, sprememba podatkov o vrednosti menjave potovanj za 2010 pa je pomembno vplivala na skupno vrednost izvoza in uvoza storitev.4 Z novembrsko objavo plačilnobilančnih podatkov je v primerjavi z oktobrsko objavo vrednost izvoza potovanj v desetih mesecih leta 2010 nižja kar za 158,7 mio EUR, vrednost uvoza potovanj pa za 69,3 mio EUR. V enajstih mesecih leta 2010 je bil izvoz storitev po novembrskih podatkih tako medletno višji le za 0,7 % (po oktobrskih podatkih še za 4,7 %), k rasti pa je največ prispevala rast izvoza transportnih storitev, zlasti Slika 9: Menjava potovanj pred in po spremembi podatkov .........Izvoz potovanj (objava PB jan.-okt.) -Izvoz potovanj (objava PB jan.-nov.) .........Uvoz potovanj (objava PB jan.-okt.) -Uvoz potovanj (objava PB jan.-nov.) 50 —T-Z ..i. Vir: BS. 4 BS zaradi na novo izračunanih nižjih vrednosti izvoza in uvoza potovanj, ki so posledica novih podatkov o nočitvah in povprečni potrošnji turistov, napoveduje novo revizijo plačilne bilance (zadnja je bila avgusta lani). V letu 2010 so novi izračuni že upoštevani v novembrski plačilni bilanci, za leti 2009 in 2008 pa še ne, zato primerljivost med obdobji ni ustrezna. Pri ostalih postavkah (transport in skupina ostalih storitev), kjer je BS le osvežila vire podatkov, ni bilo opaznejših sprememb. dnem 0 cestnega in železniškega transporta. K rasti je prispeval tudi izvoz skupine vseh ostalih storitev, razen gradbenih, ki od začetka recesije nenehno upadajo. Uvoz storitev je bil v enajstih mesecih leta 2010 medletno nominalno višji za 3,2 % (po oktobrskih podatkih za 4,5 %), k rasti pa sta večinoma prispevala uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic ter uvoz pomorskega transporta. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti seje novembra ponovno okrepil, k čemur so prispevale tudi tehnološko najmanj zahtevne panoge. Medletna rast visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panog je bila v drugi polovici leta skromnejša kot v prvi, k čemurje prispevala pričakovana umiritev rasti v nekaterih panogah (proizvodnja vozil). Rast proizvodnje srednje nizko tehnološko zahtevnih panog pa je bila v drugi polovici leta višja kot v prvi, predvsem zaradi bolj izvozno usmerjenih panog. Obe skupini panog sta v enajstih mesecih presegle raven proizvodnje iz enakega obdobja predhodnega leta. Nizko tehnološko zahtevne panoge pa kljub visoki medletni rasti novembra (10,5 %) po enajstih mesecih leta 2010 še niso presegle proizvodnje iz enakega obdobja leta 2009. Slika 10: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti - Visoko in sr. visoko tehzahtevne - Srednje-nizko tehzahtevne ■ Nizko teh. zahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki za farmacevtsko industrijo ocena UMAR. Po podatkih četrtletnih poslovnih tendenc glavni omejitveni dejavnik v predelovalnih dejavnostih na začetku letošnjega leta ostaja nezadostno povpraševanje. Oceni tujega in domačega povpraševanje sta se v prvem četrtletju letos poslabšali, a ostajata pod ravnmi iz leta 2009. Dvig povpraševanja v letu 2010 (prihodki od prodaje so bili v enajstih mesecih leta medletno višji za 7,8 %, nova naročila za 13,4 %) je prispeval k večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki se je v prvem četrtletju letos ohranila na ravni predhodnega četrtletja (78,9 %). Znižal se je sicer četrtletni kazalnik obsega novih naročil, saj je manjpodjetijkot v predhodnem obdobju ocenilo, da se je obseg novih naročil v zadnjih treh mesecih leta povečal. Po januarskih podatkih pa so se izboljšali mesečni kazalniki skupnih in izvoznih naročil ter pričakovanega izvoza, izboljšali pa so se tudi ostali obeti za prihodnje tri mesece (najbolj glede proizvodnje). Med omejitvenimi dejavniki velja izpostaviti tudi neporavnane obveznosti iz poslovanja in finančne probleme, s katerimi se sooča četrtina anketiranih podjetij, kar je deloma posledica zaostrenih razmer na finančnih trgih in plačilne nediscipline. Nekoliko se je povečal tudi delež podjetij, ki kot omejitev navajajo negotove gospodarske razmere in nejasno gospodarsko zakonodajo. Slika 11: Izbrani omejitveni dejavniki v predelovalnih dejavnostih -----Nezadostno domače povpr. -------Negotove gosp. razmere .........Neporavnane obv. iz posl. 70 60 - Nezadostno tuje povpr. Finančni problemi 40 10 a a Vir: SURS. Gradbena aktivnost se je novembra sicer rahlo okrepila, a ostaja na nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila novembra po desezoniranih podatkih za 0,9 % višja kot oktobra, medletno pa za 16,0 % nižja. V tem mesecu Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Stanovanjske stavbe -----Nestanovanjske stavbe -Gradbeni inženirski objekti 50 30 20 0 se je močno znižala aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb (-13,2 %), tako da je dosegla najnižjo raven v času krize. Znižala se je tudi vrednost del v gradnji stanovanjskih stavb5 (-3,4 %). Nasprotno se je vrednost del v gradnji inženirskih objektov povečala in za 10,5 % presegla oktobrsko raven, ki je bila najnižja v času krize. Na nizki ravni ostaja tudi vrednost novih pogodb, ki se je novembra povečala za 0,8 % in bila medletno za 7,8 % višja. V enajstih mesecih lanskega leta je bila vrednost novih pogodb skupaj za 5,4 % nižja kot v primerljivem obdobju leta 2009, ko se je vrednost novih pogodb znižala za več kot 20 %. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil v treh četrtletjih leta 2010 rahlo višji kot v enakem obdobju predkriznega leta 2008, obseg železniškega pa se predkriznim ravnem postopoma približuje. V drugem in tretjem četrtletju so bili železniški prevozi medletno višji kar za tretjino, kar je predvsem posledica nizke osnove, deloma pa tudi vstopa tujega prevoznika na naš trg v lanskem letu. Cestni prevozi so bili v enakem obdobju višji za desetino. Tako v železniškem kot cestnem prometu lahko skoraj vso rast v tretjem četrtletju pripišemo mednarodnim prevozom, ki so bili v železniškem prometu medletno višji za 41,8 %, v cestnem pa za 13,7 %, medtem ko so bili notranji prevozi v železniškem prometu le rahlo višji (1,4 %), v cestnem blagovnem prometu pa je bil obseg prevozov pod vplivom nadaljevanja krize v gradbeništvu za 7,5 % nižji. V prvih treh četrtletjih 2010 je bil obseg prevozov blaga po železnici še za 6,3 % nižji kot v enakem obdobju predkriznega leta 2008, v cestnem blagovnem prometu pa za 1,0 % višji. V prvih enajstih mesecih leta 2010 sta bila pomorski in pristaniški promet medletno višja za 12,1 % oz. 6,3 %, pri čemer je obseg prvega že višji kot pred krizo. Obseg javnega prevoza potnikov se še znižuje in je bil v medkrajevnem avtobusnem prometu v enajstih mesecih Slika 13: Cestni in železniški blagovni promet Vir: SURS, preračuni UMAR. medletno nižji za 5,9 %, v mestnem pa za 1,3 % (železniški po devetih mesecih -1,7 %). Zračni potniški promet je bil v enakem obdobju medletno za 2,7 % višji, letališki pa za 3,0 % nižji. Novembra se je nadaljevala rast prihodka v trgovini z motornimi vozili, prihodek v trgovini na drobno je ostal na podobni ravni kot v predhodnem mesecu, prihodek v trgovini na debelo pa se je zmanjšal (desezonirano). Rast se je novembra nadaljevala v trgovini z motornimi vozili in popravili, kjer se prihodek povečuje od sredine leta 2009. Po razmeroma visoki rasti v prvi polovici lanskega leta se je nominalni prihodek v trgovini na debelo v poletnih mesecih zmanjšal in se ob nihanjih v jesenskih mesecih ohranil na približno enaki ravni. V trgovini na drobno se je prihodek po rasti oz. ohranitvi v jesenskih mesecih nekoliko dvignil nad raven, ki jo je dosegal v zadnjem letu (od sredine 2009). Znotraj trgovine na drobno tudi novembra ni prišlo do večjih sprememb pri prihodku v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki, ki od sredine 2009 ostaja na podobni ravni kot v povprečju leta 2005. Prihodek v trgovini z neživili, ki je od konca leta 2009 ostajal na najnižji vrednosti, se je ob zmanjševanju prihodka predvsem v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom ter v trgovini s tekstilom, oblačili in obutvijo, v jesenskih mesecih še znižal. Prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki se je s ponovno rastjo obsega cestnega blagovnega prometa začel povečevati ob koncu leta 2009, se je sicer v tretjem četrtletju leta 2010 zmanjšal, oktobra in novembra pa ponovno povečal. Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno -----Mot. vozila in popravila ■ Motorna goriva -Trgovina na debelo 5 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni prihodek v gostinstvu je po rasteh v preteklih mesecih novembra ostal na ravni predhodnega meseca. Prihodek v gostinstvu se je po padanju od konca leta 2008 ter tekom leta 2009 leta 2010 povečeval, a je konec leta še vedno zaostajal za ravnjo iz leta 2008. Glede na leto 2009 je bil gostinski prihodek novembra nominalno večji za 5,1 %, v enajstih mesecih skupaj pa za 2,6 %. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je potrošnja gospodinjstev še stagnirala. Medletno zmanjševanje prvih registracijosebnih vozil, ki se je začelo sredi preteklega leta se je januarja nadaljevalo. Zaupanje potrošnikov je januarja ostalo na decemrski ravni, potrošniki pa pričakujejo slabše gospodarsko stanje v prihodnje in večjo brezposelnost ter ocenjujejo, da je nekoliko bolj verjetno, da bodo nekaj denarja privarčevali. Masa izplačanih neto plač je bila decembra zaradi izplačil božičnic in strukturnega učinka medletno realno višja za 0,9 %. Novembra je prihodek v trgovini na drobno brez goriv ostal na ravni iz oktobra, tudi za december pa predhodni podatki kažejo na zmanjšanje prihodka, poleg tega pa so gospodinjstva decembra tudi neto odplačevala potrošniška posojila. Slika 15: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (desna os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) 30 20 10 0 ro C -10 TD OJ S -20 -30 -40 -50 [......i ■ - . 1 1 ........... f- llffl"^^'! lin Il 1 1 -f........... f- 20 10 0 -10 1^ -20 > -30 -40 -50 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Predelovalne dej. -----Trg. na drobno -----Potrošniki -Storitvene dej. -Gradbeništvo Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je januarja glede na december rahlo povečala, medletno je bila večja za 3 o. t. Vidno se je povečala vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, rahlo tudi vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno zmanjšala. Vrednosti kazalnika zaupanja v gradbeništvu in kazalnika zaupanja potrošnikov sta ostali nespremenjeni. Trg dela Zmanjševanje števila formalno delovno aktivnih se je novembra nadaljevalo. V primerjavi z oktobrom se je število zmanjšalo za 2.119 oseb (desezoniran padec ostaja isti kot oktobra, -0,3 %), medletno pa je bilo nižje za 16.610 oseb (-2,0 %). Po področjih dejavnosti se padanje števila delovno aktivnih nadaljuje predvsem v gradbeništvu, manj kot predhodni mesec pa je bilo delovno aktivnih tudi v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Znižalo se je število delovno aktivnih moških (-2.124), kar je v veliki meri povezano s krizo v gradbeništvu, medtem ko se je število delovno aktivnih žensk minimalno povečalo. Decembra se je nadaljevalo sezonsko zmanjševanje potreb po delavcih in novih zaposlitev, v primerjavi z decembrom 2009 pa so bile potrebe in nove zaposlitve višje. Mesečnopovišanještevilaregistriranihbrezposelnih6jebilo decembra največje v letu 2010. Povišanje je bilo večje, kot je sezonsko običajno7, konec meseca pa je bilo brezposelnih Slika 17: Delovno aktivne in registrirano brezposelne osebe -Delovno aktivni (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 840 820 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR 6 Za pregled registrirane brezposelnosti v letu 2010 glej Izbrano temo, str. 31. 7 Eden izmed razlogov za povišanje števila registriranih brezposelnih oseb je tudi pričakovana pokojninska reforma in novi Zakon o urejanju trga dela, ki sta imela po vsej verjetnosti vpliv na povečanje števila brezposelnih, starih nad 50 let (po podatkih ZRSZ je bil v prilivu decembra delež te starostne skupine 50,3-odstoten), ter na izredno povišanje števila oseb, ki so izgubile delo zaradi nesposobnosti. Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2009 XI 09 X 10 XI10 2009/ 2008 XI 10/ X 10 XI 10/ XI 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,8 33,3 33,3 -1.802 30 -4.501 B Rudarstvo 3,3 3,2 3,0 3,0 -269 -10 -249 C Predelovalne dejavnosti 199,8 192,1 188,4 187,9 -22.539 -517 -4.188 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 8,0 8,0 8,0 226 8 -41 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,3 9,2 200 -69 127 F Gradbeništvo 86,8 85,2 77,1 75,8 -1.169 -1.291 -9.334 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 113,9 111,2 110,8 -1.161 -382 -3.083 H Promet in skladiščenje 49,8 49,2 47,7 47,7 -1.417 22 -1.410 I Gostinstvo 34,0 33,9 32,9 32,6 210 -218 -1.253 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,8 22,8 609 15 319 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,2 24,5 24,4 236 -18 242 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,4 4,3 195 -17 -19 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 45,8 47,6 47,8 1.960 167 2.058 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 26,1 27,0 26,8 -444 -255 705 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,7 52,0 52,0 555 -17 285 P Izobraževanje 61,7 62,7 64,4 64,7 1.679 362 2.057 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,2 53,6 53,8 1.087 189 1.520 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,2 14,2 249 -31 71 S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,6 13,5 474 -64 72 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,6 0,5 35 -23 12 Vir: SURS, preračuni UMAR. 110.021 oseb. To je v primerjavi z novembrom 6.190 oseb več oz. 13.349 (13,8 %) oseb več kot pred letom dni. Po desezoniranih podatkih se število brezposelnih skoraj neprekinjeno zvišuje že od junija 2008, decembra za nadaljnjih 3,7 %. V evidenco brezposelnih se je decembra prijavilo 14.846 oseb, kar je bil največji mesečni priliv v Slika 18: Priliv v brezposelnost zaradi izgube dela po izbranih razlogih -----Iztek del. razmerja za dol. čas ----Pisna izjava -Stečaj ---------Prenehanje posl. zasebnikov -----Posl. razlogi, prisilna porav. -Nesposobnost delavca 6.000 5.000 4............i- i /i a 1 «.......4............i........../ti........f............i...........4......fif-l ; /"'i ', / '•; '' ', , / i \ 1 .-t................... 1.000 letu 2010. Razlog je povišanje števila oseb, ki so izgubile delo (5.003 oseb več kot predhodni mesec), medtem ko se je število oseb, ki iščejo prvo zaposlitev, ponovno zmanjšalo zaradi sezonskih razlogov. Največ je bilo oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas in zaradi poslovnih razlogov oz. prisilne poravnave. Odliv oseb iz evidence brezposelnih (8.656 Slika 19: Raven in razčlenitev rasti bruto plače na zaposlenega I Zaostala izplačila*, dos -Bruto plača skupaj ■ Javni sektor Plača brez zaostalih plačil, dos Zasebni sektor Mesečna rast bruto plače, dos 12 10 8 cu 6 4 2 0 'i^ -2 JI -4 "se -6 ^^ Vir: ZRSZ. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Novembra predstavljajo glavnino teh izplačil trinajste plače in božičnice. Okvir 2: Trinajste plače in božičnice Novembrska masa izrednih izplačil, katerih glavnina (okrog tri Slika 20: Novembrska izredna izplačila in rast plač četrtine) se običajno izplača prav s plačami za ta mesec, je bila ^«Povprečni bruto znesek izrednih izplačil*, v EUR (desna os) višja kot v letu 2009. Novembrsko rast plač vedno zaznamujejo -•-Mesečna rast bruto plače na zapos|enega, v% (|eva os) ^ rn Delež zaposlenih,ki so prejeli izplačila,v % (leva os) izredna izplačila, kamor sodijo božičnice1 in trinajste plače2, ki naj bi odražala uspešnost poslovanja podjetij v tekočem letu. Lanskoletna masa novembrskih izrednih izplačil (84,1 mio EUR) je bila višja kot v letu 2009, od rekordne v gospodarsko najuspešnejšem letu 2007 pa je bila nižja za tretjino. Povprečni bruto znesek izplačil je lani znašal 712 EUR (leto prej 683 EUR), prejel pa jih je podoben delež zaposlenih (17,8 %) kot leta 2009 (18,1 %). Višina povprečnih izplačil in delež zaposlenih, ki jih prejmejo, sta vseskozi najvišja v dejavnostih z že sicer najvišjimi povprečnimi plačami in hkrati z velikim deležem državnega lastništva. Rast plač je tako novembra običajno izjemno visoka (lani povprečno 33-odstotna), zlasti v oskrbi z elektriko in plinom, oskrbi z vodo, finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter rudarstvu.3 V teh dejavnostih so deleži zaposlenih, ki prejmejo izredna izplačila ob koncu leta, in povprečni zneski izplačil med najvišjimi. Tako je novembra lani kar 91,2 % zaposlenih v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro prejelo božičnico, in sicer v povprečni bruto višini 1.044 EUR (višje so bile le v treh dejavnostih). Delež zaposlenih, ki so prejeli božičnico, se je presenetljivo celo povečal glede na pretekli dve leti, kar se je zgodilo le še v dejavnosti oskrbe z vodo, povsod drugod pa so se deleži znižali oz. ostali na približno enaki ravni. Takšno Tabela 4: Novembrska izredna izplačila po dejavnostih, obdobje 2008-2010* 100 0 Vir: SURS. Opomba: *Za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila. Dejavnost Bruto izredna izplačila za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila, v EUR Delež zaposlenih, ki so prejeli izredna izplačila, v % Masa sredstev za izredna izplačila, v mio EUR 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 2010 SKUPAJ 697,58 682,93 712,30 19,9 18,1 17,8 98,251 83,108 84,120 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1.323,39 968,54 1.043,50 83,0 74,2 91,2 8,375 5,653 7,455 B Rudarstvo 148,78 773,40 866,09 56,6 59,6 50,9 0,285 1,442 1,274 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 865,44 776,17 756,98 42,4 47,1 50,6 3,101 3,101 3,272 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.331,02 1.009,76 1.197,20 56,9 62,8 41,3 17,880 14,567 11,431 H Promet in skladiščenje 528,00 625,45 748,08 53,5 32,4 29,3 10,637 7,236 7,607 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.020,06 760,43 1.024,06 29,8 29,8 27,2 6,195 4,569 5,588 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 729,21 590,19 523,29 24,1 28,8 26,2 0,751 0,699 0,553 C Predelovalne dejavnosti 517,62 646,97 673,63 25,0 20,5 22,1 25,166 22,408 24,696 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 300,68 275,85 259,27 21,4 14,4 20,3 1,572 0,918 1,259 L Poslovanje z nepremičninami 991,40 969,00 986,73 19,5 21,2 18,7 0,732 0,776 0,702 Q Zdravstvo in socialno varstvo n.p. 348,11 109,82 n.p. 5,2 15,9 n.p. 0,837 0,827 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.010,15 993,81 1.057,72 17,1 16,4 15,8 5,766 5,552 5,894 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 332,18 582,36 472,02 15,9 8,1 14,3 0,526 0,473 0,672 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 673,92 662,99 899,28 16,7 14,5 10,5 11,112 9,193 8,769 P Izobraževanje n.p. 39,63 100,76 n.p. 9,1 9,5 n.p. 0,216 0,587 S Druge dejavnosti 1.287,78 1.409,78 1.162,57 8,9 8,3 9,2 0,622 0,627 0,575 I Gostinstvo 620,34 542,40 586,41 7,8 12,9 8,5 0,971 1,399 0,969 F Gradbeništvo 576,06 632,83 660,00 13,8 10,3 6,7 4,629 3,419 2,053 O Dejavnost javne uprave,obrambe, soc. varnosti n.p. 133,10 64,06 n.p. 3,6 3,2 n.p. 0,242 0,104 Vir: SURS. Opomba: * Zaradi spremembe klasifikacije dejavnosti podatki na ravni dejavnosti niso primerljivi z obdobjem pred letom 2008 in jih zato tudi ne navajamo. 1 Običajno so izplačane vsem zaposlenim v enakem znesku. 2 Odvisne naj bi bile od posameznikove delovne uspešnosti. 3 Z izjemo oskrbe z vodo so to dejavnosti z najvišjimi povprečnimi plačami, v oskrbi z vodo pa so plače višje od povprečne v zasebnem sektorju. odstopanje od povprečja v navedenih dejavnostih je presenetljivo, saj gre, z izjemo finančnih dejavnosti, za dejavnosti z velikim lastništvom države, ki se je sicer zavezala k varčevanju na področju plač. V finančnih dejavnostih se je sicer delež zaposlenih, ki je prejel izredna izplačila ob koncu leta, v zadnjih letih precej znižal (v letu 2007 je bilo takšnih 72,6 % zaposlenih, v letu 2010 41,3 %), povprečne zneske izplačil pa so krizi prilagodili v precej manjši meri. V gradbeništvu in gostinstvu, kjer je tudi sicer raven povprečne plače med najnižjimi, je delež zaposlenih, ki je deležen teh izplačil, najnižji (lani le 8,5 % oz. 6,7 %), povprečni zneski izplačil pa podpovprečni. V predelovalnih dejavnostih, kjer je zaposlenih dobra tretjina vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, so s plačo za november izplačali 24,7 mio EUR oz. slabih 30 % skupne mase izrednih izplačil. Rahlo podpovprečen znesek izplačil je prejelo dobrih 22 % zaposlenih. Odstotek in povprečni znesek sta bila nekoliko višja kot v predhodnem letu, glede na leto 2007 pa je bil znesek višji skoraj za desetino, delež zaposlenih, ki so prejeli izplačila, pa nižji za 8,5 o. t. oseb) je bil tudi decembra manjši kot predhodni mesec. Iz sezonskih razlogov se je zmanjšalo število brezposelnih, ki so dobili delo, medletno pa je ostalo višje (za 20,1 %). Stopnja brezposelnosti se je novembra po pričakovanjih povišala in znašala 11,1 %. V primerjavi z oktobrom je bila stopnja brezposelnosti višja za 0,2 o. t. Stopnja brezposelnosti moških se je povišala za 0,3 o. t., stopnja brezposelnosti žensk pa se je malenkost znižala. Glede na izredno povišanje decembrske brezposelnosti se bo stopnja brezposelnosti še povišala. Novembrska visoka rast povprečne bruto plače na zaposlenega (nominalno 9,9 %) je bila posledica izplačil trinajstih plač in božičnic v zasebnem sektorju ob koncu leta. Novembra seje povprečna brutoplačav zasebnemsektorju zvišala nominalno kar za 13,7 %, kar je bila predvsem posledica izrednih izplačil ob koncu leta, relativno visoka pa je bila tudi rast osnovne plače. Zvišanje bruto plače je Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti bilo večje od primerljivega v letih 2008 in 2009 in le 5,0 o. t. nižje od leta 2007, ko so bila izredna izplačila največja doslej ter v nekaterih dejavnostih povsem primerljivo z izplačili pred krizo. Najvišjo rast so zabeležili v dejavnosti oskrbe z elektriko, rudarstvu, oskrbi z vodo ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih. V obdobju enajstih mesecev je bila medletna rast plač v zasebnem sektorju precej višja (5,2 %) kot v enakem obdobju leta 2009, pretežno zaradi dviga minimalne plače. V javnem sektorju se je novembra nadaljevala skromna rast povprečne bruto plače (1,0 %). Znotraj sektorja se je plača opazneje zvišala le v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, kjer je večina zaposlenih v zasebnem sektorju in so bili prav tako deležni izplačil ob koncu leta. Glavnino k novembrski rasti bruto plače sektorja so zato, podobno kot v zasebnem sektorju, prispevala zaostala in izredna izplačila, vendar pa je bil njihov prispevek k rasti bistveno nižji kot v zasebnem sektorju. V enajstih mesecih lani je bila medletna rast skupne povprečne bruto plače (4,0 %) le zaradi rasti plač v zasebnem sektorju rahlo višja od pričakovanj. Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2009 XI 2010 2009/ 2008 XI 10/ X 10 XI 10/ XI 09 I-XI 10/ I-XI 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.198,03 1.450,64 -0,2 14,2 5,9 5,4 B Rudarstvo 1.831,20 2.372,68 0,9 33,3 0,8 2,8 C Predelovalne dejavnosti 1.203,38 1.476,37 0,8 13,5 8,3 9,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.020,95 2.965,76 3,8 49,9 13,0 4,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.413,04 1.827,18 2,0 31,1 3,3 2,3 F Gradbeništvo 1.160,16 1.295,18 1,0 5,4 5,6 4,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.277,51 1.440,36 1,9 8,1 4,5 3,8 H Promet in skladiščenje 1.393,16 1.639,71 0,7 16,5 4,0 1,9 I Gostinstvo 1.032,97 1.137,45 1,6 5,4 4,1 4,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.038,65 2.348,27 1,4 14,8 5,9 2,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.122,72 2.654,62 -0,7 28,4 -4,6 1,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.435,09 1.695,53 1,9 16,3 2,3 3,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.737,98 1.937,25 2,1 11,4 1,4 1,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 914,93 1.019,71 1,8 5,9 5,7 4,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.788,30 1.790,97 5,9 -0,1 0,6 -0,5 P Izobraževanje 1.719,27 1.754,16 3,6 1,6 1,2 0,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.752,78 1.755,99 12,0 0,8 0,0 -0,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.723,15 1.789,26 3,9 3,7 0,0 0,7 S Druge dejavnosti 1.340,92 1.513,74 1,3 8,4 3,7 4,5 Tabela 6: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009/ 2008 XI 10/ X 10 XI 10/ XI 09 I-XI 10/ I-XI 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 -0,1 -0,9 -0,9 Formalno delovno aktivni -2,4 -0,3 -2,0 -2,7 Zaposlene osebe -2,8 -0,3 -1,7 -2,6 Registrirani brezposelni 36,6 1,1 8,8 16,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 9,9 4,1 4,0 -zasebni sektor 1,8 13,7 5,3 5,2 -javni sektor 6,5 1,0 0,6 0,0 2009 XI 09 X 10 XI 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 10,1 10,9 11,1 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.570,53 1.487,86 1.634,48 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.509,03 1.397,67 1.588,83 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.757,25 1.750,61 1.767,76 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Cene Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2010, merjeno s HICP8, povišale za 2,2 %9, kar je toliko kot v evrskem območju. Relativno skromna rast cen je bila predvsem posledica šibke gospodarske aktivnosti, ki je vplivala na umirjeno osnovno inflacijo, in tudi nekaj enkratnih dejavnikov, povezanih s spremembami davkov in višjimi cenami energentov. Podatki o januarski inflaciji so zaradi vsakoletnih sprememb, ki jih SURS opravi na indeksu cen življenjskih potrebščin, vedno objavljeni z zamudo.10 Slika 21: Izmerjena in osnovna inflacija (HICP) s? Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI ?§ ^^ ^^ Vir: Eurostat. 8 HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin se uporablja za primerjave gibanja cen življenjskih potrebščin v evrskem območju. 9 Inflacija v letu 2010 je, merjeno z ICŽP, znašala 1,9 %. 10 SURS bo letos poleg običajnih sprememb na ICŽP (ponderacijski sistem, ažuriranje liste proizvodov in storitev ter prodajnih mest), uvedel tudi metodološke novosti pri spremljanju sezonskih proizvodov. Podatki bodo objavljeni 9.2.2010. Rast cen surovin in hrane na mednarodnih trgih v letu 2010 se je proti koncu leta začela prelivati po prehranski proizvodni verigi, vendar se še ni poznala na maloprodajnih cenah. V drugi polovici lanskega leta so se cene nafte, hrane in ostalih surovin na svetovnih trgih zelo povišale (glej Okvir 1), kar je povišalo stroške kmetijskih pridelovalcev, ki so v povprečju evrskega območja te stroške v določeni meri že prelili na živilsko predelovalno industrijo. Po podatkih Eurostata so bile v evrskem območju v proizvodnji živil cene novembra11 lani višje za 4,2 %, pri nas pa v celem lanskem letu za 1,3 %. Podrobnejši pregled proizvodnje prehranskih izdelkov v evrskem območju pokaže, da so bila medletno novembra lani največja povišanja cen v proizvodnji olj in maščob (15,6 %), kruha in izdelkov iz žit (9,1 %) ter krme za živali (17,0 %), kar je posledica višjih cen teh surovin na mednarodnih trgih. Na podlagi razpoložljivih podatkov o indeksu cen življenjskih potrebščin pri nas in tudi v evrskem območju so se v lanskem letu najboljpovišale cene sveže zelenjave in svežega sadja (pri nas za 20,9 % oz. 9,9 %, v evrskem območju pa za 9,3 % oz. 3,7 %), kar je bila deloma posledica nizke osnove, saj so te cene v letu 2009 padle, deloma pa tudi že posledica prenosa višjih cen surovin na mednarodnih trgih. Po drugi strani je bila rast ostalih maloprodajnih cen hrane v lanskem letu še relativno umirjena. Slika 22: IMF indeks cen hrane in indeks cen kmetijskih pridelkov pri slovenskih proizvajalcih 170 160 150 140 130 ■i^' 120 oj -o ^^ 110 100 90 Vir: SURS, IMF. Opomba: *vlno nI vključeno v IMF Indeks cen hrane, v slovenskem indeksu kmet. prid. pa ima velik ponder, zato smo ga izločili. Sedanji surovinski cenovni šok iz mednarodnega okolja je podoben tistemu iz let 2007 in 2008. Takrat so se višje cene surovin iz mednarodnega okolja začele prelivati v domače cene hrane najprejpri pridelovalcih, potem v proizvodnji živil, nekoliko kasneje pa tudi v maloprodajne cene hrane, gostinskih storitev in počitnic v paketu. Prenos cen iz mednarodnega okolja je bil pri nas hitrejši in relativno močnejši kot v evrskem območju zaradi več 11 Zadnji razpoložljivi podatek 10 8 6 2 0 Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih dvanajst mesecev leta 2010 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,2 100,0 2,2 2,2 100,0 2,2 Blago 2,9 58,0 1,7 3,3 66,2 2,2 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 1,5 11,9 0,2 3,2 14,8 0,5 Nepredelana hrana 3,2 7,3 0,2 5,1 6,9 0,3 Ne-energetsko industrijsko blago 0,7 29,3 0,2 -1,4 30,7 -0,4 Trajne dobrine 0,3 9,5 0,0 -4,7 11,5 -0,5 Netrajne dobrine 1,1 8,3 0,1 0,9 8,8 0,1 Poltrajne dobrine 0,8 11,5 0,1 0,4 10,3 0,0 Energija 11,0 9,6 1,1 12,6 13,9 1,7 Električna energija 2,7 2,4 0,1 5,9 2,6 0,2 Plin 8,2 1,5 0,1 19,1 0,8 0,1 Tekoča goriva 26,9 0,8 0,2 28,0 1,5 0,4 Trda goriva 1,9 0,1 0,0 4,5 1,0 0,0 Daljinska energija 0,4 0,5 0,0 12,2 0,8 0,1 Goriva in maziva 15,3 4,2 0,6 12,5 7,2 0,9 Storitve 1,3 42,0 0,5 0,1 33,8 0,0 Storitve - stanovanje 1,7 10,2 0,2 4,8 2,7 0,1 Storitve - transport 1,7 6,6 0,1 1,7 5,2 0,1 Storitve - komunikacije -0,7 3,3 0,0 3,0 3,4 0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,2 14,9 0,2 -3,3 14,3 -0,5 Storitve - ostale storitve 1,4 7,1 0,1 2,5 8,1 0,2 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,1 83,1 0,9 0,1 79,3 0,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. dejavnikov, med katerimi so izstopali nižja splošna raven cen, nižja učinkovitost domače živilsko-predelovalne industrije, visoka koncentracija v trgovini na drobno in nezadostno delovanje regulatornih organov na področju varstva konkurence. Tudi letos lahko pričakujemo, da se bodo višje cene iz mednarodnega okolja prelile v Slika 23: Cene hrane oz. živil -IMF - Hrana (preračun v EUR) -PPI doma -Živila -HICP -Predelana hrana ■ PPI uvoz -Živila ■ HICP -Nepredelana hrana maloprodajne cene hrane, negotova pa je še intenziteta prenosa. Trenutno makroekonomsko okolje je namreč za poviševanje maloprodajnih cen manj ugodno kot v letih 2007 in 2008, poleg tega pa se je v zadnjih letih znižala tudi stopnja koncentracije v trgovini, ki sicer vseeno ostaja visoka. V letu 2010 so se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih povišale za 3,2 % (2009: -0,7 %), uvozne cene pa za 10,3 %. Rast cen na domačem trgu je bila predvsem posledica rasti cen v predelovanih dejavnostih (4,0 %), v pretežni meri v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, ki sledi rasti cen kovin v mednarodnem okolju. Cene v proizvodnji kovin so se lani povišale za 13,0 %, uvozne cene kovin pa za 21,9 %, kar nakazuje nadaljnjo rast teh cen na domačem trgu. Relativno visoke rasti cen so bile lani zabeležene tudi v proizvodnji kemikalij in farmacevtskih preparatov ter v proizvodnji pohištva. Cene v proizvodnji živil so se lani le rahlo povišale (1,3 %), cene živil iz uvoza pa so bile lani višje za 14,6 %. Nasploh so se lani cene industrijskih proizvodov iz uvoza povišale bolj kot cene tistih, ki so bili proizvedenih na domačem trgu. Novembra se je cenovna konkurenčnost ponovno izboljšala pod vplivom padca tečaja evra in relativnih cen^^ Vir: ECB, Eurostat, IMF, SURS, preračuni UMAR. 12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. industrijskih proizvodov pri proizvajalcih predelovalnih dejavnosti. Potem ko se je nominalni efektivni tečaj oktobra povišal zaradi okrepitve evra do večine valut znotraj EU in zunaj nje, je novembra ponovno padel predvsem pod vplivom padca tečaja evra do GBP in USD. Rast realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z rastjo relativnih cen življenjskih potrebščin, ki so se po dvomesečnem padanju novembra nekoliko povišale, se je zato ustavila. Če upoštevamo relativne cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih predelovalnih dejavnosti, ki so novembra padle, pa se je cenovna konkurenčnost izboljšala. Medletno se je novembra in v prvih enajstih mesecih lani cenovna konkurenčnost izboljšala, dejavnik izboljšanja pa je bil predvsem nižji tečaj evra. ponovno zabeležen presežek, v enajstih mesecih leta 2010 pa primanjkljaj, ki je bil medletno nižji, na kar so poleg povečanega neto črpanja sredstev iz proračuna EU vplivala tudi nižja plačila prispevkov in davkov v tujino. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov še naprej večinoma znižujejo manjši neto odlivi od lastniškega kapitala neposrednih naložb, skupna neto plačila obresti pa so bila, kljub višjim izdatkom v drugi polovici leta, v enajstih mesecih leta 2010 medletno nižja. Blagovni primanjkljaj je bil novembra medletno večji, kar velja tudi za enajst mesecev leta 2010, na kar so vplivali tudi poslabšani pogoji menjave. Presežek v storitveni bilanci je bil novembra in v enajstih mesecih leta medletno manjši (in sicer predvsem zaradi višjega primanjkljaja v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic). Slika 24: Nominalni in realni efektivni tečaj Realno, deflacioniran s CPI - Realno, deflacioniran s PPI - Nominalno 114 112 110 108 106 104 102 100 98 96 94 92 Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat, preračuni UMAR. Slika 25: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance I Blagovna menjava I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava I Tekoči transferi -100 -200 Vir : BS. Plačilna bilanca Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se je novembra lani ohranil približno na enaki ravni kot oktobra, v enajstih mesecih pa je bil medletno nižji. Tekoči račun je novembra lani izkazoval primanjkljaj v višini 68,2 mio EUR (novembra 2009 presežek v višini 86,9 mio EUR), v enajstih mesecih 2010 pa je primanjkljaj dosegel 398,6 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 442,9 mio EUR). V enajstih mesecih lani sta na medletno znižanje primanjkljaja tekočega računa najboljvplivala nižja primanjkljaja v bilanci tekočih transferov in v bilanci faktorskih dohodkov, po drugi strani pa se je poslabšala blagovna bilanca, nižji je bil tudi presežek v storitveni bilanci13. Novembra je bil v bilanci tekočih transferov 13 Z objavo plačilnobilančnih podatkov za obdobje januar-november 2010 so bili zaradi metodološke revizije popravljeni podatki o menjavi potovanj in posledično o menjavi storitev. Novi podatki so zaenkrat upoštevani le v plačilni bilanci za leto 2010, ne pa tudi za leti 2009 in 2008, zaradi česa medletne primerjave v tem trenutku niso popolnoma ustrezne (glej tudi opombo 4). Novembra so bile finančne transakcije s tujino neto odlivne v višini209,0 mio EUR, v enajstih mesecih leta 2010 pa neto prilivne v višini 294,9 mio EUR (v enakem obdobju leta 2009 neto odlivne v višini 89,2 mio EUR). V enajstih mesecih leta 2010 je neto priliv kapitala državnega sektorja presegel neto odliv kapitala BS in zasebnega sektorja. Največji neto pritok kapitala državnega sektorja je bil dosežen z izdajo dveh obveznic v prvem četrtletju leta 2010, v ostalih mesecih pa so bili tokovi šibki. Dolg BS se je drugo leto zapored zmanjšal. V enajstih mesecih je BS znižala kratkoročni dolg do Evrosistema za 379,2 mio EUR, poleg tega je z naložbami v instrumente kapitalskega trga (dolgoročne obveznice) povečala tudi svoje finančno premoženje. V zasebnem sektorju so opazne večje transakcije pri poslovnih bankah, ki nadalje odplačujejo obveznosti do tujine, a manj kot predhodno leto. Skupna neto odplačila posojil in vlog so v enajstih mesecih leta 2010 znašala 1,3 mrd EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 2,8 mrd EUR). Potem ko smo v obdobju med januarjem in oktobrom beležili neto priliv tujih neposrednih naložb v Slovenijo 0 Tabela 8: Plačilna bilanca I-XI 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-X 09 Tekoče transakcije 22.611,4 23.010,0 -398,6 -442,9 -Blagovna menjava (FOB) 16.872,8 17.653,6 -780,8 -541,2 -Storitve 3.955,8 2.976,2 979,6 1.044,0 -Dohodki od dela in kapitala 816,4 1.375,6 -559,2 -717,3 Tekoči transferi 966,4 1.004,7 -38,3 -228,4 Kapitalski in finančni račun 3.928,4 -3.532,0 396,4 134,9 -Kapitalski račun 275,9 -206,3 69,6 57,9 -Kapitalski transferi 274,6 -202,2 72,4 63,7 -Patenti, licence 1,3 -4,1 -2,7 -5,8 -Finančni račun 3.652,5 -3.325,7 326,8 77,0 -Neposredne naložbe 556,7 -114,5 442,2 -564,6 -Naložbe v vrednostne papirje 2336,2 -562,1 1.774,1 4.233,0 -Finančni derivativi 14,8 -96,0 -81,2 5,4 -Ostale naložbe 712,8 -2.553,1 -1.840,3 -3.763,0 -Terjatve 184,4 -722,4 -538,0 -597,0 -Obveznosti 528,4 -1.830,7 -1.302,3 -3.166,1 -Mednarodne denarne rezerve 31,9 0,0 31,9 166,2 Statistična napaka 2,2 0,0 2,2 308,0 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. v obliki dolžniških virov financiranja med povezanimi podjetji, smo novembra (232,0 mio EUR) beležili velik priliv lastniškega kapitala, tako da je skupni neto pritok v enajstih mesecih leta znašal 556,7 mio EUR. Novembrsko povečanje lastniškega kapitala je bilo največje v preteklih dveh letih, transakcija pa je bila posledica nakupa Droge-Kolinske. Slika 26: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih Zasebni sektor Država Banka Slovenije -Neto finančni tok 1500 -500 -1000 Finančni trgi Decembra so bila neto odplačila kreditov podjetij in NFI prvič v preteklem letu višja od skupnega neto zadolževanja gospodinjstev in države. Skupna neto odplačila so tako znašala 24,8 mio EUR, kar je posledica neto odplačevanja kreditov podjetij in NFI. Slovenija je med redkimi državami članicami evrskega območja, kjer se je kreditiranje podjetij in NFI v primerjavi z letom 2009 še poslabšalo. Skupni neto tokovi so v letu 2010 znašali 1.085,8 mio EUR, kar Slika 27: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) Vir: BS. 1000 ■jE 0 Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 31. XII 10 31. XII 10/31. XI 10 31. XII 10/31. XII 09 31. XII 09/31. XII 08 Krediti skupaj 32.444,95 33.530,77 -0,1 3,3 2,8 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.034,32 -0,7 -0,5 0,1 Krediti državi 870,95 1.198,88 4,8 37,7 49,0 Krediti prebivalstvu 8.412,91 9.297,58 0,8 10,5 7,5 Potrošniški 2.899,95 2.833,16 -0,6 -2,3 0,6 Stanovanjski 3.927,13 4.837,36 2,0 23,2 15,7 Ostalo 1.585,84 1.627,05 -0,5 2,6 2,5 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.839,56 1,1 3,7 4,6 Čez noč 5.655,00 6.200,38 1,3 9,6 7,7 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.473,18 -0,3 -12,6 8,5 Dolgoročno vezane 2.874,95 4.156,65 2,4 44,6 46,9 Vloge na odpoklic 666,84 9,35 -9,0 -98,6 -20,3 Vzajemni skladi 1.856,30 2.048,36 2,9 10,3 22,7 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. je sicer za dobro petino več kot v letu 2009, a je bila vsa rast posledica okrepljenega zadolževanja gospodinjstev in v manjši meri tudi države. Likvidnost slovenskega bančnega sistema je ob koncu leta ostala precej skromna. Banke so še naprejneto odplačevale tuje obveznosti, država je ponovno umikala vloge iz bančnega sistema, medtem ko so se vloge gospodinjstev zaradi sezonskih vplivov okrepile. Novembra se je slabšanje kvalitete bančne aktive precej okrepilo. Potem ko se je novembra obseg kreditov v evrskem območju močno okrepil, je decembra beležil upad. Neto odlivi so znašali 25,7 mrd EUR, kar je najvišja vrednost v letu 2010. Ponovno so kredite neto odplačevala podjetja in NFI, medtem ko so se gospodinjstva in država še naprej Slika 28: Neto tokovi in rast obsega kreditov bank nebančnim sektorjem v evrskem območju Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 160 120 80 cc 3 TE 40 !E > 0 -40 -80 -120 16 12 8 4 0 -4 neto zadolževala. Nebančni sektorji v evrskem območju so se v letu 2010 neto zadolžili za 466,0 mrd EUR, kar je skoraj 80-kratnik vrednosti iz predhodnega leta. K tako velikemu skoku je največ prispevalo neto zadolževanje držav in gospodinjstev, pozitiven pa je bil tudi prispevek sicer skromnega neto zadolževanja podjetij in NFI, saj so banke, nasprotno kot v Sloveniji, v letu 2010 v povprečju okrepile financiranje podjetijin NFI. Neto tokovi teh kreditov so dosegli dobrih 40 mrd EUR, medtem ko so podjetja in NFI v letu 2009 neto odplačevala kredite v višini dobrih 75 mrd EUR. Decembra je zadolževanje gospodinjstev v Sloveniji ostalo na približno isti ravni kot mesec pred tem. Mesečni neto tokovi so znašali 72,4 mio EUR in so v celoti posledica zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov, ki so bili s 97,2 mio EUR eni izmed višjih v preteklem letu, medtem ko so gospodinjstva ponovno odplačevala potrošniške kredite in kredite za ostale namene. Neto tokovi kreditov gospodinjstvom so v letu 2010 znašali 884,7 mio EUR, kar je za dobro polovico nad vrednostjo iz leta 2009. Najboljizstopajo stanovanjski krediti, ki so beležili za 910,2 mio EUR neto tokov, kar je še za dobro četrtino več kot iz doslej najvišje ravni v letu 2008. Ocenjujemo, da je takšno gibanje deloma tudi posledica okrepljenega financiranjazanakupnovihnepremičnin,karbankamlahko omogoči prenos tveganj iz bolj tveganih nepremičninskih dejavnosti k varnejšim gospodinjstvom. Kreditni krč pri podjetjih se je nadaljeval tudi decembra. Podjetja in NFI so že četrtič v drugi polovici leta neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Tokratna neto odplačila so znašala 151,6 mio EUR, kar je bila druga najvišja vrednost v preteklem letu. Tudi tokrat so kredite neto odplačevala le podjetja, medtem ko so se NFI neto zadolžile, vendar so bili neto prilivi s 5,6 mio EUR ponovno skromni. Samo v drugi polovici leta so podjetja in NFI neto odplačevala kredite pri domačih bankah v skupni višini skoraj 450 mio EUR, v celotnem letu pa so ob solidnem neto zadolževanju v prvi polovici leta neto odplačila znašala 126,8 mio EUR, medtem ko so se še v letu 2009 neto zadolžila za 23,6 mio EUR. Zadolževanje podjetij in NFI v tujini se je v drugi polovici leta pričelo krepiti, kar je po naši oceni tudi posledica kreditnega krča pri domačih bankah, hkrati pa podjetja izkoriščajo še vedno precej nižje aktivne obrestne mere v tujini. Novembra so neto tokovi tujih kreditov znašali 57,7 mio EUR, kar je najvišja raven v preteklem letu. Podjetja in NFI so tokrat neto črpala dolgoročne in kratkoročne kredite, kjer so prvi predstavljali približno dve tretjini vseh neto tokov. Kljub solidnemu novembrskemu tujem neto zadolževanju podjetij in NFI pa so ta v enajstih mesecih lani zaradi visokih neto odplačil v prvi polovici leta neto odplačevala tuje kredite v višini slabih 160 mio EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2009 neto priliv znašal dobrih 380 mio EUR. Podjetja so tako v enajstih mesecih lani neto odplačevala (tuje in domače) kredite v skupni višini 134,2 mio EUR, medtem ko je neto tok v primerljivem obdobju leta 2009 bil pozitiven (459,2 mio EUR). Slika 29: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti Slika 30: Neto zadolževanje bank na tujem Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni 600 - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 360 150 50 -100 330 300 -C 270 'i3 -1= 'd 240 -D > 210 180 -339,3 -197,0 Vir: BS, preračuni UMAR. Banke so tudi novembra neto odplačevale tuje obveznosti. Tokrat so bila neto odplačila sicer skromnejša (27,0 mio EUR), kar je posledica neto odplačevanja tujih vlog, medtem ko so bili neto prilivi kreditov (dolgoročnih kot tudi kratkoročnih) pozitivni. Nekoliko bolj izstopajo dolgoročni krediti, ki so s približno 130 mio EUR neto prilivov beležili drugo najvišjo raven v letu 2010. Banke so v enajstih mesecih preteklega leta neto odplačevale tuje kredite in vloge v višini 1,3 mrd EUR, kar je za dobro polovico manjkot v primerljivem obdobju leta 2009. Čeprav banke intenzivno odplačujejo tuje vloge in kredite že vse od zaostrovanja finančne krize septembra 2008 pa je delež tujih obveznosti v slovenskih bankah še vedno precejvisok in dosega dobrih 30 % vseh obveznosti bančnega sistema. Vir: BS. Kakovost bančne aktive se še naprej hitro slabša. Podobno kot v preteklih letih so tudi lani banke decembra močno okrepile oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij. Te so tako na mesečni ravni s 168,6 mio EUR dosegle najvišjo vrednost doslej. V celem letu 2010 so banke oblikovale za 757,3 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je za dobro polovico več kot leto pred tem. Novembra se je slabšanje kakovosti bančne aktive močno okrepilo. Obseg nedonosnih terjatev je na mesečni ravni beležil kar 20-odstotno rast in je predstavljal že 3,5 % vseh terjatev bank, kar je za 1,3 o. t. več kot konec leta 2009. Izplačila božičnic in trinajstih plač so decembra okrepila neto prilive vlog gospodinjstev v banke, medtem ko je država še naprej umikala vloge iz bank. Neto prilivi vlog gospodinjstev so znašali 159,9 mio EUR, kar je podobno kot decembra 2009. Skorajdve tretjini celotnih neto tokov so beležile dolgoročne vloge, ki se še naprej Slika 31: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev Crt Crt CD CD CD CD r- 0 -150 krepijo najhitreje med vsemi vlogami gospodinjstev. To je po naši oceni predvsem posledica ročnostnega prestrukturiranja vlog gospodinjstev, sajbanke zaradi manjše razpoložljivosti drugih virov financiranja ponujajo nadpovprečne obrestne mere za dolgoročne vloge. Tovrstne vloge so tako v letu 2010 beležile za 1,3 mrd EUR neto prilivov, kar je enako neto odlivom kratkoročnih vlog in vlog na odpoklic. Skupni neto prilivi gospodinjstev so v letu 2010 znašali 526,5 mio EUR, kar je za dobrih 15 % manj kot leto pred tem, upad pa je po naši oceni tudi posledica zaostrovanja razmer na trgu dela. Vloge države so decembra lani ponovno beležile neto odlive, ki so bili s 266,3 mio EUR drugi najvišji v preteklem letu. Država je tako v letu 2010 neto črpala vloge iz bančnega sistema v višini 863,5 mio EUR, medtem ko je leto pred tem v banke neto naložila za 2,1 mrd EUR vlog. Slika 32: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj ^■Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) —*—Gospodinjstva (desna os) -Vloge države (desna os) 1500 240 200 160 120 80 (S 40 zz tu 0 S -40 -80 -120 -160 Vir: BS, preračuni UMAR. Tudi v letu 2010 so vzajemni skladi domačih upravljavcev beležili skromne neto prilive. Ti so s 17,4 mio EUR za slabo desetino zaostali za preteklim letom in v celem letu niso dosegli niti polovico povprečne mesečne ravni iz leta 2007, ko so bili neto prilivi v vzajemne sklade najvišji. V letu 2010 so vzajemni skladi beležili nekoliko večje prestrukturiranje sredstev glede na naložbeno politiko vzajemnih skladov. Tako so visoke odlive beležili mešani skladi, ta sredstva pa so se po naši oceni preusmerila med bolj tvegane delniške sklade in manj tvegane obvezniške sklade, ki so s 27,1 mio EUR beležili najvišje letne neto prilive doslej. Obseg sredstev v vzajemnih skladih je konec leta prvič v zadnjih dveh letih presegel 2 mrd EUR in je bil za dobro desetino višji kot leto pred tem. Ocenjujemo, da je več kot 90 % rasti posledica rasti vrednosti naložb vzajemnih skladov, predvsem tistih, ki so usmerjeni na tuje finančne trge. Vrednost osrednjega indeksa Ljubljanske borze je namreč v letu 2010 beležila 13,5-odstoten upad. Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi se je sicer okrepila za 3,9 %, kar je izključno posledica za dobro petino višje tržne kapitalizacije obveznic in je povezano z zadolževanjem države, medtem ko je tržna kapitalizacija delnic beležila 17,3 % upad. Na vse manjši pomen slovenskega kapitalskega trga pa kaže tudi obseg celotnega trgovanja na Ljubljanski borzi, ki je v letu 2010 znašalo slabih 500 mio EUR, kar je za skoraj polovico manj kot leto pred tem. Tržnost vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi pa se je s tem še znižala. Slika 33: Obseg prometa na Ljubljanski borzi in medletna rast indeksa SBI TOP Investicijski skladb ^^ Obveznice ^■Delnice -SBI TOP (desna os) 2000 E 1500 30 -90 Vir: LBo, preračuni UMAR. Javne finance V letu 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost14 vplačanih 0,9 % manj prihodkov kot leto prej, vplačila pa so znašala 13,1 mrd EUR. Javnofinančni prihodki so se oblikovali v skorajnespremenjenem davčnem sistemu, le z nekoliko spremenjenimi davčnimi instrumenti in v boljšem makroekonomskem okolju kot leto prej. Večji kot predhodno leto so bili predvsem davki in prispevki, ki so vezani na plače in trošenje, upadli pa so prihodki od davkov, vezanih na dohodek. Povečanje prvih je posledica večje mase plač, kljub upadu števila zaposlenih, pri davkih, vezanih na trošenje, pa gre v veliki meri za učinek osnove. Pri davkih, vezanih na dohodek, je znižanje v veliki meri posledica slabih rezultatov iz leta 2009 in opravljenih poračunov, delno pa tudi zakonskih sprememb, katerih namen je bil olajšanje pogojev poslovanja ter spodbujanje razvoja in zaposlovanja (znižanje stopnje davka na dohodek, povečanje olajšav). V letu 2010 so bili v primerjavi s predhodnim letom višji prihodki od davka na dodano vrednost, od trošarin, od uvoznih dajatev in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od ostalih pomembnejših davkov pa so bili nižji. K padcu davkov in prispevkov v letu 2010 so največ 14 Obdelava poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-december 2010, Uprava za javne prihodke. 3000 90 2500 60 0 1000 0 prispevali prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (-2,0 o. t.) in prihodki od dohodnine (-0,4 o. t.), pozitivni prispevek pa so imeli prihodki davka na dodano vrednost (0,8 o. t.), prihodki od prispevkov za socialno varnost (0,5 o. t.) in prihodki od trošarin (0,2 o. t.). Prilivi davka na dodano vrednost so bili v letu 2010 večji za 3,6 %, kar je predvsem posledica nizke osnove zaradi upada gospodarske aktivnosti v letu 2009. Prihodki od trošarin15 so bili medletno višji za 1,7 %, k rasti pa so prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke prispevali 2,1 o. t., prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke 0,5 o. t., medtem ko so prihodki od trošarin na energente skupno rast prihodkov od trošarin zmanjšali za 0,9 o. t. V letu 2010 so bile precej povečane trošarinske dajatve na vse trošarinske izdelke, manjše pa so bile količine prodanih trošarinskih proizvodov.16 Prihodki od prispevkov za socialno varnost so ob nespremenjenih prispevnih stopnjah sledili gibanju mase plač in so bili v letu 2010 večji za 1,2 %. Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so se v letu 2010 zmanjšali kar za 37,0 %, saj so lahko davčni zavezanci pri mesečnih akontacijah davka uveljavili dokazane slabše rezultate poslovanja in nižjo davčno stopnjo, opravljen poračun davka po obračunu za leto 2009 pa je prihodke od tega davka zmanjšal za okoli 170 mio EUR. Prihodki od dohodnine so bili medletno nižji za 2,6 %, med njimi so bili prihodki od davka iz zaposlitve malenkost višji (0,8 %), precej pa se je zmanjšal prihodek od drugih podvrst dohodnine (-13,7 %), predvsem od davka od dohodka iz dejavnosti (-38,1 %) in davka od dohodkov od prodaje kapitala (-50,5 %). Rast prihodkov Slika 34: Struktura rasti prihodkov iz davkov in prispevkov za socialno varnost Drugi davki Davek na izplačane plače Prispevki za socialno varnost ^yi^i? Domači davki na blago in stor. Davki na dohodek -Skupaj 12 3 2005 2006 2007 2008 Vir: MF, preračuni UMAR. 2009 2010 15 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 16 Julija so se povečale trošarine na pivo, vmesne pijače in alkohol ter na tobak in tobačne izdelke, avgusta na elektriko, septembra in oktobra pa so se tudi nekajkrat spremenile trošarine na neosvinčen bencin ter plinsko olje. V enajstih mesecih so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno manjše za 8,2 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 3,2% ter količine glavnih vrst mineralnih olj za 1,3 %. od dohodnine v letu 2010 so upočasnila tudi precej višja vračila dohodnine po dohodninskih odločbah za 2009 (103 mio EUR, leto prej 81 mio EUR) ter zakonsko povečane splošne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter za zaposlovanje. V prvih desetih mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance17 MF javnofinančni prihodki znašali 11,6 mrd EUR, odhodki 13,5 mrd EUR, primanjkljaj pa je tako znašal 1.854 mio EUR. Prihodki so bili v tem obdobju medletno enaki (v enakem obdobju leta 2009 nižji za 7,3 %), medletna rast odhodkov pa je bila 2,8-odstotna (leto prej 8,6 %). V ekonomski strukturi odhodkov so bile v tem obdobju medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicijske transferje, ki so bili manjši kar za 18,1 %, medtem ko je bila najvišja rast plačil obresti (46,3 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno višji za 4,2 % (brez pokojnin za 5,5 %), kjer je zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najvišja rast izdatkov za transferje brezposelnim (27,4 %), ki pa se postopoma umirja. Visoko rast beležijo tudi boleznine (12,5 %). Kumulativna medletna rast sredstev za pokojnine se je proti koncu leta 2009 upočasnila, po februarju 2010 pa je stabilna, tako da so bili v desetih mesecih izdatki za pokojnine medletno višji za 3,5 %. V tem obdobju so se povečali tudi izdatki za subvencije (4,0 %) in za investicije (1,5 %). Sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim so se povečala za 0,3 %, izdatki za blago in storitve pa so bili tik pod ravnjo iz enakega obdobja leto prej (-0,1 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih desetih mesecih 2010 dosegel 1,7 mrd EUR. Primanjkljaj v višini 78 mio EUR je ob 3,5-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena Slika 35: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.400 1.350 45 1.300 1.250 1.150 1.100 1.050 -Javnofinančni odhodki / J/ v .jfT^......... .....J^_______ ^ . . . . E3 8B ^ 55 ^^ Vir: MF, preračuni UMAR. 17 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 9 6 0 -6 -9 Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-X 2010 v mio EUR X 10/ X 09 I-X 10/ I-X 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 40,7 -6,1 11.625,5 -4,3 0,0 -Davčni prihodki 12.955,3 36,6 -7,0 10.431,6 -7,8 -2,2 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 7,9 -18,5 2.003,1 -6,6 -12,7 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,6 1,3 4.306,5 1,4 1,2 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,2 -3,0 3.848,6 -16,9 -0,1 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 429,1 221,1 30,2 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,3 6,0 13.479,3 -2,1 2,8 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,1 9,3 3.262,1 1,2 0,3 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,1 -0,8 1.973,5 -0,9 -0,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,0 7,3 5.231,6 5,1 4,2 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 841,7 -3,1 1,5 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 259,5 -51,1 -18,1 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,2 2,7 350,7 -33,1 -4,1 Vir: MF, Bilten javnih financ. blagajna pa v višini 38,5 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v desetih mesecih znašal 1.243 mio EUR oz. 7,3 % več kot leto prej. Decembra 2010 je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 231,3 mio EUR, kar je petkrat več od mesečnega povprečja v prvih enajstih mesecih leta 2010. V proračun EU je bilo vplačanih 33 mio EUR, neto pozitivni položaj proračuna RS pa je, po novembrskih 50 mio EUR, decembra znašal 198 mio EUR in dosegel najvišjo vrednost v letu 2010. V letu 2010 je Slovenija iz EU proračuna prejela 723,3 mio EUR, kar predstavlja slabih 70 % po rebalansu za leto 2010 načrtovanih sredstev. Polovica vseh sredstev (50,4 %) je bila prejeta iz strukturnih skladov, kar je 68,6 % po rebalansu proračuna predvidenih prihodkov iz tega naslova za leto 2010. Največ sredstev iz tega naslova je bilo namenjenih regionalnem razvoju (74,1 %). Sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike predstavljajo dobrih 30 % vseh prejetih sredstev v letu 2010 in 84 % po rebalansu predvidenih prihodkov iz tega naslova. Sredstva iz kohezijskega sklada so se črpala v manj kot polovičnem znesku od po rebalansu predvidenega črpanja (48,7 %), kar je predstavljalo 13,7 % vseh prihodkov v letu 2010. V EU proračun smo v letu 2010 vplačali 396,8 mio EUR, kar predstavlja 96,1 % po rebalansu predvidenih vplačil. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako v letu 2010 pozitiven v višini 326,4 mio EUR, kar je precej boljše kot v letu 2009 (155,6 mio EUR). Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Strukturna politika Skupna kmetijska politika Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 Q) E Q) £ S N Plačilna (ne)sposobnost v letu 2010 Lani se je število plačilno nesposobnih poslovnih subjektov znova povečalo. Po evidencah AJPES se je med poslovnimi subjekti z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu18 število pravnih oseb v povprečju leta 2010 povečalo za dobro petino. To je sicer skoraj pol manj kot v letu 2009, a je bilo povečanje skupnega zneska njihovih dospelih neporavnanih obveznosti precej višje (skoraj 70-odstotno) in tako podobno visoko kot v letu 2009. Novost v letu 2010 je, da je AJPES začel voditi enake evidence kot za pravne osebe tudi za samostojne podjetnike in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Število teh se je med januarjem in decembrom povečalo skoraj za polovico, povprečni znesek pa za dobri dve tretjini. Na sodiščih se je lani povečalo tako število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami kot tudi osebnih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki. Decembra lani je imelo dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu 6.102 pravnih oseb v povprečnem dnevnem znesku 387 mio EUR. V primerjavi z decembrom predhodnega leta je bilo njihovo število večje za 16,2 %, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa je bil večji za 50,8 %. K povečanju skupnega števila pravnih oseb so največ prispevale pravne osebe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo pravne osebe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter predelovalnih dejavnosti. K povečanju skupnega zneska njihovih dospelih neporavnanih obveznosti so znova največ prispevale pravne osebe s področja gradbeništva, ki mu sledita področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Decembra lani je bilo največ takih pravnih Slika 37: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti 5.500 5.000 4.500 4.000 3.500 2.000 I Št. pravnih oseb (leva os) - Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (desna os) 400 360 320 280 240 200 160 120 80 40 O O O Vir: AJPES, preračuni UMAR. oseb na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (dobra petina), največji povprečni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa so, enako kot decembra predhodnega leta, imele pravne osebe na področju gradbeništva (skorajtretjina). Po evidencah samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti, pa je imelo decembra lani dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu 8.670 fizičnih oseb, v povprečnem dnevnem znesku 100 mio EUR. Konec leta je bilo največ obravnavanih fizičnih oseb na področju gradbeništva (dobra četrtina), ki mu sledita dejavnost trgovine, Tabela 11: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, december 2010 Področja dejavnosti Št. pr oseb z dospelimi nepor. obv. Rast dec. 10/ dec. 09, v % Rast I-XII 10/ I-XII 09, v % Rast I-XII 10/ I-XII 08, v % Povp. dnevni znesek dosp. nepor. obv., v EUR Rast dec. 10/ dec. 09, v % Rast I-XII 10/ I-XII 09, v % Rast I-XII 10/ I-XII 08, v % Povp. dnevni znesek dosp. nepor. obv. na pr. os., v EUR Gradbeništvo 1.319 2,4 22,6 108,3 113.853.516 45,5 92,9 324,3 86.318 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.330 22,8 20,1 45,9 54.680.503 43,5 12,0 44,6 41.113 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 81 47,3 47,4 87,1 49.401.841 7,0 199,1 721,7 609.899 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 671 25,0 22,2 79,0 42.191.467 102,8 8,6 115,1 62.878 Predelovalne dejavnosti 785 18,6 21,7 84,2 40.636.782 40,4 84,3 183,0 51.767 Promet in skladiščenje 377 10,2 28,3 104,6 22.043.352 109,4 126,0 213,7 58.470 Poslovanje z nepremičninami 168 37,7 32,2 104,8 17.511.787 184,0 107,6 359,1 104.237 Gostinstvo 466 15,1 17,9 79,3 16.243.086 62,8 32,6 79,3 34.856 Druge dejavnosti 905 19,4 19,6 61,5 30.466.786 71,3 46,1 143,7 33.665 Skupaj 6.102 16,2 21,9 76,3 387.029.120 50,8 68,9 191,9 63.427 18 Obravnavane evidence vključujejo le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. Tabela 12: Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti z dospelimi neporavnanimi Področja dejavnosti Št. SP in drugih fizičnih oseb Rast dec. 10/ jan. 10, v % Povprečni dnevni znesek dosp. nepor. obv., v EUR Rast dec. 10/ jan. 10, v % Povprečni dnevni znesek dosp. nepor. obv. na SP in druge fizične osebe, v EUR Gradbeništvo 2.292 37,8 30.095.564 85,2 13.131 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.299 52,6 15.863.560 57,6 12.212 Predelovalne dejavnosti 989 n.p. 13.261.387 50,7 13.409 Promet in skladiščenje 760 38,9 12.418.536 86,3 16.340 Gostinstvo 1.001 49,9 12.270.053 58,7 12.258 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 728 72,9 4.608.083 44,9 6.330 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 369 73,2 2.814.276 23,9 7.627 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 187 85,1 1.315.773 127,1 7.036 Druge dejavnosti 1.045 -22,2 7.764.687 78,5 7.430 Skupaj 8.670 49,3 100.411.919 67,6 11.582 vzdrževanja in popravil motornih vozil ter gostinstvo. Tudi po teh evidencah je bil povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti največji na področju gradbeništva (skorajtretjina), sledita pa mu trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter predelovalne dejavnosti. Obravnavani podatki kažejo, da se je problem plačilne nesposobnosti v zadnjih dveh letih precej poglobil. Med pravnimi osebami z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu je imelo lani povprečno mesečno največ pravnih oseb dospele neporavnane obveznosti do treh mesecev (39,8 %), malo manj (37,0 %) jih je imelo dospele neporavnane obveznosti od treh mesecev do enega leta, slaba četrtina (23,2 %) pa več kot eno leto. Na poglabljanje problema Slika 38: Povprečno mesečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu - po časovnih obdobjih I 200^ 200^ 201^ Rast 2010/2009 (desna os) 2.000 1.500 1.000 500 40 20 10 plačilne nesposobnosti v lanskem letu kaže predvsem to, da se je najbolj povečalo število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot eno leto.19 Njihovo povprečno mesečno število se je lani povečalo za 42,0 %, sledijo pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi od treh mesecev do enega leta (29,0 %), najmanjše pa je bilo povečanje števila pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi do treh mesecev (7,5 %). V obdobju dveh let gospodarske krize med letoma 2010 in 2008 se je sicer najboljpovečalo povprečno mesečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi od treh mesecev do enega leta (109,2 %). Slika je podobna tudi pri povprečnem mesečnem znesku dospelih neporavnanih obveznosti, kjer se je lani najbolj povečal znesek dospelih neporavnanih obveznosti od treh mesecev do enega leta (93,9 %), znesek dospelih neporavnanih obveznosti več kot eno leto pa se je povečal za 81,7 %. V letu 2010 je bilo v primerjavi s predhodnim letom začetih 1,5-krat več prisilnih poravnav nad pravnimi osebami, 64,7 % več stečajnih postopkov in 43,7 % več osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki. Lani je bilo po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju20 začetih 35 postopkov prisilnih poravnav nad pravnimi osebami, največ na področju gradbeništva, sledita pa mu predelovalne dejavnosti ter dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. V letu 2010 je bilo začetih 448 stečajnih postopkov nad pravnimi osebami, od tega največ na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Nad Do 3 mesece Od 3 mesecev Nad 1 leto do 1 leta 19 Dospele neporavnane obveznosti več kot eno leto so bile do 15. januarja 2008 po starem zakonu (2. točka 25. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZFPP) eden od pogojev, da je sodišče po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa pravne osebe, samostojnega podjetnika in druge fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot eno leto iz sodnega registra. 20 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) od 1. oktobra 2008 dalje ureja postopke zaradi insolventnosti poslovnih subjektov. 50 30 0 0 Slika 39: Povprečni mesečni skupni znesek neporavnanih obveznosti- po časovnih obdobjih 180 160 140 120 100 80 60 40 20 2008 1 2009 12010 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Do 3 mesece Od 3 mesecev Nad 1 leto do 1 leta Vir: AJPES, preračuni UMAR. samostojnimi podjetniki je bilo začetih 69 osebnih stečajev, največ na področju gradbeništva, ki mu sledijo dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, prometa in skladiščenja ter gostinstva. Lansko tako veliko povečanje obravnavanih začetih postopkov je deloma povezano z dopolnitvijo 14. člena ZFPPIPP21, ki je razširil opredelitev insolventnosti poslovnih subjektov in je začel veljati konec julija 2009. Slika 40: Začetek stečajnih postopkov 140 ^^m Pravne osebe (leva os) -Samostojni podjetniki (desna os) 108 120 100 JE 80 20 60 40 Vir: AJPES -eObjave sodnih zadev. Registrirana brezposelnost v letu 2010 V letu 2010 so bile v povprečju registrirane 100.504 brezposelne osebe, kar je 14.151 oseb (16,4 %) več kot leta 2009. V povprečju se je število registriranih brezposelnih oseb povečalo na vseh izobrazbenih ravneh, v vseh starostnih razredih ter po obeh spolih. Med temi kategorijami se je najbolj povečalo število brezposelnih s terciarno izobrazbo (za 28,7 %), brezposelnih, starih nad 50 let (za 19,8 %), in moških (za 19,8 %). Veliko povečanje števila starejših registriranih brezposelnih ob koncu leta 2010 je verjetno posledica novega Zakona o urejanju trga dela in pričakovanega novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, povečanje brezposelnih moških pa je v veliki meri povezano s slabimi razmerami v gradbeništvu. Zaradi nezadostnega števila novih zaposlitev se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 povišalo tudi število dolgotrajno brezposelnih (za 35,8 %) ter iskalcev prve zaposlitve (za 17,9 %). Povprečni čas trajanja brezposelnosti pa je bil v primerjavi z letom 2009 krajši za 20 dni. Zmanjšal se je v večini opazovanih kategorij(nekvalificirani delavci, moški in ženske), medtem ko so bile osebe z visoko izobrazbo brezposelne malenkost dlje. Še vedno so najdlje brezposelne ženske in nekvalificirane osebe. Število brezposelnih se je povečalo v vseh regijah; najboljv Osrednjeslovenski (25,2 %), Spodnjeposavski (18,9 %), Goriški (18,5 %) ter Notranjsko-kraški (18,4 %). Število registriranih brezposelnih je v letu 2010 do septembra naraščalo počasi, proti koncu leta pa je začelo naraščati bolj od naših pričakovanj v času priprave Jesenske napovedi. Konec decembra 2010 je bilo registriranih 110.021 brezposelnih oseb, kar je 13.349 (13,8 %) oseb več kot decembra 2009, tako visoko pa ni bilo že od marca 2000. Po desezoniranih podatkih se število brezposelnih skorajneprekinjeno zvišuje že od junija 2008. Slika 41: Število registriranih brezposelnih in mesečna rast Število konec meseca (leva os) -Mesečna desezonirana rast (desna os) 10 C5 80 ... 2 4 # 1 Uradni list RS, št. 59/09. 100 0 70 133 50 .2 ol 60 30 8 40 20 10 0 0 Slika 42: Registrirani brezposelni po starosti ----do 30 let -od 30 do 50 let -nad 50 let Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Leta 2010 se je na novo prijavilo 109.174 brezposelnih oseb, kar je 5.322 (-4,6 %) oseb manj kot leta 2009, odjavilo pa se jih je 95.825 (11.762 oseb oz. 14,0 % več kot leto prej). Glede na stopnjo izobrazbe se je najbolj znižal priliv brezposelnih oseb z nižjo izobrazbo (-13,8 %), nižji je bil tudi priliv oseb s srednjo izobrazbo (-2,5 %), priliv oseb z višjo in visoko izobrazbo pa se je v primerjavi z 2009 povišal (za 9,6 %). Manj se je prijavilo tudi iskalcev prve zaposlitve (-1,2 %). Največji mesečni priliv brezposelnih je bil decembra (14.846 na novo prijavljenih oseb). V letu 2010 je izgubilo delo 83.466 oseb (7,8 % manj kot v letu 2009), med njimi pa so se zmanjšale nekatere najpomembnejše kategorije. Manj je bilo novo prijavljenih brezposelnih oseb, ki so izgubile delo zaradi stečajev, iztekov delovnega razmerja za določen čas ter poslovnih razlogov oz. prisilne poravnave, bistveno več pa je bilo oseb, ki so izgubile delo zaradi prenehanja poslovanja zasebnika. Po drugi strani so v letu 2010 dobile delo 57.004 brezposelne osebe (8.451 oseb oz. 17,4 % več kot v letu 2009), iz različnih drugih razlogov (upokojitev, šolanje, črtanje zaradi kršitev obveznosti, prepisi med evidencami ipd.) pa se je število brezposelnih zmanjšalo še za 29.900 oseb (4,8 % več kot leto prej). Slika 43: Registrirani brezposelni po izobrazbi 50 20 2008 2009 2010 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 13: Tokovi v registrirano brezposelnost Število v 1.000 Sprememba, v % 2006 2007 2008 2009 2010 2007 2008 2009 2010 A Število ob začetku leta 92,6 78,3 68,4 66,2 96,7 -15,4 -12,6 -3,2 B Skupaj prilivi med letom 90,2 73,5 70,8 114,5 109,2 -18,5 -3,8 61,7 -4,6 - iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 17,0 16,8 -20,7 -15,1 35,8 -1,2 - izgubili delo 63,8 52,5 53,0 90,5 83,5 -17,6 1,0 70,7 -7,8 od tega: iztek d.r.za dol.čas 33,4 28,3 29,4 45,1 40,8 -15,3 4,2 53,3 -9,5 stečaji 3,1 1,9 2,4 9,3 5,4 -40,9 30,1 285,3 -41,7 prenehanje posl. zasebnikov 0,2 0,1 0,1 0,1 2,9 -39,4 -1,7 6,1 2286,9 poslovni razlogi, prisilna poravnava 10,8 8,5 8,3 22,3 21,6 -20,9 -2,0 168,2 -3,3 - prehod iz drugih evidenc 7,9 6,3 5,2 7,4 8,9 -20,0 -16,8 41,8 20,4 C Skupaj A + B 182,8 151,8 139,2 180,7 205,8 -16,9 -8,3 29,8 13,9 D Skupaj odlivi med letom 104,5 83,4 73,0 84,1 95,8 -20,1 -12,6 15,2 14,0 - dobili delo 57,4 49,1 41,7 48,6 57,0 -14,5 -15,2 16,5 17,4 - črtani iz razlogov ki ne pomenijo zaposlitve 42,2 31,7 27,1 28,3 32,1 -24,7 -14,5 4,4 13,4 od tega: šolanje 4,0 4,6 2,8 4,5 4,5 16,4 -40,1 60,7 0,8 upokojitev 4,0 4,5 4,9 5,8 7,3 11,2 9,9 17,1 26,4 kršitev obveznosti 18,8 11,7 10,0 10,2 11,8 -37,8 -14,6 2,1 15,4 - prenos v druge evidence 4,9 2,6 4,1 7,2 6,7 -47,3 61,2 73,2 -6,8 E Število ob koncu leta (E = C - D) 78,3 68,4 66,2 96,7 110,0 -12,6 -3,2 45,9 13,8 Medtem ko je bilo v letu 2010 prijavljenih za 8,2 % več potreb po delavcih kot v 2009, je bilo realiziranih potreb manj za 6,5 %. Če vzamemo v obzir le večje dejavnosti, je bilo v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 največje povečanje potreb po delavcih v predelovalnih dejavnostih (31,3 %) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (28,5 %), največje znižanje povpraševanja po delavcih pa v kmetijstvu (-11,9 %), gradbeništvu (-5,3 %) ter dejavnosti javne uprave in obrambe (-4,8 %). Delež prostih delovnih mest za določen čas se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 2,6 o. t., na 80,7 %, delež realiziranih zaposlitev za določen čas (80,6 %) pa za 1,2 o. t. Število delovnih dovoljenj za tujce se je leta 2010 znižalo za nadaljnjih 11 tisoč oz. 12,7 %. Med dejavnostmi, ki zaposlujejo največ tujcev, se je najbolj znižalo v gradbeništvu (-25,3 %) in trgovini (-15,1 %). Slika 44: Trajanje brezposelnosti - izbrane skupine 1.200 1.100 1.000 900 800 JD 700 600 500 400 300 ✓------^ - Povprečje - Ženske Moški "f" -----Nekvalificirani ----Visoka izobrazba -t...........i............f...........!............i- Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Jesenska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 0,9 2,5 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 35.792 37.227 39.033 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.575 18.240 19.087 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 35.256 36.552 38.223 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 35.220 36.525 38.183 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,0 10,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,1 6,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,2 2,9 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 2,1 2,7 2,2 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 2,8 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,0 5,9 7,0 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 8,7 5,9 7,2 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 0,6 5,5 6,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 5,6 4,5 5,9 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 6,2 4,4 5,8 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 2,8 5,6 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1646 -2489 -526 -330 -386 -427 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 42.3415- - - - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,310 1,294 1,294 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 -0,5 1,0 2,0 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 55,6 55,5 55,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,7 -0,8 1,4 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,4 19,7 19,5 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 -3,5 4,0 4,3 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 23,0 23,3 23,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat (september 2010) ; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec novembra 2010. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1' 2 3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,4 3,3 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,3 11,2 8,1 -11,7 -13,2 -17,1 -21,5 -15,9 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,4 -14,7 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,7 3,7 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,2 12,1 8,0 -12,5 -15,4 -18,9 -23,8 -17,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,6 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,4 3,5 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 Stavbe 14,3 11,5 -22,5 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,6 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,3 11,1 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 3,9 7,7 2,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -3,4 1,8 0,6 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 3,4 12,3 2,7 -5,7 -7,0 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 2,8 4,7 7,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 12,3 15,6 7,7 -1,0 8,9 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -8,0 0,1 -4,8 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 -4,1 9,1 -0,7 -12,2 -19,3 Nominalni prihodek v gostinstvu 9,7 6,7 -7,8 7,0 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 4,1 -0,6 -1,4 -6,7 -3,7 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 14 3 -22 7 -15 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -17 -24 -31 -29 -33 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -5 -23 -3 -27 -35 -27 -19 -13 -7 -1 3 -28 -32 -37 -33 -34 v gradbeništvu 19 2 -50 3 -21 -43 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -21 -35 -40 -40 -49 v storitvenih dejavnostih 29 27 -14 30 7 -19 -24 -10 -1 -1 -5 -2 6 -6 -15 -16 -26 v trgovini na drobno 27 22 -13 26 8 -17 -18 -9 -7 -6 10 11 0 -3 -14 -16 -20 potrošnikov -11 -20 -30 -16 -29 -39 -32 -22 -25 -25 -22 -27 -34 -35 -43 -37 -37 Vir podatkov: SURS. Opombe: "Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 -29,8 -22,2 -21,6 -20,8 -17,5 -16,8 -19,6 -1,7 4,7 -8,8 -1,2 8,3 9,1 14,3 10,2 6,9 13,5 4,9 5,6 5,3 - - -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,6 18,5 39,6 22,5 24,5 -4,4 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,8 -0,7 9,2 10,3 15,1 11,0 7,6 14,4 3,7 5,4 6,1 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,2 -3,6 1,1 13,6 2,2 0,3 - - -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -16,0 - - -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -26,5 - - -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -8,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,3 4,9 6,6 3,9 8,4 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,6 -1,0 3,6 1,8 1,1 3,2 1,3 3,4 -2,0 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,4 15,9 15,5 3,5 15,4 14,4 9,6 18,8 16,6 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 4,7 10,6 2,9 7,8 5,7 1,4 4,5 - - 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,0 - 3,3 -2,8 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,0 - 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -4,0 - -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,5 2,4 3,6 5,7 4,5 2,5 6,9 5,1 - - 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 - - -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -14 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -5 -7 -7 -8 -8 -8 -7 -32 -27 -22 -23 -20 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -6 -2 -1 1 6 1 1 2 -2 -1 4 -53 -46 -53 -49 -59 -55 -56 -47 -49 -56 -55 -61 -63 -57 -59 -60 -57 -51 -51 -53 -56 -56 -27 -22 -22 -13 -12 -5 2 -5 -1 6 2 -10 -8 -4 -3 -1 -3 -3 -7 -2 0 1 -17 -18 -19 -16 -6 -6 -7 -7 -6 -6 -6 -5 9 9 13 9 13 11 11 9 10 5 -41 -30 -24 -25 -26 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 -26 -26 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 950,3 946,5 946,2 945,9 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 886,9 880,3 872,2 868,7 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 38,9 38,8 37,8 37,8 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 331,5 325,9 320,1 317,4 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 219,8 216,3 211,8 209,6 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 91,5 89,5 88,3 87,7 V storitvah 491,6 509,1 513,4 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 516,5 515,6 514,4 513,6 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,1 50,8 51,2 51,0 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 112,5 112,6 112,8 113,2 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 797,0 790,2 783,0 779,5 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 723,4 718,1 712,6 709,7 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 73,5 72,2 70,4 69,7 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 89,9 90,0 89,2 89,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 63,4 66,2 73,9 77,2 Ženske 39,1 33,4 42,4 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 32,6 33,7 37,2 38,5 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 9,9 10,2 11,7 12,3 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 21,5 21,9 23,6 24,1 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 25,5 27,0 30,1 31,4 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 30,9 30,8 31,2 31,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 14,4 16,8 20,9 22,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 6,7 7,0 7,8 8,2 Moški 6,2 5,6 8,3 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 5,7 6,1 6,9 7,3 Ženske 9,6 8,1 10,2 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 7,9 8,1 9,0 9,3 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -3,4 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 1,2 0,8 1,2 1,0 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 5,5 6,6 10,4 6,9 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 3,2 2,4 3,2 2,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 2,7 2,2 0,7 1,9 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,1 13,2 -9,6 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 -0,5 -0,4 -0,7 -0,6 -0,3 Upokojitve2 20,7 22,4 24,5 6,3 6,1 5,3 5,2 6,7 7,3 6,7 5,9 6,6 2,0 1,8 2,2 1,6 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,9 31,5 34,7 5,9 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 11,5 5,2 3,0 -0,3 1,7 2,2 Potrebe po delavcih3 242,9 240,5 161,3 64,6 47,7 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 15,7 12,3 13,7 12,2 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 75,6 73,1 72,0 75,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 90,4 90,7 90,7 91,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 9,5 9,6 9,6 9,6 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 11,4 8,9 10,2 8,1 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2009 2010 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 -1,3 1,1 4,1 -1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 -0,6 -0,3 -0,5 -0,9 -0,9 -0,8 -1,0 -1,4 -0,9 -1,3 -0,6 -0,3 -0,7 -0,2 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,1 -0,4 -0,5 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,6 1,7 2,1 2,9 2,5 3,0 2,9 3,5 2,5 3,5 1,5 1,4 5,3 4,5 5,2 0,3 -2,4 3,5 3,7 6,1 2,3 3,1 -0,6 1,3 4,4 3,7 3,8 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 74,9 74,5 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,8 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 2,8 2,8 3,5 2,9 3,3 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 Cene 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 Zdravje 2,9 4,0 2,1 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 HICP 5,5 0,9 2,1 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 Komunala 0,6 3,6 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. 'sest energije je od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2009 2010 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 11 1 12 1 1 2 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.489 -526 -538 -692 -491 -544 -698 -757 -304 64 -235 -156 -346 -75 -137 Blago1 -1.666 -2.650 -699 -401 -664 -489 -668 -751 -743 -156 -29 -228 -180 -297 -48 -37 Izvoz 19.798 20.048 16.167 4.927 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.934 4.064 3.950 1.532 1.204 1.214 1.293 Uvoz 21.464 22.698 16.866 5.328 5.726 5.573 6.017 5.789 5.320 4.090 4.093 4.178 1.711 1.501 1.262 1.330 Storitve 1.047 1.493 1.114 306 167 316 460 413 304 239 311 296 110 53 92 60 Izvoz 4.145 5.043 4.301 1.259 1.018 1.050 1.299 1.475 1.219 918 1.049 1.272 378 394 307 278 Uvoz 3.098 3.549 3.187 953 851 733 839 1.062 915 679 738 977 268 341 215 218 Dohodki -789 -1.030 -782 -376 -135 -166 -277 -357 -231 -230 -200 -241 -74 -67 -71 -82 Prejemki 1.169 1.261 665 298 343 269 315 335 342 131 176 138 107 126 48 42 Izdatki 1.957 2.292 1.447 674 478 435 592 691 573 361 376 378 181 193 119 124 Tekoči transferi -239 -302 -159 -67 -60 -152 -59 -4 -87 -158 -18 -62 -12 -35 -48 -78 Prejemki 941 870 957 230 278 163 215 254 238 141 266 176 87 90 35 45 Izdatki 1.180 1.172 1.116 296 338 315 274 257 325 299 283 238 99 125 83 124 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.545 220 384 982 448 763 631 703 -25 -57 129 291 529 188 -96 Kapitalski račun -52 -25 -9 -32 -8 -3 7 -4 -26 -4 41 -4 41 -72 -7 -2 Finančni račun 1.972 2.571 230 416 990 452 756 635 729 -20 -98 133 251 601 196 -95 Neposredne naložbe -210 381 -539 9 56 123 -123 82 299 3 -415 -46 93 235 148 -14 Domače v tujini -1.317 -949 -121 -438 -256 -129 -439 -248 -132 104 -260 35 -10 -40 129 -7 Tuje v Sloveniji 1.106 1.329 -419 447 312 252 317 330 431 -100 -155 -81 103 275 20 -6 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 572 4.625 378 -806 303 -1.155 166 1.258 874 1.151 2.293 658 213 410 559 Finančni derivativi -15 46 -2 -20 12 30 4 5 6 -23 12 12 2 2 -10 -13 Ostale naložbe 4.313 1.551 -4.021 17 1.665 77 1.949 380 -855 -988 -891 -2.112 -486 145 -349 -713 Terjatve -4.741 -427 -273 -1.365 -574 -977 -185 434 300 746 -161 -1.053 18 717 73 603 Komercialni krediti -400 -142 417 29 136 -518 -170 -9 554 62 166 -37 131 466 149 -26 Posojila -1.895 -325 -29 -441 -627 51 -442 158 -91 40 -91 -23 73 122 -185 206 Gotovina. vloge -2.454 35 -587 -942 -85 -501 387 304 -155 638 -239 -1.004 -191 151 98 413 Ostale terjatve 7 4 -75 -12 1 -9 40 -19 -8 7 2 12 5 -22 11 10 Obveznosti 9.054 1.978 -3.747 1.382 2.239 1.054 2.134 -54 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -504 -572 -422 -1.316 Komercialni krediti 499 -73 -459 -89 266 179 309 -25 -536 -301 -105 25 -182 -288 -299 -33 Posojila 3.841 1.869 -2.941 910 1.345 644 1.472 242 -489 -571 -1.331 -73 -483 -43 -125 18 Vloge 4.727 190 -318 567 613 253 346 -272 -137 -858 700 -983 159 -244 5 -1.303 Ostale obveznosti -13 -7 -29 -6 16 -22 7 2 6 -5 6 -28 3 3 -3 2 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 32 64 -81 80 1 21 114 46 -13 -17 5 -4 86 Statistična napaka -273 -56 305 154 -290 42 -219 67 54 329 -7 106 -135 -184 -113 234 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 598 544 442 461 407 473 403 455 441 185 158 128 152 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.090 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.234 2.539 2.539 816 589 644 637 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.534 1.666 1.622 511 441 429 491 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.288 862 878 583 551 521 633 449 609 573 279 310 172 161 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.823 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.681 3.036 3.001 1.017 782 758 803 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 5.004 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.262 1.313 1.316 441 431 353 389 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2009 2010 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 -92 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -23 -126 37 -44 -101 60 2 -62 -9 -65 -68 -71 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -19 -89 -26 -77 -133 6 -31 -101 -45 -136 -129 1.427 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.229 1.327 1.649 1.468 1.565 1.660 1.604 1.304 1.728 1.653 1.687 1.498 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.416 1.675 1.545 1.698 1.654 1.635 1.405 1.773 1.790 1.815 87 103 112 96 59 125 111 114 85 70 80 70 83 101 102 94 60 87 116 115 72 334 344 348 357 436 447 389 367 322 373 298 285 342 353 351 365 431 421 407 369 333 246 241 236 261 376 322 278 253 237 303 218 215 259 252 249 271 371 335 292 254 261 -76 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -49 -45 -40 -52 -53 -56 -52 -55 41 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 77 74 82 83 74 74 73 75 75 118 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 119 122 123 127 123 126 127 129 127 130 -32 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 61 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 116 88 67 100 122 93 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 91 82 91 92 79 -117 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 53 77 -44 130 18 104 127 -50 106 98 -222 5 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 3 -121 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 60 79 -99 128 21 101 135 -46 79 95 -225 -132 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 38 -47 -19 -1 27 36 52 56 -59 96 264 -18 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -76 -37 -23 24 24 3 5 -33 -25 32 -114 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 44 29 18 22 3 11 49 52 -26 121 232 -95 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -446 195 607 -201 98 82 -27 -102 61 152 0 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -1 0 0 1 5 74 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.384 566 -260 -499 276 23 5 -72 216 -82 -631 70 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 144 61 45 -8 -629 59 712 -206 52 -157 -612 -62 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -11 -42 -183 -33 -90 -86 -6 186 -169 -96 -67 19 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -54 29 -333 417 17 61 104 -37 -53 -36 2 127 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 216 69 563 -400 -542 84 605 -428 262 -11 -542 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 9 73 13 -13 -5 4 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.528 505 -305 -491 905 -36 -707 135 163 75 -18 30 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -88 69 112 54 130 85 -34 -184 178 140 61 -464 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -40 -18 -356 -276 328 -246 -38 -40 14 -240 232 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -305 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 17 -28 10 17 -5 -7 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 209 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -31 49 7 -86 84 -164 -129 112 -97 -33 290 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 116 120 167 142 155 158 158 124 158 163 n.p. 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 657 724 853 802 855 882 878 711 950 914 n.p. 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 446 473 615 514 543 609 555 458 609 562 n.p. 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 213 217 180 179 151 243 182 n.p. 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 794 878 1009 948 1067 1020 1038 874 1.088 1.149 n.p. 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 389 516 416 448 449 438 406 472 485 n.p. Denarna gibanja in 2007 2008 2009 2008 2009 obrestne mere 7 8 9 1 10 11 12 1 1 2 3 4 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3.497 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8.413 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21.704 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2.680 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5.302 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.731 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.345 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec od 1.1.2007 v mio EUR meseca , v mrd SIT; Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.965 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.779 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.688 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 Čez noč 218 215 238 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.914 9.062 9.119 9.149 9.225 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.014 22.022 21.814 21.862 21.848 21.790 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.536 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.459 5.315 5.399 5.079 5.688 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.939 35.493 35.389 35.616 35.430 35.931 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.875 1.828 1.742 1.777 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27936 27.077 27.355 26.817 26.696 27.486 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7969 7.934 8.038 8.029 7.926 8.119 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8376 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11416 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 160 83 108 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 707 465 494 465 456 471 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 515 283 310 280 286 291 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 129 122 121 125 113 118 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 61 58 60 57 55 59 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 3 2 3 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 - 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,84 1,87 1,83 1,89 1,86 - 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 - 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,63 5,40 5,84 4,90 5,64 - 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 - 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 12 1 2 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,3 3.477,0 3.649,9 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 312,2 249,4 239,9 218,1 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 494,9 433,4 423,7 428,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 28,1 3,2 2,0 2,3 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 12,3 5,3 7,9 7,4 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 434,9 370,7 298,5 346,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 9,9 6,3 8,1 8,1 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 0,4 0,1 0,1 0,2 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 130,9 43,8 49,1 52,2 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 21,2 2,8 5,9 5,3 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 1,6 0,2 0,7 1,9 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 1,4 0,2 0,0 0,1 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,5 87,8 155,1 43,9 7,5 31,9 22,4 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.637,0 788,7 502,2 619,0 647,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,5 1.012,6 963,6 360,5 305,3 333,1 326,6 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 556,7 624,8 587,8 380,1 172,0 179,1 196,0 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 6,8 21,4 103,1 122,3 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 41,3 3,5 3,7 2,8 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 619,6 515,3 638,3 594,5 Subvencije 423,4 476,5 597,9 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 69,1 9,1 110,6 45,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 472,5 463,1 480,6 492,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,7 188,6 183,3 73,5 40,9 46,4 52,7 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 4,5 2,2 0,7 4,1 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 320,9 349,9 57,4 60,5 57,4 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 100,9 12,8 6,3 16,8 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 60,1 32,1 84,4 32,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,6 100,9 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,6 529,0 578,4 558,2 543,8 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,7 315,2 324,7 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,1 329,2 322,8 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,2 206,7 193,4 211,9 219,5 203,4 200,5 183,9 204,2 216,9 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,4 633,0 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,1 59,0 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,0 99,7 113,2 115,6 161,6 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,3 68,1 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HWWI - Hamburgisches WeltWirtschaftsInstitut, ICŽP - Indeks cen življenjskih potrebščin, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, PMI - Purchasing Managers Indice, RS - Republika Slovenija, SJM - Slovensko javno mnenje, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZEW - Centre for European Economic Research, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo januar 2011, št. 1, let. XVII