Čestitke, PONOSNI SMO NA VAS! Mag. Karmen Novarlič Vodja sektorja za turizem, SPIRIT Slovenija Uvodnik / Tur!zem Slovenija V, SORS VLETU2013 SLOVENIJO PONOVNO OBISKALO v NAJVEC TUJIH TURISTOV DOSLEJ Polona Černič Svet, Evropo in Slovenijo obiskalo za S odstotkov več tujih turistov Turistični promet na svetovni in evropski ravm Je nekoliko presegel napovedi z začetka leta. Najvišjo rast tujih turistov je med svetovnimi regijami zaznala Evropa. Število mednarodnih prihodov se je v letu 2013 v Evropi povečalo za 5 odstotkov. Najvišja rast mednarodnih prihodov je bila opažena v regiji Severne, Srednje in Južne Amerike, sledi regija Azije in Pacifika (slika 1). 4 -2 -4 -6 Severna, Svet Evropa Azija in Srednja in Pacifik Južna Afrika Bližnji vzhod Amerika • 2012/2011 4 3 7 8 7 -5 • 2013/2012 Slika 1: Rast mednarodnih prihodov v letu 2013 (%). Vir: SURS, UNWTO. Znotraj Evrope se je glede na število mednarodnih prihodov v letu 2013 najbolje odrezala regija Osrednje in Vzhodne Evrope, najvišji porast pa ima regija, v katero se po klasifikaciji UNWTO uvršča tudi Slovenija, to je Južno/Mediteranska regija, ki so jo trenutne gospodarske razmere najbolj prizadele in se je v letu 2012 z vidika turističnega prometa odrezala najslabše. Slovenija (prihodi: +2,6 odstotka; prenočitve : +O, 7 odstotka) V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v letu 2013 ponovno zaznanih več prihodov in prenočitev turistov kot v preteklih letih. V letu 2013 je bilo v turističnih Tur!zem / Statistika ,, Severna Zahodna Osrednja/ Južna/ Slovenija Evropa Evropa Vzhodna Mediteranska Evropa Evropa Evropa • 2012/2011 • 2013/2012 4 4 7 Slika 2: Rast mednarodnih prihodov v Evropi v letu 2013 (%) . Vir: SURS, UNWTO. " nastanitvenih objektih evidentiranih 3.384.491 prihodov turistov in 9.579.033 prenočitev. Skupno število turistov je bilo v letu 2013 večje za 2,6 odstotka, prav tako je bilo za O, 7 odstot ·ihovih prenočitev, predvsem pa se je poveča število ujih prihodov in prenočitev, tj. za 4,8 in 3,2 _ odst tka. Ekonomsko dogajanje in družbenopolit1 "ne razme v Sloveniji so tudi v letu 2013 vplivali na štev ačih gostov, katerih prihodi so se zmanjšali za 1 odstotek, prenočitve pa za 3 odstotke. Povprečna doba bivanja je v letu 2 013 znašala 2 ,8 dneva (pri tujih turistih 2,6; pri domačih 3,2). Pri izvozu potovanj Banka Slovenije v letu 2013 opaža 0,6-odstotni porast potrošnje tujcev v Sloveniji; potrošnja je znašala 2,006 milijarde evrov. 1 . Dddm~ Idk . · 1· \ Država Prenočitve tujimi n e s · ~ turisti(%) 13112 l . Italija 929.327 15,6 97,1 2. Avstrija 699.850 11,7 100,6 3. Nemčija 690.687 11,6 99,7 4. Ruska federacija 348.098 ~ 5,8 99,4 5. Nizozemska 1 314.860 5,3 106,5 6 . Hrvaška 296.966 5,0 99,8 7. Združeno kraljestvo 244.625 4,1 108,2 8. Srbija 206.322 3,5 101,2 9. Belgija l;;_i 3,1 109,9 10. Češka republika , 166.532 2,8 106,0 ~--- Tabela 1: Prvih 10 drža.v po številu tujih prenočitev v letu 2013 v Sloveniji. Vir:SURS. Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2013 skoraj dve tretjini tujih prenočitev. Tuji turisti so ustvarili 62 odstotkov prenočitev (v letu 2012 61 in v letu 2011 58 odstotkov). Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (16 odstotkov, v letu 2012 17 odstotkov), sledili so turisti iz Avstrije (12 odstotkov, enako leta 2012) in Nemčije (12 odstotkov, enako leta 2012). Z vidika pomembnejših turističnih trgov so v Sloveniji v letu 2013 ustvarili več prenočitev Statistika / Tur!zem kot v letu 2012 turisti iz Belgije (za 10 odstotkov več), Združenega kraljestva (za 8 odstotkov več), Nizozemske (za 6 odstotkov več), Srbije ter Avstrije (oboji za 1 odstotek več). Turisti iz Hrvaške in Nemčije so ustvarili približno enako število prenočitev kot v letu 2012. Tuji turisti so v letu 2013 skoraj dve tretji- ni vseh prenočitev ustvarili v občinah Lju- bljana, Piran, Bled, Kranjska Gora, Brežice, Rogaška Slatina, Bohinj, Moravske Toplice in Maribor. Največ turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih v zdraviliških občinah (3.018.000 ali 32 odstotkov), kar je za dva odstotka manj kot leto poprej. Prenočitvam v zdraviliških občinah sledijo gorske občine s 25 odstotki prenočitev in obmorske občine z 21 odstotki prenočitev. Zaradi večjega obiska tujih turistov je več prenočitev v letu 2013 ustvarila tudi Ljubljana, in sicer skupno za 11 odstotkov več kot v letu 2012. Tuji turisti so v največjem številu prenočevali v gorskih (28 odstotkov vseh tujih prenočitev), domači pa v zdraviliških občinah (4 7 odstotkov vseh domačih prenočitvah). Turisti so se povprečno najdlje zadrževali v zdraviliških občinah, in sicer so tam prenočevali povprečno 3,8-krat. Sledile so obmorske občine; tam so prenočevali povprečno 3,5-krat; v gorskih občinah so prenočevali povprečno 2,6-krat, v občini Ljubljana pa 1,9-krat. V letu 2013 je bilo turistom skupaj na voljo več kot 43.000 sob ali apartmajev s skoraj 122.000 ležišči. V letu 2013 je delovalo 289 hotelov, v njih je bilo turistom na voljo 34 odstotkov vseh turističnih ležišč, ustvarjenih pa je bilo 5.801.482 prenočitev turistov ali 60,6 odstotka vseh prenočitev (0,4 odstotka manj kot v preteklem letu). V kampih je bilo zabeleženih 1.303.825 prenočitev turistov ali 14 odstotkov vseh prenočitev (za 1 odstotek več glede na leto 2011). Večje povečanje števila prenočitev turistov v letu 2013 glede na leto 2012 je bilo evidentiranih tudi v mladinskih hotelih (za 2 7 odstotkov več), na turističnih kmetijah z nastanitvijo (za 14 odstotkov več) in v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (za 16 odstotkov več). (Vir: SURS) Viri: • Statistični urad RS • UNWTO World Tourism Barometer, januar 2014 Podrobnejši podatki bodo na voljo v novi ediciji letne publikacije Slovenski turizem v številkah 2013, ki bo izšla v juniju. ·. --~- _, ~---.·, .. -. L _·· . . t ·,. . . .. (. • ~ .: C • • ~ • ~ . - ._ašanja Kal<)bjcm,1 lcih« dreves, ternvec zgodbe o drc?esih, ki objemajo ljudi. Tudi v turizmu postaja oblikovanje in pripovedovanje zgodb učinkovito orodje v pomoč razvoju in trženju turističnih destinacij, produktov, znamenitosti in ponudnikov. Za več informacij preli tajte priročnik ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU. Trendi v turizmu / Tur!zern REGIJA OSREDNJA SLOVENIJA- PRIMER DOBRE 'vi' TURISTICNE PRAKSE DOMA IN V TUJINI Petra Križan, petra.krizan@visitliuhliana.si V Ljubljani zadržimo turista dlje, če ga odpeljemo na nepozabno doživetje v njeno zeleno zaledje, kjer ima vsaka od 25 občin, ki se poleg Ljubljane povezujejo v regijo Osrednja Slovenija, vsaj en turistični biser. V letih 2011, 2012 in 2013 smo v vzpostavitev Regionalne destinacijske organizacije (RDO) Osrednja Slovenija in v programe dela, ki smo si jih zastavili, vložili skupaj 696.000 evrov. V strukturi je bilo 43 odstotkov tako imenovanih »evropskih sredstev«, ki smo jih pridobili z razpisom, 43 odstotkov sredstev je prispevala Ljubljana kot največja občina, 14 odstotkov pa jih je prispevalo 25 občin, ki poleg Ljubljane sestavljajo Ljubljansko urbano regijo. Strategija razvoja in trženja turizma za regijo Osrednja Slovenija 2012-2016, po kateri v Turizmu Ljubljana intenzivno in uspešno izvajamo aktivnosti RDO že četrto turistično sezono, prinaša jasno definicijo regijskega modela za področje turizma, jasne cilje, jasen trženjski koncept in funkcionalni način delovanja regionalne destinacijske organizacije, ki živi in se udejanja v praksi. Kje je Osrednja Slovenija danes? Obdobje pogodbe za sofinanciranje aktivnosti RDO iz sredstev ESRR se je izteklo 15.10.2013 in danes lahko ugotovimo, da: • je Ljubljana z vključevanjem turistične ponudbe drugih občin nadgradila svojo turistično ponudbo, druge občine Regija Osrednja Slovenija • • • • • • • • • pa so skupaj z njo prišle na svetovni trg; smo vzpostavili tesno sodelovanje med RDO in STO/ SPIRIT, ki se kaže v usklajevanju programov in skupnih nastopih; smo vzpostavili sodelovanje tudi z drugimi delujočimi RDO-ji v Sloveniji s ciljem prenosa dobrih praks in snovanjem povezovalnih programov; presegamo optimistično zastavljene kvantitativne načrte, po katerih letna stopnja rasti prihodov znaša 4 odstotke in letna stopnja rasti nočitev 5 odstotkov. V letu 2012 smo po podatkih SURS realizirali 995.4 72 nočitev, kar je 5,2 odstotka več, kot smo načrtovali (načrt: 946.418); v letu 2013 smo dosegli absolutni rekord, saj je število nočitev v regiji znašalo 1.088.194, kar je za 8, 7 odstotka več od načrta, ki znaša 993.739. je RDO Osrednja Slovenija prejemnik mednarodnega priznanja »zlato turistično srce 2012«, ki ga podeljuje Sacen International in je nagrada najuspešnejšim v turizmu v JV Evropi; smo na svetovnem spletu v skladu s strategijo RDO uspešno nadgradili spletno mesto Visit Ljubljana (www. visitljubljana.com) v regijsko spletno mesto tako, da smo nadgradili blagovno znamko ter njegove vsebine obogatili z doživetji v Osrednji Sloveniji - tako smo ohranili prepoznavnost in koncept vsebinsko zgolj razširili na širše območje; med aktivnostmi digitalnega trženja močno izstopa lanskoletna oglaševalska kampanja na facebooku, saj je prisotnost Turizma Ljubljana (64.692 sledilcev - podatek iz februarja 2014) na facebooku odmevnejša od nekaterih bolj uveljavljenih turističnih destinacij, med njimi od Salzburga (55.021 sledilcev), znamke Feel Slovenia (47.252 sledilcev), Gradca (50.340), Kopenhagna (43.627) ali Zagreba (25.577); odkar smo v sklopu projekta RDO Osrednja Slovenija nadgradil spletno mesto Visit Ljubljana tudi z odzivnim dizajnom, obisk na njem nenehno narašča. Lani je bila tako zabeležena tretjina več obiskovalcev kot v letu 2012 (657.087 proti 491.084); število obiskov spletnega mesta pa se je prav tako povečalo za več kot tretjino in se približalo milijonu (903.664 proti 660.290); smo vzpostavili tesno sodelovanje in povezovanje z regijskimi turističnimi ponudniki; zadnjih nekaj let sodelujemo z lokalnimi potovalnimi agencijami in prek spletnega mesta poleg vodenih ogledov Ljubljane ponujamo tudi izlete po Sloveniji, ki jih izvajajo le-te. Tako smo razširili obzorje obiskovalcev mesta od spoznavanja zgolj Ljubljane na vodenih ogledih mesta do raziskovanja osrednjeslovenske regije ter v Tur!zem / Predstavitev RDO naslednjem koraku tudi celotne Slovenije na uporabniku prijazen in organiziran način; • je povečanje prodaje izletov (s 687 izletov, prodanih v letu 2009, na 1746 v letu 2013) dokaz, da smo na pravi poti, ob tem pa nam je uspelo tudi bistveno povečati izbiro doživetij za obiskovalce Ljubljane; • je 22. l. 2014 Turizem Ljubljana za projekt »Visit Ljubljana: Tours and trips as experiences« prejel priznanje mednarodnega strokovnega združenja Digital Tourism Think Tank v kategoriji strategij spletnih vsebin, 28. l. 2014 pa je bilo na virtualni konferenci istega združenja spletno mesto Visit Ljubljana izpostavljeno tudi kot primer dobre prakse na področju mobilnega spleta; • nam je uspelo doseči prepoznavnost RDO Osrednja Slovenija z uporabo različnih promocijskih in trženjskih kanalov tudi v tujini. Aktivnosti, načrtovane v letu 2014 Kljub temu da na nacionalni ravni še nimamo sistemske rešitve, ki bi RDO-jem dala smisel obstoja in delovanja, je praksa pokazala, da je destinacijski menedžment prihodnost našega turizma, zato smo se ob podpori Sveta Turizma Ljubljana in Sveta LUR v našem primeru odločili, da bomo delali naprej, in to po modelu, kakršnega smo vzpostavili v prvih treh letih, ko smo imeli za to podporo evropskih sredstev. V letu 2014 imamo tako za izvedbo vsebinskega načrta aktivnosti RDO Osrednja Slovenija, ki je bil sprejet na forumu RDO januarja 2014, na voljo 142.169 evrov. Medtem ko je bil v preteklih treh letih poudarek predvsem na razvojni oz. produktni funkciji za vzpostavitev regijske ponudbe, je letos največji poudarek dan promocijski funkciji - delu z organizatorji potovanj in novinarji ter digitalnemu trženju. Med programskimi poudarki pa velja omeniti produktno povezovanje z drugimi regijami. Kulinarika, ki je prepletena z osrednjimi turističnimi točkami v regiji, je poleg Emone 2000 glavni fokus skupnih regijskih aktivnosti v letu 2014. Regija Osrednja Slovenija nadaljuje konkretne izvedbene aktivnosti na področju razvoja gastronomskega produkta. Ena o~_ ...,..__...,rojekt ocenjevanja gostinskih lokalov »Ljubl' uality ction« oziroma »Izbor kakovosti«, ki s e razširil še na 27 r s avracij v regiji. Med promocijskimi ktivnostmi naj pos ej poudarimo študijska otovanja, repletena z lokalno kulinaričn ponu o iz vodiča kusi Osrednje Slovenije, z izhodišče v Ljubljani, i ato v regijo za organizatorje potovanj, blogeqe m novinarje z emitivnih - trgov Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine - v povezavi z oglaševanjem na različnih medijskih kanalih. V okviru 2000-letnice izgradnje Emone smo v sodelovanju z RDO Dežela Celjska in Podravsko-ptujsko-ormoško RDO oblikovali medregijski turistični produkt Via Slovenica (Emona-Celeia-Poetovio), usmerjen na posameznega kulturnega turisla, ki ga bomo tržili po spletu in na naših dveh TIC-ih. Digitalno trženje Letošnje leto bo na spletnem mestu potekalo predvsem v znamenju nadgradnje spletne prodaje in vsebinskega Predstavitev RDO I Tur!zem koncepta spletnega mesta. Pri slednjem bo v ospredju pripovedovanje zgodb - spletno mesto naj bi postalo bolj dinamično z bistveno večjim poudarkom na aktualnem dogajanju ter na vsebinah, ki jih prek spletnih družbenih omrežij prispevajo sami gostje. Na področju digitalnega trženja bo intenzivno oglaševanje potekalo predvsem v iskalniku Google in v njegovi oglasni mreži, na družbenem omrežju Facebook, v različnih mobilnih oglasnih mrežah (s spodbujanjem uporabnikov, naj si naložijo aplikacijo Visit Ljubljana and More) ter na največjem svetovnem popotniškem portalu TripAdvisor. Del navedenih aktivnosti se bo financiral iz sredstev, namenjenih RDO, preostalo pa iz sredstev za naše redne aktivnosti. Vse aktivnosti, ki jih od začetka projekta RDO naprej izvajamo na področju digitalnega trženja, se namreč ne glede na vir sredstev nanašajo na vsebino RDO, saj Visit Ljubljana zdaj deluje kot enovito uradno turistično spletno mesto Ljubljane in regije Osrednja Slovenija. Explore Ljubljana and central Slovenia, and plan your trip to the region ~ Get h:(!n JI'-"' Google play ,.i Av;iUab. 1@ on I h@ , _ _ App Store In kako naprej po letu 2014? V teh treh letih smo prebudili lokalne turistične ponudnike in jih začeli povezovati med seboj. Naš trud je bil poplačan, saj smo za to veliko delo prejeli evropsko nagrado in slovimo kot primer dobre prakse v tujini. Na trgu, zlasti na tujih trgih, se je vzpostavil pozitiven odnos do ponudbe, ki povezuje celotno regijo, zato je ključno, da se to delo nadaljuje, vzdržuje in nadgrajuje. \> ~o RDO Osrednja Slo enija je najbolje o izirana regionalna turistična organizacija v Sloveniji ~ ter ...... ,-Akad. techn. Ferialverbindung Carniola«, ki so jo ustanovili nemški študentje v Ljubljani. Prav zaradi tega govorimo, da organizirano mladinsko popotništvo na Slovenskem sega v leto 1892, ko so slovenski študentje ustanovili Ferijalno društvo SAVA in se ukvarjali s spodbujanjem mobilnosti mladih. Podobno kot danes na www.youth-hoste1.si in www.globetrotter. si najdemo vse potrebne informacije, so v Ferijalnem društvu Sava izdajali svoj almanah. V začetku 20. stoletja so sledile tudi druge organizacije, kot na primer >> Prosveta« leta 1908. Takoj po prvi svetovni vojni so se tovrslne organiza ci je združile in tako je nas tal »Dj ački ferijalni Savez« t;i kratnc skupne države, ki je izdajal popis brezplačnih nameslilev in drugih ugodnosli za imetnike čl anske izkazn ice. Na vlakih in parnikih so lahko mladi popotniki koristili kar SO-odstotni popust. Po drugi svetovni vo jni je bila Počitni ška zveza Slovenije del Ferijalnega saveza Jugoslavije, ki je leta 1970 postal polnopravni član International Youth llostel Federation - IYHF (ta je bila sicer ustanovljena že le ta 1932, prvi stalni hostel pa je začel delovati leta 1912 v Alteni v Nemčiji). Dejavnost se je nadaljevala tudi v samostojni Sloveniji, od leta 2002 dalje pa je Popotniško združenje Slovenije predstavnik Slovenije v International Youth Hostel Federation ali skrajšano Hostelling International. Poudariti moram, da je rdeča niL naslanka in obs toj a IYHF spodbujati mlade k spoznavanju drugih ku1tur, narodov in lepot, kar je z naslednjimi besedami zapisano tudi v temeljni listini Hostelling International. Kaj so značilnosti tega segmenta turizma? Pogosto si pod pojmom »mladinski turizem« predstavljamo mlade, ki potujejo z nahrbtniki, z malo denarja in kot ciljno skupino, ki išče predvsem zabavo. Ali ta stereotip drži? Mladi popotniki seveda iščejo tudi zabavo, ki pa je le dodana vrednost k celotnemu potovanju. Stereotipe, da je mlad popotnik slab potrošnik ali da je njegovo obnašanje neprimerno in podobno, so razblinile že raziskave Svetovne turistične organizacije pred kakšnim desetlE~tjem. Mladi popotniki obsegajo četrtino vsega turističnega prometa, potrošnja pa je le nekoliko manjša od povprečne. Dodatno je treba poudariti, da mladi popotniki porabij o relalivno malo za nočitev, vse preostalo pa porabijo v lokalni skupnosti za vstopnine, najeme, hrano, oglede in drugo. Seveda obstajajo turistične agencije, ki promovirajo izključno zabavo, a lu ne gre za mladinski turizem, ampak za masovno industrijo zabave, agencije pa po večini organizirajo zgolj prevoz in namestitev ter seveda zabavo, vse preostale komponente (naravne znamenitosti, kultura, domoznanstvo, etnografija ... ) pa po navadi odpadejo. Prav te organizacije slikajo mlade popotnike kot glasne vandale, katerih glavni namen je pijančevanje, kar pa je zmotno posploševanje. Dodaten žebelj v krsto stereoti.pom je zabila študija, ki jo je pripravila univerza iz norveškega Bergna, ki je ugotovila, da je poraba mladih popotnikov v norveških mestih višja od porabe potnikov z luksuznih križark, ki imajo vso hrano in pijačo na ladji, v mestu pa zapravijo zgolj za kakšno malenkost. Kakšen potencial danes izkazuje mladinski turizem? Mladinski turizem ni zgolj potencial, ampak predvsem investicija v prihodnost turizma posamezne države. Destinacije, kjer ni mladih, propadejo in zamrejo. Mladi popotniki imajo to bstnost , d a želijo v čim krajšem času videti čim več. Prav zato je treba posveča ti veliko skrb temu, s kakšnimi spomini bodo zapustili Slovenijo, saj je od tega odvisno, ali se bodo v obdobju naslednjih 30- 50 let še vračali. Vlaganja države v organiziran mladinski turizem, infras tru l