Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 107. V Ljubljani, v četrtek dne 22. maja 1919. L c«l> hte . K 60*—% m poi leta • I 30* E«ft (ata . . 15.—. „ m mas* . S' ki KpmnBtM: Kopitarje*« ulic« itn. —— Teiefoii Itn. 50.----------------------- 1 NEODVIS •n Boji med nemškimi delavci in kmeti. Posebno poročilo »Večernem« listu«. špilje, 22. maja. Včeraj so nemški so-ciialisti napadli v Lcbringu zborovanje aemške kmetske zveze. Socljalisti so na- i oadlj kmete s kamenjem. Nastal je velik pretep, pri katerem so začeli tudi streljati. Mrtvi so trije socljalisti'in dva km ta. Ranjenih ;e 20 oseb. Zenska volilna pravica na Francoskem. LDU Pariz, 21. maja. (Dun. KU — Brezžično.jPoslaniška zbornica je dne 20. *»aja sprejela s 354 glasovi proti 97 glaso- vom zakonski načrt, ki daje ženskam aktivno in pasivno volilno pravico v vseh zastopstvih. Ločitev zakona na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 21, maja. (Brezžič-no-) Revolucionarna vlada svetov je izdala naredbo o ločitvi zakona. Naredba določa, da se more doseči razporoka na Podlagi medsebojnega sporazuma, in sicer potom ustnega naznanila pri civilnem ura- du ali pred sodiščem. Po določitvi istovetnosti se sestavi zapisnik, ki ga morata oba zakonca podpisati. Na podlagi take prijave loči sodišče zakon brez razprave z odlokom. Odlok postane takoj pravno-veljaven. Čehi in Francozi. LDU Lyon, 21. maja. (Brezžično.) * redsednik francoske poslanske zbornice D.eschanel je sprejel v avdijenci zastopnike čehoslovaške narodne skupščine. Poslanec Vanek je govoril v imenu čehoslovaške narodne skupščine in v imenu delegacije na mirovni konferenci ter izrazil Živo simpatijo in neminljivo hvaležnost, ki jo občuti svobodni čehoslovaški narod do Francije, Predsednik Deschanel je zagoto- vil odposlanstvo, da je že od nekdaj odkritosrčno naklonjen čehoslovaškemu narodu ter se zanimal za prehranitvene razmere na Češkem, kakor tudi za odnošaje med Čehoslovaki in drugimi narodi .Dejal je, da Francozi ne bodo pozabili nikoli tega, kar so storili Čehoslovaki za Francijo v najbolj kritičnih časih. Čehoslovaki so dosegli svojo svobodo šele po nečloveških naporih, zato so jo tudi pošteno zaslužili. Nemci po mirovni pogodbi razdani. LDU. Nauen, 21. maja. (Brezžično.) številne vesti kažejo, da spoznavajo sedaj °a Dunaju, da je imela ententna propaganda z teritorijalnimi in finančnimi privolitvami Avstriji samo namen, oslabiti gibanje za priklopitev k Nemčiji. Da so te prazne obljube brez podlage, so spoznali sedaj iz poročil avstrijskih' delegatov v St, Gcrmainu, kar je zbudilo veliko razočaranje in reakcijo v prid gibanja za priklo-pitev k Nemčiji. li bodo Nemci vendar podpisali! LDU. Berlin, 21. maja. (DKU.) Danes se sestali na posvetovanje o mirovnem vprašanju veleberllnski delavski svet, ko-»ninalnl delavski sveti m vojaški sveti. Po deloma zelo burni, večkrat hrupno prekinjeni debati je bil sprejet predlog neodvisnih, ki zahteva, da se mirovna pogodba podpiše, laser iti; Enoslolpna petitvfit* (72 nm finftt tu 3 M »isflkt aH n)a prostor) u enkrat pa I 1*20. —• Poslano: Inostolpna petitvrsla K V—. — lthaja «Mk ■lan, Iznsmil nedelja la praznik«, ak 2. ort popaMa« ssees Krvosesi. Medtem, ko so bore v Parizu ca vrati blestečih dvoran diplomatsko spletke med seboj, so bijo za neprodir-no steno, ki sc imenuje italijanska demarkacijska črta, drugačen boj: boi brezpravnega, samemu sebi prepuščenega, ljudstva proti nasilju oboroženega it«; snskega imperializma. Italijanski pohlep, ki v Parizu ni dosegel tistih uspehov, ki jih je pričakoval, se bogato odškoduje za svoje diplomatske poraze na slovonskih tleh," kjer ga nihče ne ovira, da stori, kar hote: Kakor krvoses leži na prsih našega' primorskega ljudstva, in če se kdaj omamljeni žrtvi izvije krik bolečine, brzojavi Italija v Pariz plačanim časopisom: Ni res, da mu je kaj hudega;-sanja se mu. Italija se obnaša v zasedenem ozemlju, kakor bi se hotela i orožjem ustavljati razsodbi 'mirovnega posveta, čim bolj je verjetno, da sc bo VViisonu posrečilo raztrgati tisto listino, ki. jo bila. podpisana v Londonu in je najiniost-nejši spomenik v zgodovini našega naroda, tem dosledneje izvaja Italija posledice iz pravic, ki so ji ondi priznane. Naša demarkacijska črta, ki se krije r. mejami londonskega dogovoru, štrli bajonetov in topov, betonskih jarkov in žičnih ograj. Italijani zbirajo tamkaj vedno nove čete in novo orožje. Zajedli so se v našo zemljo, krvosesi. In kri nam pijejo. K neštetim krivicam, ki se godi našim ljudem onstran domarkacijske črte, h krivicam v cerkvi, šoli, uradu in . na lastnem domu, se je pridružila zadnje dni nova in najtežja. Listi naznanjajo, da kličejo Italijani vse moške iz zasedenega ozemlja od 18. do 42. leta k vojakom in da jih odpravljajo v Italijo. To ni več samovoljno nagajanje in draženje, kakršnega smo bili vajeni od Itali janov, to je krvni davek, ki ga terjajo od našega ljudstva, krvosesi. A če bi se jim mogla katera nakana posrečiti, ta se jim ne more, da bi okrepili svojo armado — s Slovenci! Kakor so začeli, si ne bodo vzgojili ne dobrih državljanov, ne dobrih vojakov. Ha severni meji. Ljubljanski dopisni urad poroča iz iradnega vira dne 22. t. in. ob 9. uri: Pri gostilni Samec zapadno od Slov. gradca smo odbili trikratni napad močne nemške patrule. Sicer je položaj neizpremenjen. Žensko društvo v Mariboru. Maribor, 23. maja, V Mariboru se je istanovil pripravljalni odbor slov. ženskega društva pod predsedstvom soproge generala Majstra, V ponedeljek dne 26. t. m. ob pol 8. uri se bo vršilo v mali dvorani narodnega doma pripravljalno zborovanje tega društva. Mirovni pogoji in dane obljube. LDU Amsterdam, 21. maja. (Dun, KU) /Cakor poroča newjorški korespondent lista »Manchester Guardian«, ameriški liberalci nič ne prikrivajo, da smatrajo mirovne pogoje za cinično tajenje danih obljub in proglašenih načel, n mirovnih komisij. v,. I.von, 20. maja. (Brezžično.) O ut uvanju posameznih komisij na mirovni konferenci se poroča: V torek so imele seje Komisija za vojne ujetnike, Komisija za čehoslovaške zadeve, Komisija za jugoslovanske posle, Komisija za poljsko vprašanje ter Komisija za obnovo. italijanska posvetovanje, LDU Pariz, 21. maja, Dun. KU — Brezžično.) V torek sta se ministrski predsednik Orlando in prehranjevalni minister Crespi odpeljala na italijansko mejo, kjer so ju pričakovali drugi člani italijanske ■vlade, da se z njima posvetujejo o notranje političnih zadevah. Protiitalijanska propagande v Grčiji. Dopisnik »Secola« poroča z dne 4, t, m. iz Soluna sledeče: Za danes je bil tukaj sklican shod prebivalcev Dodekaneza, nahajajočih se v Solunu, da protestirajo proti terorju, ki so ga Italijani baje izvršili na imenovanih otokih. Italijanski konzul, kakor tudi italijanske vojaške oblasti 80 prejšnji dan opozorile na ta dogodek guvernerja Addosida m poveljnika zveznih čet v MacedonijS, generala Parasy Bagoponlosa, ter jim nasvetovale, da shod prepovejo, ker brez ozira na to, da je Italija zvezna država — bi isti mogel povzročiti neprijetne dogodke radi navzočnosti italijanskega vojaštva v Solunu, Vse to ni nič izdalo. Vršil se je sprevod po mestu, kjer so se vile vse zavezniške zastave razen italijanske, in potem shod, na katerem so razni govorniki napadali Italijo, Dopisnik pravi, da je bil sam navzoč, in da se ni mogel vzdržati, da ne bi protestiral proti napadu na Italijo, Bil ic radi tega napaden in se je moral oddaljiti. Bila sta brutalno napadena tudi dva druga Italijana, ki sta slučajno šla mimo. Dopisnik seveda zamolčuje dejstva,, radi katerih je bil shod sklican in pravi samo, da je na istem bila sprejeta protestna resolucija. Čud; se dejstvu, da sc je mogel vršiti shod v Soiunu kjer proglašen prti-? sod ter pripominja, da ne gre za posamezen siu-£aj ampak v a pravi sistem itak iobske propagande. Ne samo atensko, ampak tine iz Goriške, že četrto leto prenašajo isto nemilo ®*odo in željno pričakujejo dneva odreše-ni« in vrnitve v svojo domovino. Dne 18. ®*ufa so priredili v vrtu hotela »Ilirija« Sodnikovo slavnost, ki jo je otvoril g. J. Kemperle z govorom o Vodniku, katerega bara je naslikal kot pesnika, politika in ^zornega slovenskega narodnjaka; govoru je sledila Linhartova veseloigra »Županova Micka« s pred in poigro. Vsi igralci so tako dovršeno in živahno nastopali, da jih je občinstvo neprenehoma z burnimi ovacijami spremljalo. Med posameznimi dejanji je zapel begunski moški zbor in svi-rala domača godba slovanske koračnice. Ta slavnost je pač jasno kazala, kako visoko izobraženi so naši goriški sobratje; tako omikan in zaveden narod se ne da in ne more trajno podjarmiti; zato upamo in smo trdno prepričani, da bo tudi njim zasijalo solnce svobode in se tudi pri njih uresničila Vodnikova »Ilirija oživljena« prej ali slej. — Koroški begunec. k »Savinjska podružnica S. P. D.« ima dne 24. maja t, 1, ob 8. uri zvečer v gostilni g. Robleka v Žalcu svoj občni zbor po običajnem dnevnem redu. k Občina Leše na Gorenjskem ima samo tri vasi. Najmanjša Peračica nima nič kamenja, pač pa dovolj denarja in žita. Drugi dve imata pa na severni strani prostorni Kras, ki po pravici zasluži to ime, ker je silno kamenit. Te dve vasi posipala pota s kamenjem. Peračani bi jih tudi, če bi ga imeli. Ko ga pa ni, so pa mislili z denarjem cesto delati. Pa v pravem času jim je svetoval moder Lešan: »Dajte vi nam denarja in zrnja, mi pa vam kamenja. Napravimo električno železnico iz Leš v Peračico. Dol bo vozila kamenje, gor pa denarje!« Sprejeto, k Za koroške begunce so darovali: Goriška begunca I. Medved in Al. Dru-fovka 200 K; pisarna dr. F. Novaka, od kazn. por., 30 K; učiteljstvo Šmarje, 18 K; Jan. Piajiar, Rudnik, 15 K; dr. 1. Lcsko» vec, 30 K; I. Dobnikar, Janče, 10 K; pis. dr. Fr. Mayer, Šoštanj, iz porav., 120 K; Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, 200 K; Ed. Janžek, Rimske toplice, 20 K; častniški zbor kadra ljublj, pp., 1410 K; Marija Golnar, St. Jurij, 30 K; Antonija Hribovšek, Motnik, £0 K; A. Brezovnik, 20 K; Mici Škoflek, nabrano, Vojnik pri Celju, 190 K; Fr. Čebule, Tržič, 30 K; žup. urad, Dol, 30 K; Fr. Lončar, Ljubljana, 10 kron; Smolniški kmetje, Maribor, 500 K; Matija Kren, Ljubljana, 20 K; dr. Mihael Opeka, 30 K; nadžupn. urad Laško, 160 K; davčni urad Šmarje pri Jelšah, 32 K 34 vin., dr. Karol Schmidinger, Ljubljana, 50 kron. Skupaj 3215 K 31 vin. Rodoljubnim darovalcem se najprisrčneje zahvaljuje Odbor koroških beguncev, Poljanska cesta št. 4, Ljubljana. k Združenje postnih organizacij. Iz poštnih krogov: Dočakali smo potrebno in zaželjeno združenje poštnih nameščencev. Po dovršenih predpripravah in pogajanjih posameznih skupin, je sklica! pripravljalni odbor ustanovni občni zbor »Zveze poštnih organizacij« v Ljubljani na dan 16. maja 1919, katerega so se udeležili vsi dc-legiranci posameznih organizacij. Pravila, katerih zaradi pomanjkanja prostorov priobčiti ne moremo, so se sprejela. Vse vloge posameznih včlanjenih organizacij se morajo vlagati pri »Zvezi poštnih organizacij v Ljubljani« v roko tajnika »' rane Ša-lehar, poštni asistent, Ljubljana I.« Včlanjene so vse poštne organizacije na Kranjskem, in sicer: 1. Maturantko društvo poštnih, prometnih, računskih in čekovnih uradnikov v Ljubljani. 2. Društvo pragmatičnih poštnih uradnikov v Ljubljani. 3. Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola v Ljubljani. 4. Društvo poštnih pristavov, oficijantov in aspirantov v Ljubljani. 5. Društvo poštnih adjutantinj, oficijantk in aspirantk v Ljubljani. 6. Društvo poštnih poduradnikov, slug in seljskih pismonošev v Ljubljani. Širši odbor, v katerem so zastopani od vsake skupine po 3 člani in en namestnik, je izvolil iz svoje srede ožji odbor, in sicer sledeče gg. tovariše in tovarišice: predsednik: Urbančič Karol, poštni višji oficijal v Ljubljani; L podpredsednik: Ulepič Ivan, nadpoštar v Kranju; II. podpredsednik: Primšar Peter, poštni poduradnik v Ljubljani; tajnik: Ša-lehar Franc, poštni asistent v Ljubljani? tajnikov namestnik: Jereb Franc, poštni adjunkt v Ljubljani; blagajnik: Modic Karla, poštna adjunktinja v Ljubljani; namestnica: Ciuha Pavla, poštna adjunktinja v Ljubljani; odborniki: Janežič Vinko, poštni oficijal v Ljubljani; Kramar Ivan, poštni nadkontrolor v Ljubljani; Pavšič Franc, poštar v Ljubljani; Bavdek Alojzij, poštni sluga v Ljubljani; Šuštar Franc, selski pismonoša v Ljubljani; preglednika računov: Kramar Ivan in Rakovic Ivan. V kratkem sc skliče skupščina vseh poštnih uslužbencev v Sloveniji, na katero so bode povabilo tudi bratska društva iz Srbije in Hrvatske. — Oprimimo se Organizacije z vso ljubeznijo, požrtvovalnostjo in bratsko slogo. Če bomo složni in edini, potem nam je uspeh zagotovljen. Da pa bo V »Zvezi« vsak posameznik našel pomoč in pravico nam jamči izvoljeni odbor! k Zanimivo pismo iz Gradca. Oblastim je došlo v roke pismo, ki ga je pisal dijak F. M. 5. maja t. 1. svojim nemškim staršem, bivajočim v Ljubljani. Pismo slove v prevodu: Ljubi starši: Danes je izšel odlok, da naj gremo vsi dijaki k vojakom in da ne izgubimo ničesar na študijah. Za teden dni gredo prvi na koroško fronto. Po treh tednih se vrnejo in polože potem letni izpit. S trgovske akademije jih gre več kot polovico, iz dijaškega doma na S fantov. Jaz grem ž njimi. Vso opremo dobim tukaj, dnevno dobimo 30 do 40 kron poleg mtnaže. Pridemo v Velikovec ali pa v St. Andraž pri Velikovcu. V šoli ostanejo sami mali fantje do 17. leta, večji in stmeiši gtedo vsi. Visoke šole so zaprte, vs: dijaki gredo k vojakom. Brzojavite, ali morem iti kakor drugi dijaki na fronto. — Pozdrav vsem znancem! Vaš hvaležni sin, — Podpis. k Prazen strahu Pred kratkim si jo nekdo dovoli! šalo in potegnil Italijane za nos. Nalagal se jim je, da so nahaja na Vrhniki 30.000 boljševikov, ki mislijo upasti v zasedeno ozemlje. Takoj sta bili alarmirani postojnska in logaška brigada. Obe brigadi sta odkorakali pripravljeni na boj z ročnimi granatami, s strojnimi puškami, oklop-nimi avtomobili in težkimi topovi na demarkacijsko črto in čaka’i lam 2 dni in 2 noči na boliševike. Ko teh le od nikoder ni hotelo biti, so se z dolgim nosom vrnili. k Ministrstvo za preVnno s-dežel je izdalo naslednje dov^l..,,: z- na- kup živil: Rudolfu Pevec v Mozirju za tri vagone pšenice, deset vagonov koruza iz Vojvodine in za šest vagonov koruze iz Srema v Rečico na Paki; Danielu Omerzu za en vagon moke iz Belovara v Slov. Bistrico; Jankotu Popovič v Ljubljani za 150 komadov svinj in 100 komadov goved iz Srema ter nadalje 160 prešičev; Josipu Glihi za aprovizacijo občine Videm-Krško za 2500 kg pšenice in 2000 kg moke; Rohr-manu in sin v Ljubljani za dva vagona pšenice in dva vagona koruze, k Begunec Jožei Rojc, posestnik na Trnovem hribu št, 250 pri Gorici, ki je bival kot begunec v mariborskem okraju, naj takoj naznani svoj natančen naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani. iz Ljubljane. 1 Zahvala in prošnja. V dneh bede in borbe smo pribežali koroški Slovenci čez visoke gore k bratom dežele bele Ljubljane in zelene Štajerske. Srce nas je vedno vleklo v naše središče, v belo Ljubljano, ki je pomenila višek naših nad. A nikoli nismo mislili, da bomo došli oropani, brez imetja. Korošci smo po svoji naravi Optimisti, veselega srca, ljubimo petje — >aj poznate naše pesmi — najbolj čustven del Slovencev. Iskali smo pri vas zavetje; našli smo ga, a še več, našli smo pri vas srce. Na mah ste nam segali iz vseh krajev v roke ter pomagali. Dan na dan čutimo vaše sočustvovanje ne samo v besedah in po listih, temveč tudi v velikodušni radodarnosti. Bodi izrečena naša najtop-leja zahvala vsem listom, ki bodrijo rojake, da nam prihajajo na pomoč. Posebno prisrčno pa se zahvaljujemo združenemu ženstvu z gospo dr. Tavčarjevo na želu, ki so se zavzele za nas s samo ženskemu srcu prirojeno ljubkostjo. Prosimo slavno občinstvo, če bodo prišle v teh dneh ljubljanske dame kot prosilke za nas koroške begunce k vam, da jih blagohotno sprejmete nam v pomoč, sebi v čast in celemu narodu v zadoščenje. — Odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4. 3 Darovi za koroške begunce. Zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani je poslal podpisanemu uradu znesek 2080 K kot tretjo zbriko darov. Dosedaj je zavarovalni oddelek vposlal podpisanemu ura-'du 3228 K 20 vin. Vsem darovalcem in nabiralcem sc najtopleje zahvaljuje Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani, * \% državno posojilo. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je podpisalo do vžte- strank nominalnih ll,032.500 K. 4% bonov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, hranilnica sama za svoj račun pa 5,000.000 K, skupaj lorej 6,032.500 K. 1 Preselitev. Evidenčni in informativni itrad za mornarico, kateri je bil do sedaj nameščen v poslopju Komande mesta Ftvarski dvor), se je preselil v sosedno o, Dunajska cesta it. 31 pritličje. 1 Tatvine. 2epna ura, remonteur-an-Kerca, vredna 400 K, je bila ukradena dne maja 1919 dopoldne delovodji v livar- ni pri Žabkarju, g. Hrovatu Francetu. Ura ima pozlačene ooode in se pred naieupom isie stvari. — Kovček, vreden 300 K, iz rujavega usnja, si je pri gospej Prek izposodila Planinšek Eleonora, m sicer baje samo za dva dni, da gre brata obiskat. Pla-ninšekove pa ni bilo nič več na izvid in tudi kovčeka ne. Zvedela je gospa Pre-kova, da je Plamnšekova prect 10 dnevi odšla v Zagreb, od koder se pa ni več vrnila. 1 Voda za petrolej. V zadnjih mesecih so se dogodili pogosti slučaji, da so kmetje iz dežele šli na limanice nekemu premetenemu goljulu, ki je ponujal posameznikom petrolej 5 do 6 K liter na prodaj. Stranke so navadno z veseljem sprejemale cele sode te tekočine, izplačale visoke zneske dotičnemu, ne da bi preizkušale sprejeto blago. Prišedši na svoje domove so se šele prepričale, da se je nahajala v sodih le navadna voda, vsled česar so naznanjale te goljufije policijskemu ravnateljstvu. Tukajšnji policijski agenti so dolgo časa brezuspešno iskali tega sleparja in dne 20. maja t. 1, se jim je vendar posrečilo, ga izslediti v osebi Karla Miška, roj. 1892 v Cholticah; imel je zvezo z nekim narednikom, kateri mu je pomagal pri goljufijah. Stranke, ki so bile na sličen način ogoljufane, naj sc zglasijo pri policijskem ravnateljstvu v svrho konfrontacij. 1 Pobegnil je od doma, in sicer iz neznanega vzroka, llletni Mauser Ivan, stanujoč Opekarska cesta št, 10. Deček je oblečen v rujavo platneno obleko, rurue-nousnjatc čevlje, je okroglega, rdečega obraza in ima svetle lase. Starši, ki so za sinka zelo v skrbeh, so obljubili nagrado onemu, ki bi vedel dati pojasnilo o pobeglem sinu. 1 »Državna posredovalnica za delo«, podružnica za Ljubljano in okolico, V preteklem tednu od 11. maja do 17. maja 1919 je iskalo delo 212 moških in 105 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 152 moških in 57 ženskih delavnih moči. posredovanj se je izvršilo 89. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 17. maja 1919 iskalo delo 6518 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 4974 delavcev. Posredovani sc je izvršilo v tem času H2i. Delo iščejo pisarniške moči (297), trgovski uslužbenci (154), hlapci, poljski delavci (121), natakarji, natakarice, točilci, stavb., strojni in navad, ključavničarji, mehaniki, služkinje, kuharice, oskrbniki, ekonomi, tov, delavci, delavke, peki, mlinarji, mesarji, krojači, čevjlarji, šivilje, urad., trg. sluge, bol. strežnice, učiteljice itd, V delo sprejme posredovalnica za delo težake, hlapce, viničarje (106), opek. delavce, delavke, zidarje, služkinje, mizarje, tesarje, krojače za veliko in malo delo, čevlj. pomočnike, vajence, pis. moči, kolarje, kleparje, usnjarje itd. 1 Mestni popisovalni orad ostane radi snaženja v soboto, dne 24. t. m. za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni slučaji, 1 Koks za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani lahko nabavi iz Nemške Šlezije poljubno množino koksa. Cena bo približno 30 do 35 K za 100 kg Opozarjamo obrtnike, ki reflektirajo n« koks, da priglasijo svoje potrebščine omenjenemu uradu najkasneje do 1. jun, t. L; na poznejše priglase se nc bo mogoče ozirati. leperioir narodnega gledališča. Drama. 22. maja, četrtek, popoldne: »Krojaček junaček.« Dijaška predstava. Znižane cene. Izven abon, 23, maja, petek: Zaprlo, 24. maja, sobota: »Zemlja.« B 57, 25. maja, nedelja: »Smrt majke Jugovičev.« Ivzen. abon. 26, maja, ponedeljek: »Zemlja.« A 57■ 27, maja, torek, priparandisti: »Tek- f ma.« Izven abon. Opera. 22. maja, četrtek: Zaprto. 23. maja, petek: »Zemlja«, Obhajanja Danilove 40letnice. Izven. abon. 24. maja, sobota: »Favart.« A 56. 25. maja, nedelja: »Favart«, C 56, 26. maja, ponedeljek: Zaprto. lens. i Zdravnice v starem veku. Po najnovejši statistiki je v današnjih dneh več ko 7000 zdravnic, ki izvršujejo svoj poklic v vseh delih sveta. Pričenši s Kitajsko, kjer je hčerka mandarina Enga prejela doktorsko diplomo s filadelfijskega vseučilišča in ;je bila zdrava niča znanega kitajskega veljaka Li Hung-Čanga, delujejo uume-zdravnice Po vseli deželah in državah. A tudi v starem veku je bilo že precej zdravnic. Med prvimi ženami, ki so se pečalo k zdravljenjem, je bila Teano, Pitagorova žena, ki je bila i v filozofiji ter drugih vedah dobro poučena. Ali prva ženska, ki je študirala na nekaki zdrav niški fakulteti, je bila Agnodice iz Aten. Ži* vela je v prvem stoletju pred Kristusovim rojstvom. Ta odločna žena si je: odstrigla lase, oblekla moško obleko tor je postala učenka modrega Hierofila. — Aspasia, ki je živela baje na koncu* prvega stoletja po Kr. r., je zapustila mnogo zajemljivih del o ženskih bolea-nih. Tudi v stari Galiji so izvrševalo ženske zdravniško delo. Povestnica omenja i kristjanke, ki so bile modre zdravnice. Tako sc je učila Teodori j a* mati sv. Prokopa, v Rimu zdravilstva* Umrla je nasilne smrti pod mečem oli preganjanju kristjanov v Dioklecianovi dobi. Pozneje je dala Fabia, imenovan# tudi Fabila, na svoje stroške zgraditi: prvo bolnieo za siromake. Končno jo študirala zdravilstvo v 5. stoletju po Kr. r- 7.a cesarja Arkadija sv. Niceratfl* v Biancu. Domneva se in vse tako kaže, da je bila ona tista zdravnica, ki je ozdravila sv. Krizostoma od želodčne bolezni. ž 'Velika materinska ljubezen. Pred več leti je utonil v Gmundskcm jezer* mlad kadet. Truplo «o iskali in iskali, ati Jrez uspeha. Njegova mati, ki živi na Dunaju, pride slednje leto na rečeno jezero, prav na mesto, kjer jc utonil njen preljubljeni nepozabni sin. Tam potopi v jezerski mokri grob velik venec belih rož! O ljubezen materinska! Kako iznajdljiva to globoka si! ž Ženski poklic v Ameriki, Skoraj v 'Seh južnih deželah severne Amerike vo-™|o državne knjižnice ženske, ki imajo letne plače okoli 12.000 kron našega denarja. V Novem Jorku samem je zaposlenih več ko 12,000 ženskih moči pri pisalnih strojih, V vseli Združenih državah izvršuje zobno zdravljenje skoraj 300 zdravnic. Dalje imajo Združene države čez 150 odvokatk, približno toliko pridigaric, 370 pisateljic, 700 časnikaric, 2200 umetnic itd. Da je v Združenih državah damam odprta pot v državno službo, utegne biti več ali manj znano. Danes posluje tam po državnih uradih do 6000 uradnic. Združene države imajo posebnp veliko število učiteljic, namreč priMižno 160.000. Mrtve o miru. »Liberte« prinaša pogovor med i'hiersom in Bismarckom, ki na drugem svetu razmotrivata današnji položaj svojih narodov in ga primerjata z onim v letu 1871. Thiers, ki je 1, 1871 sklepal z Bismarckom mir v imenu premaganega francoskega naroda v Versaillesu, vprašuje z neko zlobno ironijo kanclerja, kaj misli o tem, kar se danes vrši v Versaillesu, kjer je Thiers sam svoj čas na lastnem vratu okusil, nemški nož, Bismarck odgovarja godrnjavo: —■ Mali slaboumneži, ki so mi sledili, *o pokvarili moje delo. Vedno sem jih opominjal, da naj se mimo zadržijo in naj ne izpostavljajo nevarnosti zveze! Thiers pripomni, da je ravno lako brezuspešno opominjati kneze in narode kot otroke. Sledijo svoji domišljiji do dne katastrofe, ki vas napravi preroka. Tudi jaz sem pod Napoleonom III. poskušal privesti Francijo do opreznosti. Zatrjeval sem ji, da če vas v Nemčiji pusti delati, ona tega nikdar ne bo obžalovala. Toda potrebna je bila preje vojska 1. 1871 da mi je Francija dala prav, Bismarck pripozna, da jc poznal dvomljivost zgrajene Nemčije, če ona pusti razumeti svetu, da je velika Nemčija svetovna nevarnost. — Mladi bedak, ki mi je dolgoval ivojo cesarsko krono in ki me je vrgel skozi vrata, ko jc postal gospodar, ne more krivde svoje nesreče pripisati nikomur drugemu kot samemu ebi. Jaz sem imel tako nezaupanje do tega slabo vzgojenega všivta, da sem mislil na drugačno reditev fiepada. Jaz, ki sem vsi varil zvezo 1 Avstrijo, sem vedno povdarjal, da Nemčija ne sme nikdar začeti vojne pod avstrjisko pretvezo. Thiers pripozna s svoje strani, da kljub temu, da ga veseli nemški poraz in povsačilo v Versaillesu, da ga vendar nekaj Žalosti pri tem miru, Bismarck pravi na to: Ne bi si bil Predstavljal, da bo poraz moje dežele ta- ko popoln; ampak pričakoval pa tudi ne bi bil, da bo ta zmagoslavna zveza pri-poznala moje glavno delo. Kar je napravilo Nemčijo močno, ni bilo to, da je dobila Alzacijo in Loreno, ampak to, da so se združile male nemške države s Prusijo, Thiers na to: Vi se čudite, da zavezniki nočejo uničiti tega, kar sem jaz označeval v svojih govorih kot izvor vsega hudega v Evropi, Prav to pa je, kar mene vznemirja. Zdi se mi, da sem še vedno v zakonodajni skupščini. Čutim, da me sili neka stvar, da zopet javno ponovim svoje opomine iz nekdanjih časov. Moj duh pač še živi, če tudi jaz nimam več glasu in so moja prerokovanja daleč, — Jaz si čestitam za svojo deželo, odgovori Bismarck, Vedno je Francija ona, ki razume najbolje nemške zadeve. Če ne bi bilo Francije, bi bilo moje delo popolnoma uničeno. Thiers obžaluje, da ne pride odmev teh besed v Versailles, kjer bi podučil zastopnike Francije, Po svet^ s Dumasov pomočnik. Zgodovinar Gustav Simon objavlja v i.Revtie de Pariš« važne podatke o nekem pomočniku starega Durnasa, ki se je imenoval Magnet. Bil je to zelo skromen in plašljiv človek. Njegov prvi roman »Le bon home Burat« je zanimal njegove prijatelje in pisatelj je sklenil, da ga pošlje na ogled Dumasu, Ko odgovor mu je ta poslal 1200 frankov za rokopis in čez nekoliko časa je ugledal »Le bon home Burat« svetlo pod Dumasovim imenom in pod naslovom j>Le chevalier de Harmental«. Od tega dne je postal Macuet Dumasov pomočnik, in sodijo, da so slavni »Trije mušketirji« po velikem delu plod Maquetove fantazije in dela. Po pismih, ki jih je pisal Dumas pomočniku, jc razvidno, da ni imel pojma, kakšna usoda bo zadela njegove junake. Dejal je: »V naslednjem poglavju morate pisati kaj o Aramišu« Dumas je rokopis pregledal in popravil nekatere stvari, — Vse dokumente jc zgodovinar zbral in jih dal Narodni knjižnici v Parizu. s Moj iilm. (Razmišljanje nekega Parižana.) Po časopisih čitamo same grandi-jozne naslove: »Največji časi zgodovine. Začetek novega sveta. Slavni dnevi. Odločni časi. Največji dogqdek svetovne zgodovine.« Vse to je res, a v istem času, ko bije toliko odločilnih ur za človeštvo, se tisoč ljudi razgovarja o rečeh, ki nimajo nič diplomatskega na sebi. Ti veliki dnevi, ki hočejo spremeniti ves svet, se v samem Parizu niso nič spremenili. Hotel sem, da se prilagodim temu zgodovinskemu trenutku. Ne gre! Govorim sam s seboj: »Človek, v tem času se odločuje usoda sveta, bodi oprezen.« Težko se je prilagoditi tem velikim momentom, pa če bi vedel, da se bo zgodovina nad 2000 let bavila ž njimi. To pa radi tega, ker se morajo vse velike stvari opazovati samo iz dalje — od blizu je videti samo poedi-ne podrobnosti. Zdaj razumem Hegla, ki ga je pri delu motilo topovsko grmenje pri Jeni, pa je dejal svoji služabnici: To je strašno; pojte, prosim, tja in recite jim« naj že nehajo enkrat!« s Dolgočasje, Friderik IJ. je živahne razpravljal z akademikom d Alembertora in lordom Marshalom Govorili so o dol* gočasju in Friderik je rekel, da mu dcsc* daj še nihče ni prav povedal, kaj je to. Morebiti mu pove eden od obeh gospo* dov. »Tudi midva ne poznava te Dolez-« ni«, reče d Alembert. »A Vaše Veličan« stvo bi se prav lahko seznanilo z njo.« »Kako?« vpraša kralj, »Če boste res šli po evropskih dvorih kakor nameravate« boste srečali dolgočasje tako pogosto, da boste kmalu prav natančno znani z njim,« s Snubitev. V Holandiji snubijo moški na zelo čudovit način svoje iai brane. Tam ni treba nobenih posebnih komedij, ne prič, ne ostalih snubcev; vse napravi moški s pomočjo cigarci Če je mož zaljubljen v deklico, gre dc vrat, potrka in zaprosi ognja. To je za poskus. Če pride drugič, je znamenje, da so njegove misli resne, in da mu de< klica vgaja. Če pa starši niso zadovolji ni, ga pokličejo v hišo in starši samj mu dajo ognja. Ob tej priliki govori i starši in zaprosi za njeno roko, dogovori se š starši, nato pristopi deklica; ki mu poda roko v znamenje zadovoljnosti. — Ta holandska snubitev jej kakor vidimo, brez poezije. s S čim ee bavijo nemški častniki v' ujetništvu, Louis Lonay se bavi z obnaša* njem in načinom življenja raznih vojnih ujetnikov in objavlja podatke o nemških' častnikih. Na sprehajališču v vrtu njihove*' ga zapora se ponašajo drug proti drugemu; 2 naj večjo" čerem onijoznastjo. Opaža te« da se vedejo zelo nenaravno, vsaka kret-nja je izvedena ko po zapovedi. Vidi se, da? bo bili sužnji uniforme in »drila«, predno so prišli v ujetništvo. Kar imajo prostega, časa, se učijo. Bavijo se z zgodovino, soci-' jologijo, zemljepisjem in financijelno politiko. Za vsem tem se krije bodoča gospodarska vojna. Ne tožijo nikdar nad niče-, mur, razen nad tem, če se jim ne izkazuje predpisana čast. Slični so podčastniki, ki so posnemanje in karikature svojih predpostavljenih, Vojak je pošten, voljan in dobrodušen. Najljubša zabava mu je pa telesno vežbanje. s Bogate beračice, V Parizu je umrla pred leti beračica po imenu Marija Se-, net, ki je prosjačila pri cerkvenem vhodu skoz 40 let. Ko je umrla, jc zapustil® hranilno knjižico s 160.000 Iranki in piscitr da voli svoje imetje misijonarjem, — Bolj znana utegne biti AnaCommeli, ki je ži« vela v največjem siromaštvu in pomanjt kanju. Umrla je, kakor se je sploh sodilo cd lakote. Po n,tni smrti so našli v skri-; nji 56.000 kron, s Poškodovane umetnine v Trientn, »Epoca« javlja, da znaša škoda, ki so jo napravili na umetninah v Trientu nad 14,800.000 lir. s Zrakoplovstvo. V Nowyork je dospela vest, da jc zrakoplov št. 4, ki sc je bil dvignil v Trepassiju, dospel v nedeljo popoldne ob 2. uri na azorske otoke. Polet preko oceana je trajal 15 ur in 13 minut. Pot je dolga 1600 km. s Modri zdravnik. Pred nekaj leti je francoski igralec Baron, ko je stal na višku svoje slave, z grozo opazil, da je shujšal takorekoč do kosti. Šel je torej v toplice zdravit se. Tu je igralec vprašal zdrav-rlika: »Ali morem upati, da sc v teh toplicah zredim? Elegantni topliški zdravnik se je slavnemu igralcu prijazno priklonil in mfiu takole povedal: »Kopljite se vsak dan, pa boste kmalu videli učinek.« Baron se je kopal skoz teden dni, ali ni ga bilo nič kaj več. Šel je k zdravniku in mu je rekel: »Toplice nič ne pomagajo, gospod doktor!« »Le potrpljenje, še dva tedna, vidite lam onega tolstega gospoda na vrtu?« »Da.« »Torej, pred tremi meseci je bil tako medel kakor Vi« »Pa menda vendar ne? Ali tako debel še ne maram biti.« »Jaz samo tako pravim, da bi spoznali učinek toplic.« Minil je mesec, a Barou je bil tako medel kakor prej. Ko se je nekoč kopal v svoji celici, je čul iz sosednje celice tale pogovor: »Že toliko časa sem tu, pa sem še zmeraj tako debel kakor sem bil, kako je to, gospod doktor?« »Le potrpljenje, boste še shujšali. Povem Vam zgled. Ste videli našega slavnega Barona?« »Seveda sem ga, ali izogibljem se mu, ker bi se moral vsakdo smejati, ko bi naju srečal skupaj.« »Prav pravite. Torej, in ta umetnik je bil prej tako debel kakor Vi, pa ga danes poglejte.« »Ne, tako suh pa vendar nočem biti, gospod doktor.« »To se tudi ne zgodi. Baron pretirava — čez dva dni mora oditi.« »O, to se motiš, gospod doktor,« je krepko v tem trenotku zaklical umetnik, jaz pojdem še danes in sicer precej!« Čez eno uro je bil Baron že na vozu, da se odpelje. s Pijača, ki odpre. Kardinal Belay je bil bolan. Njegov zdravnik, znameniti oatirihar Rabelais, je poklical k posvetovanju šc druge tovariše, a se ni mogel zediniti z njimi. Drugi so bili mnenja, naj bi se skuhala za eminenco pijača, ki odpre, Rabelais pa ne. Molče je čel iz sobe, si dal napraviti na dvorišču velik ogenj, postavil je nanj trinožnik in na tega kotel poln vode. Vrgel je potem v kotel vse ključe, ki jih je mogel dobiti, oblekel beli jopič kuharja in mešal s palico ključe, kakor bi jih hotel skuhati. Ko pridejo tovariši na dvorišče in ga vidijo v tej čudni opremi in pri tem delu, mislijo, da se mu je zmešalo. Vprašajo ga. »Gospoda moja«, reče Rabelais, »izpolnjujem Vaš modri nasvet, kajti ne poznam sredstva, ki bi bolje odprlo kakor ključ. Jaz jih imam pa kar več.« Na srečo je kardinal ozdravel brez te odpiralne pijače. s Neprijetna tiskovna pomota. V Parizu je bila spet enkrat ministrska kriza, topot za časa kralja Ludovika Filipa. V uradnem vladnem listu »Con-stitutionela so brali Parižani nekega dne to-le: Njegovo Veličanstvo kralj je poklical včeraj gospoda Thiersa k sebi in mu je naroči1, naj sestavi nov kabinet. Thiers je kralju hitro odgovoril: »Samo to mi je žal, da Vam ne morem zaviti vratu kakor kakemu indijskemu peleMou.« — No^ol”«* vrstic naprej si pa v lV^rn m \oM,2% zadožnice I. hrv. hranilnice Zaprtje so odstranjuje splošno s pomočjo odvajalnih sredstev. Dosti je odvajalnih sredstev, od katerih je treba vedno več zavživati, da se doseže zaželjeni učinek. Konečno pa Jih treba vsakodnevno vporabljati in so jih ne more več pogrešiti So pa tudi odvajila, ki krope črevesa in želodec. Tako priporočilivo sredstvo so Folleneve tek vzbujajoče rbabaibarske „Elza-kroglice11. Radi njih lagodnega učinka jih tudi ženske m otroci lahko uživajo. Tudi zabranjajo in odstranjajo neželjeno nabiranje masti. Seat škatljic pošlje ha vse strani za 12 K lekarnar F. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 245. (Ilrvatsko). Istočasno se pa lahko naroči tudi Fellerjevbol lajšajoči „Elzafluid ‘. 6 dvoinabh ali 2 specialni steklenici 24 K. To staropr.znano, odlično sredstvo je že pomagalo mnogim ljudem, ki so si vsled prepiha, vlage ali prehlajenja nakopali kake bolečine. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor več naroči ob enem, mnogo prihrani na poštnini. (—va—) Kobila uraeM. ukradena Ivanu Hočevar, Bakrc pri Ambrusu, rudeča kobila, srednje velikosti, s belo liso na glavi, kratkim repom in odstriženo grivo. Kdor jo zasledi, naj naglo obvesti lastnika. D on ari Blago 440 460 485 495 — 1380 890 400 — 366 845 856 426 428 — 227 »3 97 — 7975 — 204 675 690 — 280 850 880 3 — 115 — 108 Jaroslav. Zgodovinski rou'ao. Ruski skisal J. ..Štnidt-MeMn; preložit A.I. Boa kov ič. 1. Bila j« zimska noč, kakršne so v svoji jatni, očarujcči kiasoti samo v krajih, ki leže na zemiji bolj proti severu- Nobenega veterčka ni bilo slišati, in nebo je bilo tako jasno, tako prozorno, da se je zdelo, kakor bi se vse stvarstvo nahajalo pod ogromno stekleno streho. Na severozapadnem nebu se je medtem razvijalo eno najkrasnejših čud prirode. Tam so se v razdaljah, ki so se vedno Krajšale, razvijali in zopet izginjali zeleni, beli in purpurni plameni) potem so zažareli v Se večji krasoti ter tisti hip zopet izginili izpred oči. Iznenada se je porodil severni sij v vsi svoji krasoti iz neznane, tajne domovine. Dolgi zlati prameni čudovite prikazni so se razlili v bližini Derpta (DorpatJ, ko |e nastala polnoč in so se iz mestnih zvonikov oglasili zvoki zvonov v grobno tihoto. Zdelo se je, kakor bi isti molk, kakor v pridodi, vladal tudi med ljudmi, in kljub prekrasnemu pogledu, ki ljudi sili k občudovanju in moljenju božjih del, se je vendarle pokazal samo eden občudovalec te krasote in veličastja. Puste in zapuščene ‘so se razprostirale ulice ruskega glavnega mesta. Kroginkrog ni bilo videti živega človeka, ni bilo slišati druzega, kakor v zmrzlem snegu pravilne korake vojaka od glavne straže, ki je odhajal in prihajal. A niti ta Rus, rojen in osivel še višje na severu, ni našel dosti zabave v mrazu tridesetih stopinj. Kozaško čepico s kožuhovino podšito je imel potegnjeno globoko čez ušesa in preko sive suknje ogrnjeno še drugo, ki mu je bila za plašč. Tako je hodil svojo pot ter skrival roke, ali pa si prizadeval, da bi jih ogrel s sapo. Nekolikokrat se je vendarle ustavil, da bi napravil požirek iz steklenice, ki pa je bila že prazna, nato pa je krepko zaklel in krenil svojo pot. Zdajci pa so se začuli glasovi in od-daleč je bilo slišati bližajoče se korake. ‘Vmes je bilo slišati vrišč znane pesmi: gaudeatnus igitur. — Ko je minilo par minut, se je izza ogla pokazala družba kakih dvanajst ali petnajst oseb, ki je z nestalnim korakom prihajala po cesti smejoč sc, prepevajoč in vsekrižem govoreč, same mladostne, vitke moške postave. Nebo ic sipalo nanje svoj jasni žar, tako da je bilo videti stoječe zelene žametaste ovratnike — dijaške znake. Vse jc kazalo, da so se ti mladiči vračali iz kakšne družbe prav dobre volje. Približali so se že glavni straži, ko je »jih veselost pretrgal rezek »stoj!« Stražniki so bili upravičeni in dolžni, da vprašajo ponoči vsakega mimogredočega po imenu, stanovanju in vzroku pozne hoje. »Kaj hočeš od nas, ali ne vidiš, da ime dijaki?« je odgovoril najbližje stoječi [dijak, kljub žgočemu mrazu snel čepico !ter vojaku pred očmi nekolikokrat zamahnil ž njo »Vedeti hočem vaše bivališče in ime,* je nakratko rekel vojak. »Ej, bajtuška,« je zdaj vzkliknil dijak, »bojim se, da se kmalu postaraš, ker si tako radoveden.a »Jutri,« je rekel dru^i, »bo še dosti časa odgovarjati na taka vprašanja. Mi pridemo zopet in ti povemo vse, kar hočeš vedeti. Danes pa, kakor vidiš, sami ne vemo prav, kako se zovemo in kje bivamo, a Glasen, prisrčen smeh celega zbora je bil odgovor na te besede; in družba je hotela oditi dalje. »Lahko noč, starce, lahko noč,* je eden izmed njih zaklical v slovo. »Z Bogom, stari medved,« je rekel drugi. A trdovratni Rus se nikakor ni mislil odreči svoji pravici zaradi mladeniških šaL »Stoj, stoji« je zagrmel za mladiči, stopil korak bliže ter preteče in odločno ponovil svoje vprašanje. Nepotrpežljiv in razdražen od te domnevane trmoglavosti priprostega vojaka je najmlajši in najprediznejši dijak stopil k njemu in rekel: »Svojeglavec, dosti dolgo si nas zadrževal po nepotrebnem, sedaj pa vedi, da se ti ne posreči prijeti niti enega od nas.« S temi besedami je visoko kučmo staremu Rusu potisnil globoko čez oči, mlada in razposajena družba pa je smeje se in kričeč odšla dalje. , A stari vojak je bil hitrejši in odločnejši, nego so pričakovali. Hitro si je popravil kučmo, stekel za bežečimi, predrz-neža zgrabil za ovratnik ter ga s kletvijo podrl na tla. A zdaj je bilo že konec malomarnosti drugih dijakov. Ne da bi dolgo premišljevali o posledicah takega ravnanja in se ozirali na prigovarjanje dveh ali treh previdnejših mladeničev, so hoteli s pestmi in palicami planiti na vojaka, da bi maščevali tovarišu storjeno sramoto. A ta hip je tudi Rus pustil svojo žrtev in zdajci skočil k zvoncu, s katerim se moštvo kliče pod orožje. Vojaki so se bili že prebudili vsled glasnega govorjenja in prepira in predno je minila minuta, je planilo skozi odprta vrata dvajset do trideset mož s častnikom na čelu. Ta pogled je hitro iztreznil predrzneže. Spoznali so, da iti mogoče misliti na daljši odpor in da je rešitev samo v teku. Zato so se razpršili na vse strank Vsak posameznik se je zanašal na urnost mladih čilih nog in sl mislil, da uteče počasnim in še zaspanim zasledovalcem. Da se jim to posreči, se jim je zdelo tem bolj gotovo, ker samota kroginkrog ni dopuščala daljšega zasledovanja. Usoda pa je hotela drugače. Dijak, ki je pomagal tovarišu, od stražnika ob tla vrženemu, je bežal ž njim skozi nekaj ulic. Ob ozki prečni ulici je i drugemu, ki so ga že zapuščalo moči, sve- toval, naj ga zapusti in beži naprej p« ozki, temni cesti, na obeh straneh ograjeni z drevjem, dočim je on hitel dalje po široki ulici, ki jo je razsvetljevala luna. Popolnoma zadovoljen se jc nasmehnil mladenič, ko se jc za hip ustavil v naglem begu in se prepričal, da je dosegel svoj namen in da je njegov prijatelj vareo pred vsako nevarnostjo. Vojak, ki je zasledoval oba, pa ni tekel za onim, ampak za njim samim. A rol** denič se ni bal preteče nevarnosti, kajti na vseučilišču ga ni bilo močnejšega to spretnejšega. In res, vsako minuto je bila-večja oddaljenost med njim in vojakom« tako da je komaj slišal kričanje za sabo« Že je mislil, da je rešen, in ker je bil že truden, je pričel teči počasneje. A zdajci so se zasvetila pred njim bodala, kakor bi bila vstala iz zemlje; vra-čajoča se straža, ki je bila zavila krož ogla, se mu je postavila nasproti. Ta b‘P se jc znova oglasil krik preganjajoče# vojaka. Straža je slutila zvezo teh po)a' vov, prišlcctt zaprla pot in nastavila pro” njemu bodala. Dočim se jc trenotek prej veselil fe' šitve, je moral zdaj priznati, da je, od dveh strani obkoljen od sovražnikov, v popolnoma jasni noči izgubljen. Udati pa se ni hotel, ampak je skleni« braniti se z vsemi močmi. Nazadnje pa sC je vendar moral udati premoči, čeprav s® je upiral kot blazen. Ujetega je osem vojakov vleklo na glavno stražo, kjer so g® peljali po temnem hodniku, čigar tla flO grozno stokala pod koraki. Odprla se je težka, velika ključavnica in objel ga j« duh nezdravega, umazanega prostora. Jaroslav, ki je živel v bogastvu, čigar čast je bila ncomadeževana, je bil v ječi. Trska je razsvetljevala umazane stene tega negostoljubnega bivališča. Na klopi, ki je stala ob steni, in na tleh je smrčalo kakih deset oseb. Surovi izraz obrazov je jasno pričal, med kake ljudi so spa' 1 dali. Dijak se je stresel mimogrede ob te® pogledu. Nato se je obrnil k policijskem« uradniku, ki ga je spremljal, ter ga prosil za poseben zapor. »Haha! Vaše blagorodje bi rado posebno sobo!« je odgovoril ta in se trpk® smehljal. »Morda tudi pečenko in vino za večerjo. Lahko si zadovoljen,« je nadaljeval s surovim glasom, »da se nahajaš mca samimi poštenjaki, ki so kvečjemu včasih kradli, dočim ti spadaš med najbolj zavržene zločince. Ali ne veš, da je stražnik toliko, kot car sam. Ti puntar!« Ujetnik fll odgovoril na izbruh takega domoljubja* Eokazal je hrbet uradniku ter sedel na lop, na kateri je bilo naključno eno m«' sto prazno. Med tem so bili vojaki stopili v ko* sobe ter privlekli iz njega nekaj težkega* Ko pa so s to težko klado stopili pred dl* jaka ter mu razložili, da mu bodo priklenili desno roko, tedaj ga je zapustila težko dobljena mirnost, (Dalie.) izdainteH konaorcH »Večernetfa litfa«. Odgovorni urednik Viktor Cenili!. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ LiiiOllanL