St€¥, 365,________ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo nrednlštvu lista. Nelrankirana pisma « ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I daiateJj Hi odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcl| ifsta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge! omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 — Za pol leta . . -............. za tri mesece................J^, za nedeljsko izdajo f celo leto ...... . *-g za pol leta.................-6-60 V Trstu, v nedeljo, 31, decembra Lessslk Kil. Posamezne Številke .Edinosti' sc pr»i3jajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone1 Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....nt m po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev: Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20. — PoštnohranilnlČni račun št. 841.652 Sloessnl Izpreuođ u Krenit« Krsnim]«. - Prlseia, - Pojszfi BUDIMPEŠTA. 30. ravil obred imenovanja vitezov. Kot prvi je prišel grof Ludovik Tisza, brat ministrskega predsednika, ki je prispel v cerkev vsled njegove ranitve v spremstvu svojega huzarja. Kljub rani se je popolnoma vojaški bližal prestolu, pokleknil in sprejel vitežki udarec. Splošna ginjenost med navzočimi pa je nastala, ko se je sin ministra a latere, baron Rosz-ner, ki je vsled težke rane izgubil eno nogo, po bergljah približal prestolu, pokleknil in sprejel vitežki udarec. — Eden najodličnejših trenotkov slovesnosti je bila prisega na Trgu sv. Trojioe. Njegovo Veličanstvo se je v spremstvu praporščakov in zastavonoš podalo na estrado pred cerkev. Knez primas je prečital pri-sežno lojmuioi ki jo je .Njegovo Veličan- stvo ponovilo besedo za besedo, držeč kvišku tri prste. V tem trenotku so zabobnela žrela topov, zazvonili zvonovi, na tisoče glav broječa množica pa je nenadoma zapela na trgu ogrsko narodno himno s tako silo in s tako globokim občutkom, da je bilo Njegovo Veličanstvo očividno silno ginjeno in se je neprestano zahvaljevalo za impozantno poklonite v. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Najbolj fascinujoči del kronitvene slovesnosti se je vršil na Trgu sv. Jurija, kjer je Njeg. Veličanstvo na kronitvenem griču izvršilo zamahe z mečem na vse štiri strani sveta. Med tem ko so navzoči čakali na Njegovo Veličanstvo, so zapazili nenadoma na nekem oknu dvornega župnišča Njeno Veličanstvo kraljico s prestolonaslednikom, kjer ie opazovala obred vih-tenja z mečem. Navzoči so ji priredili navdušene ovacije, na katere se je zahvaljevala kraljica s prijaznimi smehljaji. Po prisegi se je pomikal izprevod na Trg sv. Jurija, kjer ie Njegovo Veličanstvo na belcu »Krezu« v iskrein poskoku, s plaščem sv. Štefana, odjahalo na kronitveni grič. Kralj je izvršil štiri zamahe z mečem, odjahal nato nizdol in se potem na konju vrnil s spremstvom v grad, kjer je odložil krono. Kronitvena pojedina. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Ob eni po: poldne so se zbrale v dvorni slavnostni dvorani h kronitveni pojedini povabljene osebe. V sredini dvorane je bila postavljena pod baldahinom v obliki podkve, belo pokrita miza, h kateri so vodile tri stop-niice. Razven od obeh zbornic odposlanih čianov so došle tudi druge k slavnostim povabljene osebe, med drugimi tu se mudeči člani avstrijske vlade z ministrskim predsednikom Ciam Martiuicem na čelu, kakor tudi deputaciji gosposka in poslanske zbornice avstrijskega parlamenta. V enem kotu dvorane so se posedle dvorne dame, v drugem člani diplomacije z damami. Ob obeh straneh mize so se postavili praporščaki z zgodovinskimi prapori. Ob M>2 popoldne so prispele v dvorano gospe nadvojvodiiije in potem gospodje nadvojvode, ki so se posedli na nasprotni strani mize. Kar je nenaritima nastalo gibanje po dvorani: v loži je bilo videti postavo kralja Bolgarov v uniformi avstrijskega generala konjenice, poleg njega pa Filipa, vojvodo Sachsen Koburg Gotho. Navzoči so priredili kralju Bolgarov živahne ovacije. Ob dveh je bil pripeljan v isto ložo cesarievič Franc Jožef Oton. Med zborovalci ie nastalo ob pogledu prestolonaslednika neopisno navdušenje. Cesarjevič se je zahvaljeval, mahajo z rokami. Točno ob dveh so se odprla krilna vrata dvorane. Prispeli ste Veličanstvi z najvišjimi dvornimi dostojanstveniki in ministri. Na čelu izprevo-da je korakal najvišji vratar grof Jurij Banffy, nakar so sledili ogrski in skupni ministri, predsednik magnatske zbornice baron Josika in podpredsednik poslanske zbornice pl. Szasz; dalje kardinal primas dr. Czernoch, nadškofje in škofje, za njimi kralj s kraljevo krono 11a glavi in s plaščem sv. Štefana. Kralju je sledil gard-ni kapitan in generalni adjutant princ Lobkovic. Nato je stopila v dvorano kraljica s spremstvom. Veličanstvi ste bili sprejeti s silnimi eljen-klici. Kralj in kra-Iiica sta se vsedla na prestolna stola v sredini mize, na desni kardinal primas dr. Czernoch in nadškof dr. Varady iz Kalocse, na levi apostolski nuncij in namestnik palatina grof Tisza. Nato so od poslanske in magnatske zbornice določeni magnati in poslanci nosili pod nadzorstvom grofa Csekonicsa jedila na mizo, dočim je najvišji točaj grof Emil Szecsen natakal vino v kupice. Nato se je dvignil kralj s pokalom v desnici in vzkliknil: »Živela domovina!« Navzoči so zaorih navdušene eljeu-klice. Potem ko so bila prinesena vsa jedila, se je dvignil kardinal primas dr. Czernoch s pokalom v desnici in zaklicali »Živel kralj!« Njegov vzklik je bil sprejet od navzočih z navdušenjem. Vsi so mahali s klobuki in priredili kralju ovacije. Videti je bilo, kako je tudi kraij Bolgarov vihtel svoj kalpak. Nato ste Njiju Veličanstvi v istem redu kakor pri prihoda zapustili dvorano, sprejeti pri tem od navzočih z viharnimi ova-cijami. BUDIMPEŠTA. 30. (Kor.) Po kronitveni pojedini se je v ceremonijski dvorani vršil defiliercour ogrskih dam pred Njenim Veličanstvom. Za Nj. Veličanstvo je bila postavljena estrada, na katero se je podala s spremstvom. Predstavitev dam je izvršil grof Nikolaj Szecsen. Defilier-coura so se udeležile številne dame. Izročitev kronitvenega darila vladarju. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Popoldne je izročila deputacija državnega zbora Njeg. Veličanstvu kronitveno darilo, ki je je sprejel vladar kot izraz resnične poklonit ve. Vladar ie izrazil željo, da naj se porabi darilo za patrijotične namene. Tozadevni sklep bo naznanjen svoječasno. Kronitvene insignije bodo v cerkvi sv. Matije razstavljene na ogled do 2. januarja 1S47. Krali Bolgarov v Pešti. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Kralj Bolgarov je prispel semkaj včeraj zjutraj in se odpeljal z dvornim avtomobilom v dvorni grad, nakar se je nastanil v Baltiški palači. Popoldne je prisostvoval kralj prevozu krone v cerkev sv. Matije. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Kralj Bolgarov je prisostvoval kronitvenemu obredu v cerkvi sv. Matije v loži in opazoval po-jezd cesarja in kralja Karla na kronanjski grič z balkona sosednje palače. Tudi cesarica Žita in cesarjevič sta opazovala po-jezd z okna. Avdijence. DUNAJ, 30. (Kor.) Glasom poročil listov iz Budimpešte je sprejel cesar včeraj dopoldne nadvojvodo Friderika v poldru-gourni avdijenci. Dalje je sprejel cesar avstrijskega veleposlanika v \Vashingto-nu, grofa Tarnowskega. Popoldne je re-feriral cesarju minister za vnanje stvari, grof Czernin. Dvorni rodbinski diner. BUDIMPEŠTA. 29. (Kor.) Ob Vz7 zvečer se je vršil v dvornem gradu rodbinski diner, ki so se ga udeležili poleg Veličanstev vsi v Pešti mudeči se člani vladarske hiše. Povratek cesarja na Dunaj. DUNAJ, 30. (Kor.) Njiju Veličanstvi s cesarjevičem in velikim spremstvom ste prispeli ob 11'36 ponoči s posebnim dvornim vlakom iz Budimpešte semkaj. H kronitveni slavnosti v Budimpešto došli člani cesarske hiše so se vrnili na Dunaj opolnoči. DUNAJ, 30. (Kor.) Cesarska dvojica je, kakor poroča »Wiener Zeitung«, po prihodu na Dunaj nadaljevala svoje potovanje v Payerbach-Reichenau._ ivstriisKa m&m gaiečlio. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: 30. decembra 19 i 6. Vzhodno bojišče. — V vlaski nižini prodirajoče zvezne sile so med neprestanimi boji dosegle črto Vizirul—Su-tasti ki oz e« i te Siobozie med Rimnicu 1 S ar atom ln Piaginesti. Zapadno Piagmcsii so bHža bojaa skupina generala Kraiita Deksensiagena vznožju gora. Avstro-ojgs-skl bataljoni so odvzeli sovražniku tu dve lScm havbic?. Južno krilo armade nadvojvode Jožefa je kliub žHaremu odporu zopet znatno napredovalo. Ruski urotiatuiki so bili odbiti; 10-oficirjev, 650 mož in 7 strojnih pušk je osialo v naših roksk. Severno doiine Uza se je slaboten ruski napad izjalovil. Sevrozapadno Za-h>šč so naše oficirske pairuije tipale z nspekom proti sovražnim postojankam. V Voiiniji je eno naših letalskih brodovij obmeialo z bombami taborišča v goz-doviu vzhodno Sadawa. Italijansko in jugovzhodno bojišče. Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter. Jml. ifenriko urA poreklo. DEROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severo-zapadno Lilla, ob Somini — predvsem na severnem bregu — in v posameznih odsekih fronte ob Aisni, je od časa do časa ogenj naraščal. Na več točkah so bili sunki angleških in francoskih patrulj odbiti. — Prestolcnaslednikova armada: Na levem bregu Moze so izvršili Francozi proti našim novim črtam na »Mrtvem možu« tekom dneva več z močnim ognjem pripravljenih napadov, ki so bili vsi odbiti. Vzhodnobojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri neugodnem vremenu običajno bojno delovanje med jarki. — Fronta nadvojvode Jožefa: V zasneženih Gozdnih Karpatih uspešni patruljni pohodi nemških lovcev. V sedmo-graškem vzhodnem gorovju potiskajo nemške in avstr. napadne sile Ruse kljub trdovratnemu odporu v utrjenih postojankah in kljub močnim proti?unkom, tekom katerih so Rusi ostavili v naših rokah 10 oficirjev, 650 mož in 7 strojnih pušk, dalje *roti vzhodu. — Mackenseno-va armada: Naše neumorne čete slede na vsej fronti med gorovjem in Donavo umikajočemu se sovražniku. Nahajajo se v napredujočem boju na črti severno Vizi-rula—Sutesti— Slobozia (napol pota med Rhnnicul Saratom in Plaginesti.) — Ma-cedonska fronta: Le manjši boji poizvedovalnih oddelkov v nižini Strume. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Švedski glas v novih zmagah v Romuniji. STOCKHOLM, 29. (Kor.) »Stockholms Dagbladed« piše povodom nove zmage osrednjih vlasti v Romuniji sledeče: Največja važnost sedanjih bojev, posebno na Vlaškem, obstoja v tem, da se tičejo ruskih čet, ki so došle Romunom na pomoč in od katerih se pričakuje preobrat vojnega položaja. A te čete so se zapletle sedaj v boj. Da niso bile neznatne in nikakor nc v slabih postojankah, je jasno razvidno iz vojnih poročil, ki govore o srdi- tem odporu in močno zgrajenih postojankah. 2e od zaveznikov navedeno število nad 10.000 ujetnikov priča o obsegu zmage. _____ Turško uradno norečilo. CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Perzijska fronta: Ruski iu-pad proti kraju Subaši, 50 km severo-zapadno Hamadana, smo odbili. Sovražnik se je umaknil v severovzhodni smeri. V noči od 26. na 27. t. m. so poizkušali Angleži napasti našo postojanko ob kanalu Garafu z granatami, a so bili odhiti. Uplenili smo dva zaboja bomb. Sovražna uradna psrožšis. Rusko uradno poročilo. 28. decembra. — Sovražnik je pričel z znatnimi silami na fronti od vasi (Jlas-hiitte do Soosmezo z ofenzivo in zasedel, potem ko je potisnil naše moštvo nazaj, del višin severno in južno Doftiancga in doline Oito^u, vzhodno Soozmezo. Boj se tamkaj nadaljuje. Sovražna ofenziva je bila južno Soosmezo po našem ognju u-stavljena. — Romunska fronta: Naše čete so bile pod pritiskom sovražne premoči na oddelku ob železniški progi v ozemlju Rimnicu Sarata potisnjene nazai in prisiljene, da so se umaknile proti reki Rimnik. Sovražni napadi ob Donavi so bili odbiti z velikimi izgubami. Zapadno Vizirula so pri odbijanju sovražnih napadov posebno odlično sodelovali angleški oklopni avtomobili. Hrabri poveljnik angleškega avtomobilskega oddelka je bU dne 26. t. m. ranjen, ko Je odbil napade sovražnika, vendar pa je dne 27. t. m. kljub temu zopet prevzel vodstvo oklopnih avtomobilov, ki so pognali sovražnika v beg. — Fronta v Dobrudži: Napadi sovražnika na našo fronto so bili povsod odbiti po našem ognju, izvzemšt pri vasi Rachel, ki jo je zasedel sovražnik. Konference v Londonu. LONDON, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: Tekom zadnjih treh dni so se vršile v Londonu stalne konference članov angleške vlade s finančnim ministrom Ribotom, municijskim ministrom Thoma-som in drugi«ii zastopniki frajico^ke viu-de. Izveden je bil natančen, svoboden razgovor o točkah, ki interesirajo ob o vladi, in dosežen popoien sporazum. Civiina mobilizacija v Franciji. PARIZ, 29. (Kor) Senator Henry Be-ranger je vložil zakonski načrt glede mobilizacije civilistov in uvedbe narodnih delavnih sil v Franciji in v kolonijah. Mobilizacija civilistov naj bi obsegala vse državljane od 17. do 60. leta. Položsi na Grškem. LUG ANO, 29. (Kor.) Kakor poroča »Corriere della Sera«, je grška vlada naročila svojim zastopnikom v Parrzu, Rimu, Petrogradu in Londonu, da naj takoj izprosijo odstranitev blokade. Narodi zahevajo: z odprtim vizirjem! Minister Urban, ki se ga smatra — da-si je resorten minister — kot posebnega zastopnika nemštva v Clam - Martinicevem kabinetu — je rekel v pogovoru z nekim nemškim žurnalistom, da je odločna volja ministrstva, da se parlamentarično življenje zopet začne ter da se vsa velika vprašanja bodočnosti rešijo skupno s parlamentom. Konservativni »Čech« pa beleži samozavestno izjavo istega Urbana — na razpravi v praški trgovinski zbornici o znani naredbi prejšnjega ministra za trgovino SpitzmiiUerja glede rabe nemškega kot občevalnega jezika zbornic s cen-trtlnimi oblastmi — čoš, da na stvari itak ni nič, ker se nemški državni jezik itak uvede s cesarsko naredbo! — Kako soglaša to dvojno: na eni sirani naglašeno stališče vlade, da se vsa velika vprašanja bodočnosti imajo rešiti potom parlamenta, a na drugi strani napoved, da se ima nemški državni jezik uvesti preko parlamenta : torej naivečje in najkočliiveje vprašanje, ki preokupira in vznemirja vse narode v toliki meri, da bi rešitev izvenparlameu-taruim potom izzvala najhuje erupcije strasti in razpalila vse politično življenje v državi za dolge čase! Po Urbanovem bi hotela vlada delovati s parlamentom na vseh velikih vprašanjih bodočnosti, obenem pa največje vprašanje rešiti — brez parlamenta! Pojasnite nam to razdvojenost v duši Urbanovi! Ne — to dvojno naj spravi v sklad, kdor more! Mi ne moremo s svojo priprosto pametjo. I u ste dve možnosti: ali napoved rešitve potom cesarske naredbe ni resno mišljena in je imela le namen, da se vsaj za nekoliko časa izdere nemškemu radikalizmu strupeni zob ali pa smo upravičeni k domnevi, da zatrditev o volji vlade za sodelovanje s parlamentom ni iskrena in da se hoče žnjo le za trenotek izdreti zob vznemirjenim narodom. Časi pa so preveliki in preresnt za taka palijativna sredstva — zadrege. Narodi imajo pravico do zahteve, da vlada natoči takoj čistega vina in da nastopi z odprtim vizirjem — istotako. kakor njihovi sinovi odkrito in brez straiui raz- Stran II. „EDINOST- štev. 365. V Trstu, dne 31. decembra 1910. galjajo na bojišču svoja prsa pred sovražnimi krogljami v boju — za državo! Posebno od kabineta, ki se ponaša, da je kabinet izrazitih individuvalnosti, bi smeli pričakovati, da v takih časih velikih odločitev, globoko zarezajočih v življenje države in nje narodov, ne bo hotel v nekaki poltemi pripravljati izvedbe svojih načrtov. Z odprtim vizirjem! Krnska »Moravska Orlice« piše: »Sedanja situacija sploh ni dovolila direktne pozitivne kooperacije »Češke zveze«. In pri tem, kar se misli sedaj izvesti, more biti »Češka zveza* le gledalec, ne pa sodelavec. Ob izrednih razmerah se more od koga drugega marsikaj potrpeti, ali in persona, proti samemu sebi, se ne more pripravljati kaj takega. S tako zahtevo izkustva pa se ne prejudicira ničemur. Mi ohranimo mirno kri in bomo pričakovali dejanj sedanje vlade. Čas hiti, da, prekopica sam sebe, in kar se je pripravilo in se pripravi, bo — kakor mi razumemo — storjeno. Le eno želimo od nove vlade: naj nastopi z odprtim vizirjem in naj ne dopusti, da bi se širile o njej drugače oblikovane slike, nego je politično v resnici! Dobri računi — dobri prijatelji, a morda tudi dobri — nasprotniki!____V informiranih krogih sodijo, da sedanja vlada izvede najprej uredbo stvari na Češkem v duhu znanih Skedlnovih načrtov z nekaterimi izpre-meinbami, a na to nov poslovnik poslanske zbornice potom direktnih najviših odločitev. Morda tudi razpravni jezik državnega zbora in posredovalni jezik. Potem šele pride na vrsto parlamentarična rešitev drugih stvari: ogrske nagodbe, trgovinskih pogodb in gališkega vprašanja. Izvedba proračunskega provizorija za leto 1917 potom § 14 je samoobsebi umevno res minima (neznatna stvar), na kateri se nikdo ne izpodtika.« Ta izvajanja češkega Hsta podčrtujemo debelo. Opozariamo na našo današnjo že za včerajšnji list spisano politično notico pod naslovom: »Narodi zahtevajo: z odprtim vizirjem!« Kaže nam razveseljivo soglasje v sodbi, kako stališče naj zavzamemo za sedaj napram Clam-Martinicevi vladi, soglasje v glavni zasedanji naši zahtevi do nje. Češki list rabi eek> isto našo besedo: Vlada naj nastopi z odprtim vizirjem! Dal Bog, da bi to soglasje trajalo dalje v praktičnem postopanju zastopnikov češkega in slovenskega naroda! Tako je, kakor pravi »Moravska Orlice«: sedanji situaciji najprimerneje je: da ostajamo hladni, da se ne prenaglimo ne v besedi, ne v dejanju, da ne storimo ničesar, kar bi prejudiciralo naše bodoče stališče napram vladi in naše postopanje napram njej, dokler ne bomo videli nje dejanj in dokler ne bomo imeli zanesljive podlage za končno in pravilno sodbo o nje namenih in načrtih. Potem pa skupno in složno, ali kot — kakor pravi češki list — dobri prijatelji, ali nasprotniki! Glede načrtov, ki jih misli vlada izvesti — tudi navedbe češkega lista ne dajejo jasnosti za definitivno sodbo. Za sedaj jih moramo smatrati le za domneve, ki utegnejo odgovarjati resnici, ali morda tudi ne! Minister Urban je sicer — kakor razvidno iz gori omenjene naše politične notice — pozitivno zatrdil, rabeč besedo nemški »državni jezik.<, dočim rabi češki list ela-stičnejo, nedoločno besedo — »posredovalnega jezika«, s čemer pa ne bi hoteli trditi, da se za različno besedo ne skriva ista stvar, isti namen. Pri tem pa nas zopet bega razlika med izjavo ministra Urbana o odločni volji vlade, da vsa velika vprašanja reši ob sodelovanju parlamenta, in med domnevo češkega lista, da se posredovalni jezik uvede z najvišjim sklepom! Je torej tako, kakor smo rekli: ni še zadostne jasnosti glede namenov in načrtov sedanje vlade. Situacija je res taka, da jej odgovarja gori priporočena taktika: bodimo hladni, ne udajajmo se ne pesimizmu, ne optimizmu, ne udajajmo se iluzijam, bodimo bistri opazovalci in računani! Z eno besedo: bodimo realni politiki, ki se šele potem, ko pride jasnost m ne bo več nikakih dvomov, odločijo za dejanja! Od teh naj bo odvisno, ali je z naše strani pričakovati ali miru, ali borbe! Odstop guvernerja Siegharta. Guverner c. kr. splošnega avstrijskega zavoda za zemljiški kredit (Bodenkredit Anstalt), tajni svetnik dr. Rudolf Sieghart, je odstopil od svoje službe in cesar je njegovo odpoved sprejel s priznanjem uspešnega njegovega delovanja. P O D L I S T E K. Leto 1916. Zopet je minilo leto, ki se je pričelo v grmenju topov in prelivanju krvi in se tudi končuje v vojnem metežu. Bojna vihra je divjala tudi v tem letu z nezmanjšano silovitostjo preko evropskih, azijskih in afriških poljan s še veliko večjo srditostjo, kot v prejšnjem letu, in se je razširila tudi na prej še nevtralna ozemlja. Stotisoči, milijoni so bili zopet nje žrtev, izgube so bile preogrorrme, a vendar nam je leto 1916. vsaj proti svojemu koncu prineslo nekoliko tolažbe: tam nekje v daJji se svita, tam nekje v dalji, sedaj sicer še nedogledni. a vendar morda dosegljivi, vstaja iz svetovnega pokolja žarek onega blaženega miru, po katerem hrepeni ves svet, prijateljski in sovražni. Bog daj, da bi ga mu prineslo vsaj novo leto! V začetku leta 1916. je bil položaj na bojiščih nekako takle: na zapadu je bojni h rum miroval in ravno tako je bilo razmeroma mirno na italijanski fronti. V Dar-danelah, pred Solunom in na azijskih bojiščih ni bilo večjih bojev. Armade zveznih držav so zasedle že skoraj vso Srbijo, le še maihen košček zapadno Pri-zrena se je nahajal v srbskih rokah in ostanki srbske armade so se ob strahovitih težavah prebijali skozi Albanijo k morju. Črnagora je bila še nezasedena. Večji boji so se vršili edino le na vzhod-nogališki fronti, ob Stripi, pri Bučaču in severovzhodno Zaleščikov, ter na bes-arabski fronti. Sredi meseca januarja je bil konec ruske takozvane novoletne o-fenzive, ki se je popolnoma izjalovila ob velikih ruskih izgubah. 8. januarja so se Angleži umeknili iz Seddil Bahra na Galipoljskem poluotoku in je bil tako ves poluotok očiščen sovražnika. Konec ententne dardanelske akcije. V tem pa so se pričele naše operacije proti Črnigori. 11. januarja je bil zavzet Lovčen, 14. pa Cetinje. 13. januarja je črnogorski kralj Nikola zaprosil za obu-stavitev sovražnosti. Naši so zahtevali popolno podvrženje. 17. januarja so se pričela pogajanja za vdajo Črnegore. 22. januarja sta krali Nikola in princ Peter dospela v Brindisi, odkoder sta se preko Rima odpeljala na Francosko. 23. so naši zasedli Skadar, Nikšić, Danilovgrad in Podgorico. Vsa Črnagora v naših rokah. 26. januarja so naši z nenadnim napadom vzeli Oslavje. 9. februarja so naši zasedli Tirano v Albaniji. 15. februarja so Rusi vzeli Erzerum. 22. februarja pričetek nemške ofenzive proti Verdunu. 25. so Nemci vzeli utrdbo Donaumont. 27. februarja so naši vzeli Drač. 8. marca so Nemci vzeli pred Verdu-nom trdnjavo Vaux. 9. marca vojna napoved Nemčije Portugalski. 10. marca Italijani v Albaniji vrženi na južni breg Vojuše. 11. marca pričetek italijanske ofenzive na primorski fronti. Ofenziva je trajala do 17. marca in je bila brezuspešna. 14. marca prekinjenje diplomatskih od-nošajev med Avstro-Ogrsko in Portugalsko. 18. marca pričetek ruske ofenzive na severnem delu fronte. Konec ofenzive 29. marca. 24. marca. Nemci obstreljujejo mesto Verdun. Zadnje dni marca zopet večji boji pri Gorici, na doberdobski planoti in v tolminskem odseku. 9. aprila angleški poraz pri Felahie. 17. aprila Angleži poraženi pri Beitissi. 18. aprila Lahi vzeli Col di Lana. 19. aprila Rusi zasedli Trapezunt. 19. aprila umrl von der Goltz paša za legarjem. 24. aprila. Izbruh revolucije na Irskem. 29. aprila se je vdala angleška posadka Kutelamare. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. Nato sta omolknila oba. Zaradi mraza in zaužitega Šampanjca so se ji misli začele nekoliko zamotavati, in tupatam je nekoliko zadremala. Ko je opazil to, jo je pritegnil bliže k sebi, da se je njena glavica v snu mogla nasloniti na njegovo ramo, in zavil jo je tesneje v kožuh, da bi je ne zeblo. S skrbno nežnostjo je pazil nanjo in vroča ljubezen je žarela iz njegovih oči. Tupatam se je zdrznila in prebudila ter se nekoliko od-meknila od njega, toda kmalu je zopet zaspala, in tako so minile ure, ne da bi bil izpregovoril kdo, in polagoma sta se ji približevala Moskva. Tedaj se je prebudila popolnoma. Streslo jo je, toda vzravnala se je pokoncu, in tako sta se pripeljala pred hotel, kjer so ju v velikih skrbeh pričakovali kneginja in ostali. — Kak nesrečen dogodek, Tamara, dete moje! — ji je zaklicala kneginja že od-daleč. — Ta strahoviti snežni metež! Mi smo mu ravno še utekli. Ubogi Olgi in tvojemu priiatelju se tudi ni godilo bolje. Pomisli si, morala sta tudi iskati zavetja v drugi vasi v neki borni koči, kjer sta se morala zadovoljiti s prostorčkom med kravami. Bojim se, da ste vi štirje prebili zelo slabe trenutke! Gricko se je moral hitro obrniti v stran; ni mogel zadržati smehljaja v očeh. Saj res, včasih je usoda v resnici vendar dobra! Tako se torej nihče ni zgražal zaradi njune zakesnitve. Nasprotno so Taniaro in Olgo ljubkovali in pomilovali z vseh strani, in dasiravno je Valonnovo pomilovanje cikalo nekoliko po zbadljivosti, vendar, kakor se je zdelo, ni nihče opazil tega zbadanja. . Toda vse ljubkovanje in pomilovanje ni moglo vrniti Tamari njene veselosti. — Bojim se, dragica, da si se močno prehladila, — je meniia kneginja v skrbeh, Ves mesec april boji pred Verdunom. 5. majnika nemška podvodniška nota Severni Ameriki. 15. majnika. Pričetek naše ofenzive na Tirolskem. 30. majnika so naši zavzeli Asiago In Arsiero. < 29. majnika so Nemci in Bolgarji zajedli grško utrdbo Rupel ob Strumi. 31. mafnika. Velika pomorska bitka pred Sakgerrakom. 1. Juirif*. Pričetek velike ruske ofenzive. 4. junija, pričetek ruskega pehotnega napada, 9. so se naši umeknili iz Lučka, 10. pa so se začeli umikati v Bukovini. 5. junija se je potopil lord Kitchener s svojim štabom pri Orknejskih otokih. 9. junija. Zaustavitev naše ofenzive na Tirolskem.- 17. junija so Rusi zasedli Črnovice. 22. junija. SkulHdisev kabinet na Grškem odstopil. Zaimis ministrski predsednik. Nova vlada je sprejela zahteve en-tente: demobilizacijo armade, razpust zbornice, nove volitve. 25. junija. Skrčenje naše fronte na ti-roisko-laškein bojišču. 29. junija. Rusi so zasedli Koloiiiejo. 1. julija. Pričetek velike angleško-fran-coske ofenzive ob Sommi. 2. julija. Nemci vzeli pred Verdunom darnloupsko baterijo. - Od 2*S. junija do 4. julija večji boji pred Gorico in na doberdobski planoti. Ves mesec julij z majhnimi presledki hudi boji na tirolski fronti. 27. julija so Rusi zasedli Brody. 27. julija. Pričetek srbskih napadov na macedonski fronti. 28. julija. Rusi zasedli Erzindžan. 2. avgusta. Hindenburg in nadvojvoda Karel Franc Jožef vrhovna poveljnika na ruski fronti. 4. avgusta. Pričetek italijanske ofenzive na soški fronti. 8. so 9 oseboj. TESTENINE. V4 kg testenin po K 176 kg. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. BELA MOKA. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, potrebnih za nabavo 1 kg moke. neodtrganih od izkaznične matice in veljavnih za časa od 25. dec. 1916. do 7. jfiiT. 1917., in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se bo moglo od jutri, 1. Jan. 1917., đo vštete sobote, 6 januarja 1917., v vseh prodajalnah, kjer se razpe-čavajo živila aprovizacijske komisije, dobiti po Vikg pščenične moke za kuho po K 1*— kg in po */2 kg ječmenove moke zakuhopoK 0.68 kg. Tudi kdor bi si hotel nabaviti manjšo količino moke, bo moral vzeti polovico pšenične in polovico ječmenove moke. SLANINA. Za ostale 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 1. do 7. januarja 1917., se izroči proti izkazu z izkaznico za živila ena izkaznica komisije (višnjevo-črne barve) za nabavo slanine ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 13. januarja 1917., v običajnih prodajalnah 60 gramov (6 dkg) slanine (na osebo, oziroma izkaznico) in sicer po K 9'60 kg. Izkaznice vijoličaste barve (za nabavo slanine) veljajo do vštete sobote, 6. jan. 1917. KOLERABE. Tekom tega razdeljevanja se izroče odjemalcem tudi belo-čme izkaznice za kolerabe in sicer dobi vsaka oseba eno izkaznico s štev. 13. — Na eno izkaznico šele v dveh dneh vrniti v Petrograd. 1 o bi bilo v torek, in v sredo zvečer se je hotela Tamara odpeljati s severnim eks-presom domov na Angleško. Pri slovesu ji je Gricko spostljivo poljubil roko; potem ga je še videla, kako je čakal na peronu, da se je vlak odpeljal. Stal je tamkaj v svojem sivem plašču, s pokoncu zavitim krznenim ovratnikom, in sjajne oči so se mu lesketale izpod astra- .hanske čepice. Pozno ponoči so dospeli v palačo kne-ginje Ardaheve in prihodnje jutro je kneginja poslala po zdravnika. . Vaša prijateljica se ]e prem razi la in očividno se je tudi zelo razbunla — je dejal zdravnik, ko je pnsel iz Tamanne sobe _ Naj ostane danes v postelji, in potem mislim, da je najbolje, če se razvedri v veseli družbi. . . Pozneje je sedela knegmja sama v modrem salonu in zopet in zopet razmišljala o tem velikem razburjenju. Ali je bil morda vzrok strah pred viharjem? Bilo ji je zelo neprijetno pri srcu. se bo moglo dobiti 2 (dva) kg kolerab pc 24 vin. kg. SVEČE. Nadalje se bodo prodajale sveče po 22 vin. komad in sicer se bo mogla na izkaznice z enim do treh odmerkov dobiti pc ena, na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po dve sveči. * * * Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobo. V torek, 2. januarja, se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko in sicer za tedne^ št. 66—67 in 68—69 ter za sladkor s št. 11, ki bodo veljavne od 8. januarja do vštetega 4. februarja. Obenem se bodo izdajale izkaznice za maščobe in si-cer za tedne Št. 17—20. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah ob uradnih urah od torka, 2. januarja, do sobote, 6. januarja, opoldne. Priporoča se občinstvu, da naj ne prihaja po izkaznice šele zadnje dni, da se prepreči gneča, in da pri spreiemn izkaznice prešteje in pregleda ali so oj>remljene z uradnim pečatom, ker so drugače neveljavne. Opozarja se, da je treba vsako izpre-membo glede števila članov hišnih gospodarstev naznaniti tekom 24 ur pristojni krušni komisiji. a Najvišja zahvala. Predsednik našega političnega društva »Edinostih je prejei od gospoda namestnika sledeče sporočilo: »Po Najvišjem nalogu in vsled odloka gospoda ministra notranjih stvari z dne 9. decembra t. 1. štev. 27830 M. I., počašču-jem se, dati na znanje Vašemu Blagorodju Najvišjo prisrčno zahvalo na izkazanem sožalju in izjavi vdanosti, poklonjeni v imenu Slovencev tržaškega mesta in okolice o priliki izpremembe na Najvišjem prestolu.« Akcija Njenega Veličanstva: Za otroka! Ministrski predsednik grof Clam-Marti-nic je prejel od vrhovnega dvornega mojstra Njenega Veličanstva cesarice in kraljice, grofa Esterhaz5r-ja, sledeče pismo: * Vaša ekscelenca! V globoki žalosti vsled smrti blagopokojnega c. in kr. Veličanstva, cesarja in kralja Frana Josipa je za Njeno Veličanstvo cesarico in kraljico v tolažbo, da, potrebo, da svojo skrb deželne matere obrača malim, otrokom, ki so povsod, v obeh državah monarhije, tako težko zadeti po vojni. Prevevana po takem ljubezni polnem mišljenju in spomi-njajoča se nepozabne besede Nieg. Veličanstva cesarja in kralja Frana Josipa I.: »Vse za otroka!«, je volja Njenega Veličanstva, da se po velikodušnih darovalcih Jej na razpolago dana svota v Avstriji in na Ogrskem po enakih delih nakloni voj-no-oskrbni akciji: »Za otroka!« Sporočajoč to Vaši ekscelenci, Vam pošiljam priložen šek avstro-ogrske banke, glaseč se na K 600.000, s seznamom darov, došlih v blagu, in prosim Vas, da na Avstrijo spadajoči del s pomočjo že obstoječih, oziroma organizacij, ki se imajo še ustvariti, porabite v določeij namen. Pač ne treba omenjati, da bi bilo Njenemu Veličanstvu v posebno radost, ako bi ta akcija bila v povod, da se širši krogi stavijo v službo oskrbe: »Za otroka«. (Na Avstrijo spadajoča polovica darov sestoji v 15.000 kg čokolade, 31.200 doz kondenztratiega mleka, po 1 vagon trikotnega perila, toplih otroških oblek in čreveljčkov; razun tega 2500 toplih oblek za otroke in okolo 75.000 parov čreveljčkov). Da na obsežen način ustreže velikodušnim intencijam Nieg. Veličanstva, je ministrski predsednik ukTC-nii, da se potrebna organizacija za izvedbo tega karitativnega dela čim prej pripravi. Z ozirom na željo Njen. Veličanstva, sporočeno s tolikim povdarkoni. da se bedi najubožnejih in najpotrebnejih pomoči med ubogimi, bedi otrok, pride v okom. bo mogla ta akcija računati na delotvorno sodelovanje strokovnih moči, izkušenih v človekoljubni oskrbni službi, kakor tudi na požrtvovalno soudeležbo vseh krogov prebivalstva. Radi uvedbe zbirke darov pride v malo dneh poziv na javnost. Mir in zaupanje. Tako svetujejo tudi »Narodni listy« narodu češkemu in s tem tudi nam, Slovencem. Da, da, tudi nam! Kajti nikdar se nismo tako intenziv no občutili kakor v sedanjih zgodovinsko pomembnih časih, kako je naše delo za narodno in politično bodočnost slovenskega naroda tesno navezano na skupnost z narodom češkim. Nikdar ni bila v nas zavest. da se z jačeniem pozicije naših severnih bratov neizogibno po logiki stvari v Avstriji jači tudi naša pozicija in naobrat-no. Češka moč slabeja, tudi naša moč Uboga Tamara je vsa izmučena in utru-iena ležala v svoji postelji. Tupatam je obupno sklenila roke. ko se je domislila tega ali onega dogodka, ki se ji je pokazal vedno zopet v novi luči. Toda pomagali ste ii njena energija in vzgoja. Ni hotela ležati v postelji kot bolnica, temveč je hotela vstati in iti k čaju. Šaliti in zabavati se je hotela z vsemi znanci, ki bi jo prišli pozdravljat. Nihče naj bi je ne obžaloval ali si morda kaj domneval. Tako ie ukazala svoji hišni, naj ji prinese ljubko obleko, in šla je v modri salon. In pri vsem onem smehu in šali ni nihče razun Stefena Stronga opazil mrzličnega nemira v njSnih očeh in prav take rdečic* njenih licih. Ko je ponoči ležala sama v svoii sobi, so ji njene misli povzročale pravcato peklensko trpljenje. Nemirno ie liodiio po sobi semtertja; o spancu ni bilo niti govora. Ce se pač Gricko ne vrne v torek, če bi ga ne videla več! (Dalje.) Sobo mebiircna s kuhinjo iole me ižče za maio družino (3 o-ebe). Ponudbe pod „Poduradnik" na Ins. odd. Edinosti. 830 vsaki večer ob 9 Vi i« »aprodaj v večji množini. Via Vsldirivo St. 29, M. Mozetič. (280 je naprodaj ▼ v«Mi množini. Via Val dirivo fit. 29. It Mozetič. 1HS Vstopnina K 1 vsake rrste kupuje Jakob Margon Via, Solitario »t. 2L 789 2500 ftOBC danes dospelo fn se prodaja škatljica (90 dkg netto) po K 15.—. Pojasnila daje Kari Rexlnger, Via Kandler št. 7 od in od 2 — 3. (J) Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Confortl, Trst, v. Gampanile zi Zlatarnica S G. Pino I Trat, ulica Canale itev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerna. (Vzajemno podp. draštro za zavarovanje goveje živine) vabi na ZOBOZDRAVNIK Dr. J. tarmdk v Trstu, ul. Poste vecehl« 12, vogal ulice delle Posta. Izdiranje zobov brez bolečine. s-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE. ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. Januarja, ob 3 popoldne, v »Gospodarskem društvu« v Bazovici. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajjiika. 4. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ucviljeni potpisani javljaju rodbini, prijateljima i znancima, da je njihov premili noćas usnuo u Gospodinu. Sprovod će slijediti sutra, 3L tek. u 3 sata posUje podne iz njegove kuće, ulica S.ta Luci a br. 8 na grobište. Tu će biti Srivremeno sahranjen, dok ne bude u svoje vrijeme prenesen u 'ubrovnik i ukopan u obiteljsku grobnicu. TRST, 30. prosinca 1916. IDA £em£ Ane Šimunovlt udovica c. i k. pukovnika svast Ema Merlln ; Ing. Nikola Merlin kćere savjetnik držav, željeznice — zet unuci i praunuci. Veliko pogrebno poduzeće Zimeio, Corso 41. Opozarjamo naše cenjene inserente, Čitatelje In spioh vse one osebe, ki želllo uvrstiti v našem listu novoletno vofcčilo za dan novega leta, naj se javijo tekom današnjega poldneva pri Inseratnem oddelku »Edinosti« ul. S. FranceSco št. 20. Via Stadion 10 — TRST — Via Stadion 10 Ravnatelj-lastnik KARL MAURIOE. Pri Hupfeldklavirju I*. ROSENBLATT. Danes, nedelja 31. decembra 1916 leilKfl Slluestrooa zabava. — Velikanski Monslre spored predstavljen od 30 igralcev. MT Ponedeljek 1. lanuarja 1917 velik nov spored Hidi Hlsi, odrska narodna pevka — Bolli retiigoče jsta zbližati, najti iz njih pravo nHn' lusSl;: jedro. Prisilnost torej ne sme iti tako da- Vjku>r^ovec.Bersec i tisoč; AntonStanič, Zvo- leč, da bi se moral posamezen Član za- UHcb Cosermo ste«. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5. i Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirfe in blago in izvršuje S vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose no Iinjižice obrestuje 4% nefio g 9lo$e na tekoči In žlro-ratun najbolje po dogovoru. | Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. SS^r^^rr M Poslovalnica <. kr. razredne loterije, i Bogata i7Vara manix/akt«ra«ga blaga. — Ceno zmerne. 194 Mehanična delavnica. ODLIKOVJLN A UVARKICA OSVALDELLA. Via Medi« 26. Izdelovanje in peprava strojev in motorjev. Proračuni. ^19 Manufakturne trgovine. * fttstieničnim razkuževalnim patentnim „Pralnim praškom" PERILO PATEST „H AM HPULV UmivaUc tovarn« kemiCnih proizvodov v Hrastniku. Si Izključna raloga za TRST, ISTRO in DALMACIJO OKE sa naaroci^l vseh prodaJačnaSi jastvin, mirocSiinicah in salog«^ rr.'S^. niča K 600: Frančiška Stanič, Zvonica K i drugi popolnoma podvreči in da bi lahko Frančiška Kinkela. ^K ; i^^^t.pani^ ^^drus^ proti njemu uporabljala nasilstva, Kd5M-WMate S temvci prisilnost mora ostati umiraj te 2 Allton K,nkeIa' T-omlLlč - O0°' — — rnoralična, tako da skupni interesi ne ubi- zadružnika, Apoti^1 Pazin'Kk400; Franlča Brava,^Pazin kron 500; Avgusta Tirchisven Avgusta.Pazln K 20«, C. Carbonari K 100; Alojzij Nege jK 100. Gre-Rori Brismek K 100; Iv. Camault K 200. Anton Sch^agel K 200; Herman Retjec K 500. MarUa Fn-masari K 100; dr. Anton OrSkovlć, KrK K Knesta Valčić Bersec K 400; Viktor Dufmovlć, Bersec K _____ AH naj ostanejo naše zadruge prostov^i-r e ali naj postanejo prisilne zdruzItve? Pod tem naslovom priobčuje nemška »Konsumgeuossensehaftl. Rundschau« na-| slednji članek: Zadružna misel se je tekom težkih vojnih časov izredno dobro obnesla. 2e v mirnih časih je bilo jasno opažati, da se je ljudstvo začelo odvračati od individualističnega načina gospodarstva in da je zadobivala ideja združenja poedincev v skupni gospodarski organizaciji vedno trdnejša tla. \zgoja k organizaciji, katero so gojile zadruge desetletja. je žela in 5e žanje v časih svetovne volne'bogate sadove. Veliki množini našega ljudstva, ki se je v zadružnih organizacijah učilo prostosti in discipline, dalje združenja opravičenega egoizma in solidarnosti, ni bilo težko privaditi se na prisilne organizacije, ki so postale vsled svetovne vojne potrebne. jejo interesov posameznega ampak da prisilnost ie veže privaten in skupen interes v višjo enoto. Velike tež-koče bo pa delalo zmiraj to, kako vzdržati pravo mero med prostostjo In pristnostjo, med podvrženjem splošni volji in delovanjem lastne volje. Konsumne zadruge so naravnost šola, v kateri se zmiraj znova skuša razrešiti to veliko a težko nalogo. Vsi člani so poklicani sodelovati na tem važnem problen^._ Priporočljive tvrdke. Papir. VELLKA ZALOGA PAPIRJA za ovkk«, papirnatih vreflle lasto« tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cen® zmarae. — Gtstone Dolllnar Trst, Via dei Gelsi 16.___ Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelova-nja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. EPPAR, nI. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izde-lo t a nja '"n najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 London Biscuit Factory. A. GA ITI, Trst. najbolj iskani. Priporočeni za rekonvale3centne otroke od pr^ih zdravniških avtoritet. 211 Pri ces. kr. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišjim pokroviteljstvom Nje^. a>ost. Veličanstva Oddelek: Vojnega zavarcvanja se sprejemajo ponudbe za vojno zavarovanjs In 3icer pri delilni posredovalnici sa Trst, 8s!ro, Gorilko-GracSiičansko v Trstu, Via d n Lazza etto vecchio št. 3 kakor tudi pri oddelkih za 1) Št. Vid n Staro mesto, Via Besenghi št. 19 I. nad 2) Hovo raesto, Via delle Legna št 2 polunadstropje /* V ^ 3) ftidvo mitnico, Via F.ccolorninl 3, II. t ^ 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št, 4 I. nad. 5) Sv. Jakob, Via deM'istria 8/1. 6) Predmestje Vrdela, Via Giulia št. 54, 1. nad. - 7) Zgornjo okoiico Opčine, V Carinta 18 kakor tudi pri krajnih posredovalnicah v Poreču, Kopru, PulS, Voaosko-Opatiji, Pazinu, Krku in LOSInJu« v vseh občinskih, iolskih in župnijskih uradih i. t. d. Sklepati se morejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40.000.— Premije za svoto K 1000.— za eno leto za Zavarovanja v slučaju smrti znaSajo: a) Za vojake po poklicu In one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanja, v kolikcr ne spadajo v s