Poštnina plačana v gotovini.
Leto XI., Št. 5 („JUTRO* StSSa)
Ljubljana, ponedeljek j. Sebruarfa 1941
Upravništvo ujubijaoa, Knafljeva 5
—	Telefon St 3122 3123, 3124, 3125. S126.
Inseratni odaetek: LJubljana, Selen-Ourgfova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
§t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
oesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlfti dr. Baum-tjartnerla.
PONEDELJSKA IZDAJA
Tf>
Angleška ofenziva v Vzhodni Afriki
Imperialne čete so po hud! borbi zavzele Agordat
Cena 2 D*~
Uredništvo:
Ljubljana Knafljeva ul 5. Telefon St 3122. 3123 S124. 3125 tn 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja ysas oonedeljek zjutraj. — Na-
V	-n ve'v* r<r
prejemana Din 5.—. po raznašal-cih dostavljena Din 6 — mesečna
Man ;x>i ; raJsK! trg St ?<. fertsloB St 2455
Celje Strossmaverjeva al.. L Tei »R Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi o< tarifa
Italijani se umikajo ob železniški progi proti Masaui - Tudi pri Barentu Angleži napredujejo ter so oddaljeni od mesta samo še poldrugi kilometer — Akcija abesinskih četnikov ob Tanskem jezeru
Kairo, 2. febr. n. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je danes popoldne objavilo naslednji službeni komunike:
V	Libiji se borbe uspešno nadaljujejo.
V	Eritreji so angleške oborožene sile zavzele Agordat. Včeraj zjutraj so angleške čete prodrle v mesto. Ujetih je bilo več sto Italijanov, zaplenjenih mnoso topov in motornih vozil. V poslednjih borbah je bilo uničenih 6 srednjih in 5 lažjih tankov ter 15 topov. Pri finalnem napadu na Agordat so sodelovale angleške in indijske čete. Sovražnik je imel velike izgube.
Italijan; so se pričeli iz Agordata naglo umikati proti vzhodu vzdolž železniške proge v smeri proti Masaui, ki leži 175 km daleč od Agordata. Angleške čete so že včeraj popoldne pričele zasledovati umikajočo se italijansko vojsko. Kakor kaže, se bodo skušali Italijani znova postaviti v br?n pri Kerenu.
Tuli operacije pri Barentuju se ugodno razvijajo. Južno od Barentuja angleške motorizirane sile čistijo teren in zasledujejo I al june, ki je umikajo proti vzhodu. V neposredni ljliž'ni Barentuja sta lili včeraj popoldne zavzeti dve važni postojanki, ki li žita Ie še po'dni^i ki!om?ter daleč od mesta. Južno od njih je Valkait že v angleških rokah.
Tudi na abesinski fronti se ItaMjani umikajo v smeri od Meteme proti Gon-d»ru. Angleške motorizirane sile jih neprestano zasledujejo.
Na južnoabesinski fronti se prav tako nadaljnje prifisk na italijanske postojanke pri Mojali.
Kairo, 2. febr. n. (Reuter). Angleške motorizirane čete s0 včeraj popoldne po izredno hudih borbah presekale cesto med Agordatom in liarentujem v Eritreji. Zveza med obema glavnima strebroma italijanske obrambe vse pokrajine v eritrejskj nižini je bila s tem prekinjena. Tak0 v Agerclatu kakGr v Barentuju sta koncentrirani po ena italijanska divizija. V obeh mestih pa so italijanske čete v glavnem že obkoljene. Bcrbe, do katerih je prišlo nred 'tem angleškim uspehom, so bile izr* dno hude. Izkazalo se je. da so se Italijani na svejih postojankah postavili v bran s tako odločnostjo, kakršne doslej v vseh borbah v Eritreji še niso pokazali.
Angleško topništvo je že pričelo obstreljevati Barentu. Italijani so včeraj dopoldne izvedli nekaj protinapadov, ki p a so ibili vsi odbiti. Pri Agordatu je bilo v zadnjih bo ih uničenih 11 italijanskih tankov iin 15 topov.
Pa tudi v notranjosti dežele in zlasti v severni Abesiniji dosegaio Abesinci, ki jih podpirajo Angleži, zmerom večje uspehe. Na področju okrog Tanske^a jezera so že povsem gospodar poiožaja. Vse not! so pod njihovo kontrolo in v smeri proti abesinski meji prihaja neprestano do manjših spopadov med albanskimi uporniki in oddelki Italijanov.
Tudi britansko letalstvo izvaja neprestano močan pritisk na Abesi-nijo. Včeraj popoldne so angleški bombniki iz Adena hudo bombardirali železniško postajo v Haiši na progi od Adis Abebe p~oti Dži-hutiju. To je bil že drugi napad m ta kraj v poslednjih treh dneh. V železnšk m prometu so zaradi teh narpadov na ta e resne motnje. Razen te?a so bcmbnki iz Adena bombardirali tudi italijansko luko Asab ob Rdečem morju.
Kairo. 2. febr. AA. (Reuter) Britansko uradno poročilo pravi, da so britanske čete v dolžini 20 km presekale strategieno pot, ki <Jre iz Agordata v Barentu v italijanski Eritreji. Smatra se, da imajo Italijani v Agordatu celo divizijo in v Barenti tudi. Po zadnjih vesteh se bi je jo borbe okoli Agordata in Barcnte, kjer se je sovražnik zopet utrdil. Britanske motorizirane čete se morajo na tem odseku boriti s terenskimi težavami. Britanskim četam so pri-le na pomoč prve okrepitve. V Keniji so bcrbe ob meji in pri Mojali.
[lansko službeno
lumu in Bardiji. V luki Bardiji je bila potopljena neka angleška 10.000 tonska transportna ladja. Dne 31. januarja popoldne so iste skupine nemških letal intenzivno bombardirale sovražne tovorne ladje ob obali ali lukah Marmarike. Tri ladje srednje tonaže so bile potopljene, nadaljnje tri tri hudo poškodovane.
Neka podmornica, ki je operirala na Atlantskem oceanu ood vodstvom kanetana fregate Prima Longobarda ie napadla sovražni konvoj, v katerem so bile štiri angleške ladje, ter toperdirala in potopila tri izmed njih s skupno tonažo nad 15.000 ton.
Nemška letala bombardirala luke v Cirenaiki
London, 2. febr. n. (SDA). V službenem komunikeju priznava vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu, da so skupine nemških letal z letališča v Cata-
niji na Siciliji včeraj bombardirale angleške ladje in luke v Cirenaiki. Vojaški krogi v Kairu pa pripominjajo, da so s tem že računali in da pomeni intervencija nemškega letalskega zbora v afriških borbah le naravno razširjenje operacij v severni Afriki.
Napadi na Malto
Malta, 2. febr. AA. (Reuter) Uradno poročilo pravi, da so preteklo nor letela nad Malto sovražna letela in metala bombe. Danes so bili na Malti dani štirje znaki za pripravljenost.
Italijanski prestolonaslednik med ranjenci v Gorici
Gorica, 2. febr. n. (Štefani) Danes dopoldne se je mudil italijanski prestolonaslednik princ Piemontski in vrhovni poveljnik prve skupine armij v Gorici, kjer so
mu priredili nad vse svečan sprejem. Prišel je v spremstvu poveljnika druge armije. V Gorici ga je pozdravil vojvoda Jakinski v spremstvu večjega števila višjih oficirjev. Princ je pregledal vojašnico 23. polka. nato pa je obiskal ranjence iz Albanije, ki so jih razmestili v goriški vojaški bolnici te- v malem semenišču.
Letalske akcije
Kairo, 2. febr. n. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je danes objavilo v svojem rednem službenem komunikeju, da so južnoafriška letala včeraj učinkovito bombardirala Omego in Giavello v italijanski Somaliji. Tam je bilo razdejanih večje število avtomobilov, ki so parkirali okrog nekih barak. Angleški bombniki iz Adena so bombardirali Haišo in Asab. S teh napadalnih poletov so se vrnila vsa angleška letala na svoja oporišča.
Berlin, 2. febr. n. (Štefani.) Tu so se
or Grkov pri Tepelenjju
Zavzeli so v hudi borbi izredno važno planinsko višino in s tem onemogočili italijanski ofenzivni sunek proti grškim postojankam
vojno po
Rim. 2 febr. n. (Štefani). Vrhovno po-
veijstvo italiianske voiske ie obiavilo davi svoie 240 službeno vojno poročilo, v katerem pravi o borbah v Afriki:
V	Cirenaiki ni bilo nikakega dogodka, k: bi bil vreden posebne omembe. Skupine naših letal so bombardirale sovražne motorizirane oddelke. Na^a lovska letala so sestrelila dve sovražni letali tipa »Hi>rr:-cane«. Sovražna letala so napadla naša letališča in napravila na njih nekaj škode, mrtvih ali ranjenih na ni bilo.
V	vzhodni Afriki so se razvijali včeraj hudi boji na severni fronti med Agorda-tem in Barentujem v zapadni eritrejski nižini. Naša letala so neprestano posegala v borbo ter so s strojnicami obstreljevala sovražne postojanke in razpršila več sovražnih kolon. Uničeno ie bilo večie število lovražnih motornih vozil. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo ti na »Hurricane«.
Letala n m?kega letalskega zbora so učinkovito in z vidnimi rezultati bombardirala vojaške naprave v pristaniščih Sol-
Atene, 2. febr. n. (At. ag.) Snočnje službeno vojno poročilo beleži, da so grške čete v okviru lokalnih operacij zavzele važne postojanke Izvedelo se je, da jim je predvsem uspelo v borbi, ki je trajala vso noč od petka na soboto, zavzeti strateško izredno važno koto 1960, ki dominira nad Tepelenijem. Italijani so bili presenečeni, ko so jih Grki napadli v taki višini. Kljub temu so se spočetka odločno branili, a nazadnje so bili prisiljeni umakniti se s tega vrha. V hudih bojih je bilo mnogo italijanskih alpincev ranjenih. Vrh je branilo več sto Italijanov, ki so morali Grkom prepustiti vse svoje orožje. Z veliko težavo so Grki včeraj odpravili ranjence v dolino.
Nadaljnje uspehe so Grki včeraj dosegli, kakor je objavil davi atenski radio, tudi severnozapadno od Tepelenija. Tam jim je že v petek zvečer uspelo zavzeti Dukai, ki leži 11 km severnozapadno od Tepelenija. V protinapadu so ga Italijani v petek zvečer znova osvobodili, toda le za prav kratek čas. V naslednji noči je Dukai de-finitivno prešel v grške roke.
Atene, 2. febr. AA. (Reuter). Nocoj je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so grške čete dosegle pomembne uspehe na številnih odsekih srednjega bojišča, kjer so po srditih borbah zavzele neki vrh 1.220 m visok, ki je zelo velikega st rate-gičnega pomena, ker obvlada celo vrsto drugih postojank, na katere se je sovražnik zanašal, da bo z njih izvedel uspešne operacije. Osvobojeni vrh je dejansko trdnjava in to ena od najmočnejših v Albaniji. To postojanko je ukazal utrditi še bivši albanski krali Zogu. Toda po prihodu Italijanov v Albanijo so bile utrdbe še bolj izpopolnjene. Pri umiku so italijanske čete pustile mnogo vojaškega materiala.
Atene, 2. febr. AA. (Reuter). List »Estia« prinaša od svojega dopisnika z bojišča posameznosti o novi grški zmagi, ki je bila že objavljena v uradnem poročilu. Po pisanju lista je ta zmaga še posebno važna, ker osvojeni položaji obvladajo ves obrambni sistem, ki ga je bil sovražnik zgradil in predstavljajo ključ do prometnih zvez. Sovražnikove čete so mislile s tega položaja izvršiti protinapad in obkoliti grške čete na srednjem odseku. Italijanski protinapadi so bili hudi in so jih podpirali tanki ter topništvo. Ko so grške čete odbile te protinapade, so prešle v pro-tiofenzivo, ki se je končala s tem. da so grške čete osvojile te važne postojanke.
Atene, 2. febr. AA. (At. ag.) Stab britanskega letalstva v Grčiji sporoča, da ie bilo včeraj bombardirano veliko sovražnikovo taborišče jugozahodno od Tepelenija.- Poročilo pravi, da so se napadi posrečili in sovražnike iznenadili. ki napada ni pričakoval. Napadi so povzročili veliko škodo. Sovražnikove čete. ki so bile med napadom na nohodu. so letala obstreljevala s strojnicami.
Grško vojno poročilo
Atene. 2. februarja. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 98 grškega vrhovnega poveljstva. izdano 1. februarja zvečer pravi:
Na različnih točkah bojišča so se naše čete spoprijemale s sovražnikom in zavzele pomembne postojanke. Zaplenienesa je bilo nekaj avtomatičnega orožja, težkih topov in nekai drugea materiala. Ujetih je bilo 270 sovražnikovih vojakov, med njimi več oficirjev.
Ministrstvo ?a javno varnost sporoča, da je bilo 1. februarja zvečer po vsej državi mirno. Število žrtev in škoda, ki je bila povzročena po sovražnikovih letalskih napadih v tretjem mesecu vojne (od 29. decembra 1940 do 28. januarja 1941) je sledeče: 77 mrtvih in 93 ranjenih Porušenih je bilo 160 stanovanjskih hiš ki 50
manjših poslopij. 300 poslopij je bilo poškodovanih.
Italijansko poročilo
Rim, 2. febr. n. ^Štefani). V svojem današnjem 240. službenem vojnem poročilu poroča vrhovno poveljstvo italijanske vojske o položaju na albansko-grški fronti:
Na grški fronti je bilo v patrolnih akcijah ujetih nekaj Grkov in zaplenjeno mnogo orožja, ki ga je pustil na bojišču sovražni oddelek, ki ie bil ored dnevi premagan in prisiljen k umiku. Ugotovljeno • je bilo, da ie imel velike izgube. Na enem samem mestu v dolini Tomorice je obležalo okrog 200 mrtvih vojakov in med njimi trije oficirji.
Sovražna letala so bombardirala področje okrog Valone. Bombe so zahtevale nekaj človeških žrtev. Bilo je 10 mrtvih in nekaj ranjenih.
Bombardiranje Valone
Atene, 2. febr n. (At ag.). Kakor beleži vrhovno poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji, so skupine angleških bombnikov včeraj intenzivno napadle Valono. Zadeta so bila skladišča blaga, streliva m druge, za vojaške operacije nadvse pomembne naprave. Izbruhnilo je več požarov. Od časa do časa so nastale velike eksplozije. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
razširile vesti, da so bombniki nemškega letalskega zbora na Sredozemskem morju napadli sovražni konvoj ter potopili dve trgovinski ladji po 4000 von, štiri nadaljnje pa hudo poškodovali. Doslej so nemški bombniki na Sredozemskem morju potopili že za 34.000 ton sovražnega trgovinskega ladijskega prostora. Dodatno k današnjemu nemškemu službenemu vojnemu poročilu se ie izvedelo, da so nemški bombniki včeraj uspešno bombardirali tudi vrsto vojaških taborišč in skladišč vojnih potrebščin v Cirenaiki.
Eksplozija v Gibraltarju
Gibraltar, 2. febr. AA. (Reuter.) Včeraj je med utrjevalnimi deli v Gibraltarju nastala eksplozija, ki je zahtevala 7 žrtev, in sicer 6 vojakov in 1 meščana. Sicer pa je eksplozija povzročila razmeroma majhno škodo. Do eksplozije je prišlo, ko so hoteli zažgati epksploziv pri utrievalnih delih.
Anglija oskrbuje Grčijo tudi z živili
Atene, 2. februarja, AA. (Reuter). Izvedelo se je. da britanska pomoč Grčiji ni samo v velikih pošiljkah vojnega ma eri-ala. ampak tudi v velikih pošiljkah živ-ljenskih potrebščin, obleke in zdravil. Tako ie od začetka vojne bilo podanih 353 tisoč parov čevljev, 120.000 puloverjev, 350.000 parov nogavic, 85.000 ton kož, 80.000 ton zdravniškega pribora. 85 ambulantnih voz. 2 milijona ton mesa in konzerv. 2 milijona 200 tisoč liver riža itd.
Grška podmornica potopila italijansko ladjo
Atene, 2. febr. n. (At. Ag.) Grško mornariško ministrstvo ie sinoči službeno objavilo, da ie grška podmornica »Papani-kclis« v noči na 29. januarja torpsdirala in potopila italijansko 10.000 tonsko transportno ladjo, lri je bila na poti iz Valone v Brindisi. pa čeprav jo ie spremljalo nekaj italijanskih vojnih ladij.
Laval osnoval svojo stranko v Parizu
V Vichyju smatrajo to za nov L avalov udar proti maršalu Petainu in ne izključujejo možnosti* da bi se v Parizu osnovala tudi posebna vlada z Lavalom na čelu
Vichy, 2. febr. n. (SDA) Pred kratkim je francoska vlada napovedala ustanovitev nove enotne stranke za vso Francijo, tako zvamega nacionalnega zbora (Rassem-blement Nationale). Medtem pa so v Parizu, očitno iz opozicijskih razlogov že snoči ustanovili novo enotno stranko, tako zvani nacionalni ljudski zbor (Rassemble-ment nationale popukire). Novo stranko so v Parizu ustanovili zastopniki bivših bojevnikov, socialističnih desidentov, združenja kovinarskih delavcev ter Lavalovi pristaši.
Pariška stranka si je postavila za program obnovo' Francije, ki je v smislu proglasa, ki je bil izdan o priliki ustanovnega zborovanja, mogoča le, če se Francija vključi v novj evropski red in če odločno izvede nacionalno revolucijo. Program stranke določa obrambo domovine in kolonij ter duhovno, gospodarsko in politično sodelovanje pri obnovi Evrope. Pri tej obnovi morajo sodelovati tudi francoske kolonije. Na socialno političnem področju določa program uvedbo korporacijskega, gospodarskega in socialnega sistema, ukinitev trustov ter prilagoditev francoskega gospodarstva evropskim potrebam. Proglas tudi poudarja, da mora biti Afrika skupno eksploatacijsko področje Nemčije in Francije.
London, 2. febr. br. (Reuter.) Po poročilih iz Vichyja smatrajo tam ustanovitev posebne stranke v Parizu za nov Lavalov udar proti politiki maršala Petaina. Po mnenju vichyjskih krogov je hotel Laval s tem obrezuspešiti prizadevanje maršala Petaina za osnovanje stranke nacionalne sloge. V Vichyju ne dvomijo, da ima Laval vso zaslombo pri okupacijskih oblasteh in ni izključeno, da bo osnoval tudi separatistično francosko vlado s sedežem v Parizu, ki bi najtesneje sodelovala z Nemčijo, če bi ostala pogajanja med Vichyjem in Berlinom brezuspešna.
še en zagovornik Lavala
Pariz, 2. febr. AA. (DNB) Znani francoski književnik Chateaubriand je imel govor o francoski drami in rekel, da je Anglija danes pred izbiro, da postane ali amt riška ali pa evropska. Francija pa nima drugega izhoda, kakor da ostane evropska. . Ona bo v novi Evropi odigrala velika vdo- I
go m zoto mora odstopiti od zveze z Anglijo, ker mora samo tako izpolniti svoje poslanstvo. Zato se mora Francija pridružiti novemu redu v Evropi, ki ga ustvarjajo sile osi Francoska bodočnost je odvisna od tega, ali bo Francija pristopila k evropskemu sodelovanju, je na koncu rekel Chateaubriand.
Weygand za Petaina
Bone, 2. febr. n. (SDA) Generalni pooblaščenec francoske vlade v francoskih kolonijah v severni Afriki general Wey-gand je imel po radiu govor, v katerem je med drugim pozval vse Francoze in še posebej vse francoske čete v severnoafriških kolonijah, naj si na vse načine prizadevajo, da se bodo s francoske strani natanko izpolnjevale vse določbe pogodb o premirju. Vsi Francozi morajo v sedanjih težkih časih z vsemi siilami podpreti maršala Petaina pri njegovih prizadevanjih, da bi duhovno, gospodarsko in politično obnovil francosko domovino.
General Weygand je v svojem govoru omenil, da je bila pred kratkim konferenca zastopnikov severnoafriški kolonij, na kateri so bili doseženi pomembni rezultati. Slo je za to, da bi se spravilo v red omajano gospodarstvo teh področij. Nazadnje se je spet povrnil k delu maršala Petaina, Opozoril je na socialni pomen proglašene nacionalne revolucije. Obči francoski interesi sc morajo postaviti nad interese posameznikov. Preživele navade morajo od-pasti. Francoski ljudje se morajo odreči tendenci, da bi vse kritizirali in o vsem govoričili.
Težave med Vichyjem in Berlinom
Vichy, 2. febr n. (CBS). Izvedelo se je, da bi se morala že v kratkem obnoviti pogajanja med zastopniki vlade v Vichyju in Nemčije. Glede na znani Hitlerjev odgovor na Petainovo božično poslanico pa so nastale nove težave. Očitno Nemci niso voljni pristati na nadaljnja pogajanja, dokler Laval in drugi germanofilski politiki ne bodo sprejeti v vichyjski kr-binet. Značilno je, da pribija pariški tisk, da je politika sodelovanja med Berlinom in V;-chyjem mogoča izključno le pod gotovimi pogoji, na icatere mora Francija brezpo-
gojno pristati. Maršal Darlan je včeraj spet odpotoval v Pariz.
Sodelovanje francoske in nemške industrije
Vichy, 2. febr. n. (SDA) Iz Pariza je prispela vest, da bodo zastopniki francoskih kolonij v kratkem priredili studijsko potovanje po Nemčiji. Nadalje se je izvedelo, da bo obnova francoske industrijske produkcije v zasedeni Franciji kmalu izvedena. Iz Nemčije bo francoska industrija prejela vse potrebne surovine. Posebej so se že pred kratkim pričela pogajanja med francoskimi in nemškimi tovarnami za izdelavo umetne svile. Francoske predilnice so morale v glavnem ustaviti delo zaradi pomanjkanja bombaža in volne. Nemške tovarne za produkcijo umetne svile nameravajo ustanoviti v zasedeni Franciji več podružnic.
Sestanek narodnega sveta
Vichy, 2. febr. AA. (Havas.) Francoski narodni svet bo zasedal v Clermont Fe-randu. Prva seja bo kcnec februarja, ker je treba pred tem izvesti delovanje tega novega organizma. Arhivi prejšnjih predstavniških domov, skupščine in senata, so ostali v Parizu. Mislijo na zaposlitev uradnikov prejšnjih predstavniških domov, zlasti pa tistih, ki so vdani novemu režimu. Določiti se morajo tudi predsednik, podpredsednik in tajnik novega predstavniškega doma, ki jih bo imenoval voditelj države na podlagi seznama, ki mu ga bo svet poslal.
Prehrana Francije
Vichy, 2. febr. n. (SDA). Davi sta se sestala ameriški poslanik v Vichyju Leahy in minister za ljudsko prehrano Imela sta daljši razgovor o prehrani nezasedene Francije.
Poplave okrog Toulona
Vichy, 2. febr. n. (SDA). V Toulonu in okolici so nastale poplave, ker je pričel sneg v zadnjih dneh kopneti. Pod vodo so že velika področja plodne zemlje. Ponekod je prekinjen tudi železniški promet.
2>o 5 m snega v Turčiji
Ankara, 2. fsbr. AA. (Havas). V zadnjih dneh ie padlo ogromno snega tako. da je ponekod visok 5 ul
Maribor čez nedeljo
Japonska se bo pogajala sčangkajskom?
Pod vplivom ameriške solidarnosti z Anglijo in spričo naraščajočega vpliva čangkajška želi Japonska konč a ti kitajsko vojno s pogajanji in je pripravljena za to ceno žrtvovati Vang čingveja in njegov režim
New York, 2 febr. br. (CBS.) V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih poudarjajo. da je politika solidarnosti Zedinjenih držav z Anglijo napravila v taboru totalitarnih držav zelo globok vtis. Najbolj se to kaže na Japonskem, kjer je zadnje dni prišlo do zelo značilnih in, kakor se dozdeva, tudi zelo daljnosežnih dogodkov.
Pravo senzacijo je zbudil v japonski politični javnosti govor, ki ga je imel japonski zunanji minister Macuoka v zunanjepolitičnem odboru parlamenta. Japonska je doslej zavzemala dosledno odklonilno sta!lšCe nasproti maršalu Cangkajšku in njegovi vladi. Osnovala je novo kitajsko vlado pod vodstvom Vančingveja, upajoč, da bo na ta način izzvala razdor v ^tajskih vrstah in onemogočila CangkajSka. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Vančing-vejeva politika je docela odpovedala, medtem ko se je položaj maršali Canarinj^ka in njegove vlade spričo politike Zedinjenih držav silno okrepil. Ker je vojna s Kitajsko Japonsko gospodarsko si'no izčrpala, si sedaj japonska vlada spričo nevarnosti, ki ji grozi, če bi se Japonska zapletla v vojno z Zedin.ienimi dr "a vami, prizadeva, da bi vojno s Kitajsko čimprej dokončala.
V	tej zvezi je zunanji minister Macuoka v zunanjepolitičnem odboru izjavil, da je Japonska pripravljena pričeti pogajanja * maršalom čangkajškom. Dal Je razumeti, da bi bila Japonska za to ceno pripravljena, pustiti pasti Vangčingveja in njegovo vlado, če bi Cangkajšek pristal na mirovna pogajanja. Na drugi strani pa zatrjujejo, da je tudi Vangčingvej sam uvidel, da je postal njegov položaj nemogoč in je pripravljen odstopiti, če bi čangkajšek pristal na mirovna pogajanja.
V	ameriških političnih krogih naglaša-jo, da je ta preorientacija japonske politike nasproti Kitajski v nemali meri tudi posledica porazov na kitajskih bojiščih. Velika ofenziva, ki so jo pričeli Japonci v južni Kitajski z namenom, da odrežejo sto tisoč mož broječe kitajske armade, se je popolnoma izjalovila. Japonci so bili poraženi in se sedaj naglo umikajo. Zaradi tega tudi japonski vojaški krogi silijo k pogajanjem s čangkajškom, ker u videvajo, da vojaško Kitajske ne morejo obvladati.
K vsemu temu prihaja še naraščajoče pomanjkanje živil. Sedaj so na Japonskem morali racionirati tudi riž, ki predstavlja glavno hrano širokih slojev. V ameriških političnih krogih ne izključujejo možnosti.
da pride na Daljnem vzhodu v kratkem do senzacionalnega preobrata.
Ogromni vojni izdatki
Tokio, 2. febr. AA. (DNB.) Japonski proračun za proračunsko leto 1941/42 bo s posebnimi dodatki znašal čez 12 milijard jenov, kakor poroča list »Niči Niči«. Tako je lanski proračun znatno prekoračen. Proračunski predlog predvideva 6.08 milijarde jenov za redne izdatke ln 4.08 milijarde jenov za izredne vojne izdatke. K temu je treba dodati Se razne druge postavke za kopno vojsko in mornarico. List pravi, da so ti izredno veliki izdatki bili neogibno potrebni zaradi rešitve težkih problemov, pred katerimi stoji Japonska v sedanjem težavnem položaju. Kot glavni problem, s katerim je treba opraviti, pravi list. je konec vojne s Kitajsko in povečanje narodne obrambe Japonske do skrajnih meja.
Tokio. 2. febr. n. (Štefani) Finančno ministrstvo je pripravilo načrt zakona ki bo jutri predložen poslanski zbornici v razpravo in ki pomeni revizijo dosedanjega zakona o kontroli nad zunanjo trgovino. Dosedanji zakon se z novim zakonskim predlogom spravlja v sklad s sedanjimi vojnimi razmerami in določbami berlinskega trojnega pakta.
Icoseveltov zakon bo
teden
Novi ukrepi za pssrpešeno oborožitev Amerike in čim izdatnejšo podporo Angliji
VVashington, 2. febr. n. (Reuter). Angleški veleposlanik lord Halifax je imel snoči daljši sestanek s predsednikom zunanjepolitičnega odbora reprezentančnega doma Blumom. Ob tej priliki mu je ta zagotovil, da se trdno nadeja, da bo kongres že do konca tega tedna sprejel Roosevel-tov zakonski načrt. Reprezentančni dom nedvomno ne bo bistveno spremenil posameznih določb tega zakonskega načrta. Kakor znano, prične plenun reprezentančnega doma v sredo razpravljati o Roose-veltovem zakonskem načrtu.
Kakor zatrjujejo vojaški in politični krogi v VVashingtonu, bo prvi učinek uzakonitve Rooseveltovega načrta o pomoči Veliki Britaniji in njenim zaveznicam ta, da bodo izredno narasle ameriške dobave letal Veliki Britaniji. Včeraj popoldne je predsednik ameriške zbornice za trgovino z letali novinarjem izjavil, da je doslej že 400 ameriških bombnikov preletelo Atlantski ocean. Bili so izročeni poveljstvu angleškega vojnega letalstva. Niti eno letalo se spotoma ni ponesrečilo.
Poleg tega pa računajo, da bo Velika Britanija imela znatne koristi tudi od najnovejših Rooseveltovih izrednih zakonov, ki jih je ameriški prezident podpisal včeraj popoldne in ki se nanašajo na skupnih 900 milijonov dolarjev, ki se bodo porabili za oboroževanje Zedinjenih držav na morju ter razne nove gradnje v ta namen. Predvsem bodo zgradili 400 iskalcev min in podmornic ter drugih manjših vojnih ladij. Povečali bodo ladjedelnice in delavnice vojne mornarice. Davi se je izvedelo, da je produkcija ameriških ladjedelnic v zadnjem času tako zelo napredovala, da je postalo mogoče, da se ameriška vojna mornarica pomnoži vsakih 12 dni za eno novo ladjo. Včeraj so vključili v neko eskadrilo rušilcev najnovejši ameriški rušilec »Edison«. Dogradili so ga pet mesecev prej,
kakor je bilo prvotno določeno. V tej zvezi se je izvedelo, da so tudi pri križarkah gradbeno dobo skrajšali od 40 na 35 mesecev. Produkcijska zmožnost ameriških ladjedelnic pa s tem še ni izčrpana.
Den o vasi nima
posebne misije na Balkanu
Washington, 2. febr. p. Zastopnik zunanjega ministrstva je objavil nc-vmarjem uradno poročilo, da je pc/ikovn'k D^novan obiskal balkanske države na lastno pobudo. Polkovnik Donovan nima nikakega posebnega pooblastila za kake razgovore ali pogajanja z balkanskimi državami.
Stavka v veliki jeklarni
New York, 2. febr. n. (Štefani) V tovarnah znanih ameriških jeklarn »Universal Cyc:lop« je izbruhnila splošna stavka. Po mnenju ameriških krogov je stvar toliko bolj kočljiva, ker so v tovarnah baš pričeli izdelovati ladijske in druge jeklene oklepe za Veliko Britanijo. Dosedanja angleška naročila pri tej družbi so znašala skupno 4 milijone dolarjev.
Vpoklic rezervnih oficirjev
Washington, 2. febr. n. (Reuter) Vojno ministrstvo je davi objavilo, da bodo vsi rezervni majorji v prihodnjih 12 mesecih vpoklicani v vojaško službo.
Prebivalstvo USA
Washington, 2. febr. n. (SDA) Danes so' bili objavljeni končni rezultati zadnjega ljudskega štetja. V Zedinjenih državah in v njihovih posestvih živi skupno 150.5 milijona ljudi Od leta 1930 dalje se je šte-viilo prebivalstva povečalo za 8.8%.
riske opozicije
Opozicija predlaga znatne omejitve k Roose-veltovemu zakonu o pomoči Angliji
VVashington, 2. febr. n. (Štefani). Listi so danes objavili kratke izvlečke iz poročila manjšine zunanjepolitičnega odbora reprezentančne zbornice, ki šteje 8 članov, o njenem stališču glede Rooseveltovega zakonskega predloga za posojo ameriškega vojnega materiala Angliji ln njenim zaveznikom. Manjšina je v svojem poročilu obeležila program o pomoči Veliki Britaniji, kakor si ga zamišlja opozicija, tako da bi se po njenem mnenju Zedinjene države za vsako ceno očuvale vojne. Listi podajajo ta opozicijski program v naslednjih 7 točkah:
1.	Angliji naj bi dale Zedinjene države kredit v znesku 2 milijard dolarjev proti sprejemljivim garancijam.
2.	Posamezne dobave vojnega materiala naj bi se odpravile iz Zedinjenih držav šele, ko bi se strokovnjaki mornariškega in vojnega ministrstva izjavili, da teh potrebščin ne potrebujejo oborožene sile Zedinjenih držav.
8. Predvidena pooblastila naj se dajo prezidentu Rooseveltu za dobo 1 leta.
4.	Vojne ladje Zedinjenih držav naj se v bodoče odstopajo Veliki Britaniji le po pristanku kongresa.
5.	Tudi v bodoče se Angliji ne sme dovoliti, da bi pošiljala svoje poškodovane
vojne ladje v popravilo v ameriške ladjedelnice.
6.	Ameriške trgovinske ladje se tudi v bodoče ne smejo uporabljati za prevažanje Angliji dobavljanega ameriškega vojnega materiala čez Atlantski ocean.
7.	Konvojev ladij na poti preko Atlantskega oceana ameriške vojne ladje ne smejo spremljata.
Večina za Roosevelta
Washington, 2. febr. AA. (Havas) V tukajšnjih poluradnih krogih se poudarja, da izjave mornariškega ministra Knoxa, v katerih je izraziiil svojo zaskrbljenost, da ameriška pomoč morda ne bo prišla pravočasno, nimajo drugega namena, kakor da pospešijo izposlovanie širokih pooblastil Rooseveltu. V istih krogih se poudarja, da po povoljnem glasovanju v odboru za zunanje zadeve predstavniškega doma se odpor izolacionistov nadaljuje v senatu, kjer bo debata najbrže zeflo živahna Medtem pa prevladuje v poluradnih krogih mišljenje, da napori izolacionistov ne bodo preprečili, da ta zakon ne bi bil sprejet, ker večina ameriškega javnega mnenja smatra, da je čim večja pomoč Veliki Britaniji potrebna zaradi varnosti Zedinjenih držav.
Willkie zapusti že v torek angleško prestolnico
New York 2. februarja. AA. (DNB). Iz Londona poročajo, da ie Willkie izjavil, da bo v torek odpotoval iz britanske prestolnice in se vrnil v Washington na poz;v zunanjega ministra Huila. da bi pred zunanjepolitičnim odborom senata moael povedati svoje stališče o zakonu glede pomoči Veliki Britaniji.
London, 2. febr. AA. (Reuter). Willkie je danes obiskal razna angleška mesta, ki so trpela zaradi bombardiranja v zadnjih mesecih. Danes ie obiskal Coventry in Bir-mmgham. zvečer pa bo prenočil v News-leyu. kjer bo gost lorda Derbva Jutri bo obiskal Liverpool in Menchester. V Co-ventryju ie bil gost pri predsedniku zveze tovarn za avtomobile in drugih industrijskih društev Časnikarjem je Wilikie
rekel, da prebivalstvo Coventrrla ne kaže nobenih znakov moralne depresije.
Nova vlada Iraka
Bejrut, 2. febr. n. (Štefani) Kriza iraške vlade je trajala dober teden dni. Kakor znano, je nastala zaradi sporov z angleškimi petrolejskimi družbami. Snoči je general Taama Širna sestavil novo vlado ki je bila danes zaprisežena Ministrski predsednik sa je začasno pridržali tudi resore za zunanje zadeve in narodne obrambo Finančni minister in zastopnik prometnega ministra in gradbenega ministra je Ali Mum-tac, notranji minister in zastopnik pravosodnega ministra Omar Mahdi. kmetijski minister Abdul Mahdi, prosvetni minister Sadiik Basan in minister za socialno politiko Mahdi paša.	i
Na zapadu
samo posamezni napadi
Berlin, 2. februarja AA (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poioča:
V	teku včerajšnjega dne je nemško letalstvo nadaljevalo z oboroženim og ed-ništvom nad Anglijo. Dve letališči sta bili v nizkem poletu napadeni. Pri tem je bilo na tleh uničenih ali poškodovanih več sovražnikovih letal. Napadena so bila tudi zaklonišča. V vzhodni Angliji sta bili usipešno bombardirani dve tovarni in eno pristanišče. Nemška lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo, ki je skušalo leteti v zasedeno ozemlie Daijnost^elno topništvo kopne voiske ie z oaniem obsu-lo razne vojaške cilje v jugovzhodni Angliji.
V	Sredozemskem moriu so nemška borbena letala napadla več pristanišč na se-vero-afriški obali. Ta pristanišča so služila za britansko preskrbovanie. Napadi so bili izvršeni z velikim uspehom Pri tem so bile potooljene tri sovražnikove trgovske ladje v skupni tonaži 14.000 ton, tri druge tovorne ladje pa so bile hudo poškodovane.
Preteklo noč sovražna le+ala niso letela niti nad Nemčijo, niti nad zasedenimi kraji. Dve nemški letali se s poletov, ki so
bili izvedeni 31. januarja. nista vrnili.
London, 2. febr! A A. (Reuter.) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za javno varnost sporočata: V noči od sobote na nedeljo ni bilo pomembnih dogodkov.
Berlin, 2. febr. n. (DNB.) Nemška bojna letala so včeraj ponovno prodrla preko Kanala nad južnovzhodno Anglijo ter napadla nekaj angleških letališč in industrijskih objektov. Tako jim je uspelo na letališču v Homingtonu hudO poškodovati več letal na vzletišču. Tri izmed njih so bila popolnoma razdejana. Deloma je bilo tam porušenih tudi nekaj hangarjev. Dalje je bilo napadeno letališče pri Cambridgeu. Tudi tam so bili popolnoma uničeni trije »Blenheimi«, nadaljnjih sedem letal na vzletišču pa je bilo poškodovanih.
London, 2. febr. A A. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča: Preteklo noč so majhni letalski oddelki v obalni službi napadli doke v Brestu. Kljub slabemu vremenu so britanska letala včeraj podnevi izvedla patrolne in ogledniške polete. Dve letali se nista vrnili.
London, 2. febr. n. (Reuter.) Listi so daneg objavili interview, ki ga je snoči dovolil Wendell Willkie angleškim novinarjem. Med drugim je dejal, da je bil za časa svetovne voine oficir pri daljnostrel-nem topništvu. Zato lahko reče na osnovi svojih opazovanj v poslednjih dneh, da nemški napad na Anglijo ne bo uspel, žrtve bodo tolike, da svet takih še ni videl.
lorbe nad Kanalom
London, 2 febr n. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavik. nocoi v posebnem komunikeju, da je nekaj skupin angleških bombnikov davi ob zori napadlo nemška pomorska oporišča v Boulogneu in Osten-du. Napadi so povsem uspeli Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča
Danes popoldne je anglešk'm letalom, ki so operirala nad Doversko cž;no in napadla nekaj letališč ob belgijski obali, uspelo sestreliti 4 sovražna letala Napadi na omenjena letališča so h;'H uspešni in je bilo poškodovanih več hangarjev ter drugih objektov.
Nemčija hoče prehiteti Ameriko
Ženeva, 2. febr. AA. (Havas). Ob zadnjem govoru Hitlerja list »Journal de Ge-neve« med drugim piše: Nemčija razpolaga z dovoli sredstvi. Poleg napada na Anglijo mora vodit i operacije v Sredozemlju in v Atlantiku Po raznih znakih izgleda, da bo prišlo do oboroženega popada v zahodnem delu Sredozem.-kega morja med Gibraltarjem in Tunisom Kancler ie izjavil da bo Nemčija zmagala letos. Gotovo ie. da hoče predvzeti odločilne ukrepe prej. kakor pa bi ame iška pomoč bila za Anglijo dovoli velika More se pričakovati, da bodo sile osi začele z borbo, ki bo odločila o usodi Anglije.
Smrt egiptskega državnika
Kairo, 2. febr. n. (SDA) Tu je včeraj u nri bivši predsednik liberalne stranke in f/red zadnji egiptski ministrski predsednik Mahmud paša. Podlegell je kratki bolezni. Pogreb je bil danes ob veliki udeležbi ljudstva.
Maribor, 2. februarja.
O Svečnici pravijo, da je bolje, da prej kane od sveče kakor od strehe, in da ni dobro, če se na Svečnico grejeS na soncu. Današnje vreme nam obeta dobro leto. Davi smo imeli namreč 19.2 stop. C pod ničlo, medtem ko je bila včerajšnja maksimalna temperatura 4 pod ničlo. Tezenska postaja nam napoveduje za mariborski okoliš za 24 ur malo oblačno, za nadaljnjih 24 ur pa spremembo vremena. Maribor je bil danes zunaj, v prelepi beli zimski prirodi, snoči pa je bil zbran predvsem na dveh krajih: v gledališču in v Sokolskem domu. V dobro zasedenem gledališču je bila
PREMIERA »SUMLJIVE OSEBE«,
odlične Nušlčeve satirične komedije v treh dejanjih. Številno občinstvo se je iskreno zabavalo ob jedki žolčnoetl, s katero pred-očuje sjajni srbski dramatik policijsko-upravne prilike iz dobe Obrenovlčev. Dodobra se je nasmejalo odličnemu Gorin-škovemu sreskemu kapetanu in njegovi druščini ter ni varčevalo s prisrčnim priznanjem vsem sodelujočim. Režija je bila Skrbinškova, zadnja pred njegovim odhodom v Skoplje, kjer bo deloval drugo polovico sezone. PLANIN8KI PLES
Je privabil tudi letos staro in mlado v prostore Sokolskega doma, ki so bili nabito polni vnetih plesalcev in plesalk. Ves čas je vneto igrala vojafika godba pod vodstvom kapelnika kapetana Jiranka. Vrstili so se plesi od valčka do najnovejših in najmodernejših. Na večeru je bilo živahno razpoloženje, ki ga 1e obdajalo pravo okolje planinstva in pohorstva. Občinstvo se je zelo rado zaustavilo pri posameznih pohorskih okrepčilnih »postojankah«, kjer so zlasti ugajale preizkušene Puncerjeve specialitete Tradicionalnega, popularnega planinskega večera so se udeležili pripadniki vseh slojev in stanov, kar kaže. da ie misel planinstva zajela vse plasti mariborskega prebivalstva. V številnem zastopstvu so posetili večer tudi naši lovci v svojih oblekah, prisostvovali so prijetni družabni prireditvi tudi odlični zastopniki mariborskega javnega in društvenega življenja, med drugimi sreski načelnik dr. Šiška, bivši župan dr. Lipold. številni mestni svetniki, predsednik Tujskoprometne zveze inž. šlajmer. ravnatelj dr. Tominšek. predsednik Združenja trgovcev Oset. predsednik Slovenskega obrtnega društva Sojč. Planinci so z uspehom svojega letošnjega večera lahko zadovoljni, saj so nam v hudih časih pripravili nekaj veselih uric. Svoje odlične organizatorične sposobnosti so izkazali požrtvovalni člani pripravljalnega odbora, v katerem so bili dr Orožen kot načelnik, dalje predsednik mariborske podružnice SPD dr. Bergoč, inž. Jelenec.
V imenu Ni. Vel. kralja in na predlog ministra vojske in mornarice ie bil z ukazom kraljevskih namestnikov postavljen za vršilca dolžnosti komandanta vojne mornarice kotra-admiral Julijan M. Lute-roti. ki ie bil doslei dodeljen štabu vojne mornarice. — Novi komandant je iz Sv. Križa - Začretja v banovini Hrvatski, kjer se le rodil leta 1884. Pomorsko vojno akademijo ie študiral na Reki. nato pa ie dolgo vrsto let služil na raznih ladiah nekdanje avstro-ogrske mornarice. Leta 1905. in 1906. je bil vkrcan na križsrki Panter, s katero ie prepotoval Afriko. Ind'jo Avstralijo. Novo Zelandijo in Daljnji Vzhod
Beograd, 2. febr. p. V Beogradu in sploh v Srbiji imajo zadnje dni dokaj muhasto vreme. Dva dni je brila strahovita košava, nato pa je sledil dež, kl pa se je spričo nagle spremembe temperature pretvoril v točo. Davi je bila v Beogradu huda poledica. Raz strehe, okna in napuščev so visele debele ledene sveče. Pod vplivom sonca pa se je začel led naglo tajati, tako d? je bil Beograd ves v vodi.
Do nenavadne nesreče je prišlo na progi Zaječar—Paračtn. Silovit vihar je prevrnil celo kompozicijo mešanega vlaka. 2e kmalu po odhodu iz Zaječara je zajel vlak silen vihar in strojevodja je moral napeti vse
Celjske novice
Celje. 2. februarja
Člani Kluba neodvisnih razstavljajo
V mali dvorani Celjskega doma ie bila danes ob 11. otvorjena umetniška razstava štirih članov Kluba neodvisnih iz Ljubljane in sicer slikarjev prof. Staneta Krega r-ja in Maksima Sedeja ter kiparjev Karla Putricha in Zdenka Kalina. Umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Sijanec je pozdravil sreskega podnačelnika dr. Otrina, magistratnega nadkomisarja Pogačnika kot zastopnika mestne občine, direktorja I. drž. realne gimnazije Franca Mravliaka, predsednika Celjskega kulturnega tedna prof. dr. Pavla Strmška. zastopinike tiska, predstavnike raznih oblastev in uradov ter ostale številne ljubitelje naše umetnosti. Nato je poudaril, da skupina neodvisnih iz Ljubljane prvikrat razstavlja v Celju-Označil je smernice, hotenje in dalo Kluba neodvisnih ter karakteriziral vse štiri razstavljajoče umetnike, ki prirejajo bogato. za Celje zelo važno in poučno razstavo. Pozdravil je umetn ke in jim čestital k razstavi. V imenu razstavljal cev se je zahvalil prof. Stane Kregar. predsednik Kluba neodvisnih, prof. dr. Sijancu in pa strok, učitelju Romu. ki si je pridobil mnogo zaslug za organizacijo celjske razstave. Zahvalil se ie vsem udeležencem, ki so pokazali smisel za našo umetnost, ki varuje naš narod pred tujimi vplivi in vdori ter ga ohranjuje nri življenju. Razstavljena dela nai dokažejo, da imamo mlado slovensko umetnost ki priča, da ie slovenski narod sposoben življenja in kulturnega napredka in da zasluži, da ima svoj življenjski prostor in svoj obstoj. Udeleženci so si nato ogledali bogato, teht-
dr. L. Kac, Sorta k, GajSek, S. Voglar, prof. Gruntar, D. Senica, Zorzut, Cerne-tič in Forstnerič. Z brezhibno organizacijo planinskega plesa je bil ponovno utrjen sloves te popularne mariborske družabne prireditve.
POGREB ROMANA BENDETA
K poročilu, ki je bilo objavljeno v nedeljski Številki »Jutra« o smrti R. Bende-ta, dodajamo, da bo pogreb blagega pokojnika danes 3. t. m. ob 16. na studen-
ško pokopališče.
POŠTENI IN NEPOŠTENI LJUDJE
Poštenjak Vilibald Jakolič, po poklicu monter električne stroke, je našel na nekem dvorišču lOOdinarski bankovec, ki ga je oddal na bližnji policijski stražnici. Lastnik dobi bankovec pri policiji.
Mrgoli pa zdaj v zimskem času po Mariboru tudi precej nepoštenih ljudi, ki izkoriščajo vsako priliko za oškodovanje bližnjega. Tako je postala žrtev tatinskih skomin delavka Hermina T. Medtem ko je na avtobusni postaji na Glavnem trgu čakala na studenški avtobus, se ji je približal neznanec, ki ji je izmaknil iz žepa denarnico, v kateri je imela ves svoj tedenski zaslužek 354 dinarjev. — V pisarni Perglerjeve tovarne v Mlinski ulici se je pojavil mlajši človek, ki je prosil za podporo. Potem ko je prejel 10 din, je izkoristil Se ugodno priliko, da je v odsotnosti domačih ukradel s pisalne mize dva bankovca po 100 din. — Ivanu Beli iz Dvorakove ulice so ukradli preprogo, vredno okoli 600 din. — Delavki Kristini Semeničevi je žepar izmaknil denarnico, v kateri je bilo nekaj drobiža in 600 din vredna zlata ženska zapestna ura. — Policija skuša razčistiti številne primere tatvin.
DOMAČIJO MU JE POŠKODOVAL
POTEM GA PA SE DO KRVI PRE-MLATTL
V Malem Okiču se je primeril svojevrsten dogodek, s katerim imajo zdaj opraviti organi javne varnosti. Neki Alojzij Kmetec se je pojavil pred domači o posestnika Andreja Emeršiča. Razgrajal je in razbil šipe na oknih. Potem je razbil še vrata in vdrl v notranjost domačije. Navalil je na hišnega gospodarja, ki ga je vrgel na tla ln ga tako dolgo pretepal, dokler se Emeršič nj onesvestil. Potem jo je napadalec odkuril, Emeršiča pa so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili tudi hude notranje poškodbe. Za napadalcem poizvedujejo.
ODPOVEDANO ZBOROVANJE
Za danes dopoldne je bil napovedan občni zbor delavskegr odseka mariborske podružnice UJNŽB «ci ga pa nj bilo. Preložen je bil na nedeljo 9. t. m. s pričetkom ob 9. v istih prostorih.
od Siama do Japonske. Med svetovno vojno je služil na komandni ladji avstro-ogrske mornarice Viribus Unitis. Po zlomu stare monarhije je vstopil v juposlo-vensko mornarico, v kateri si ie pridobil zlasti mnogo zaslue za organizac:io nagega pomorskega šolstva. Leta 1936. ie postal načelnik štaba mornarice, nato oa r»o-močnik komandanta mornarice Mnogo se ie udejstvoval na polju strokovne knj:-ževnosti in ie za svoio službo domovini prejel dolgo vrsto odlikovanj. Od 20 aprila lanskega leta ie kontra-admiral Lute-roti zavzemal položaj zastopnika koman-' danta mornarice.
sile, da se vla kni ustavil na odprti progi. Ko pa je začel voziti navkreber, je bil pritisk viharja tolikšen, da se je vlak ustavil. Strojevodja je stopil z lokomotive, da bi pregledal stroj in ga očistil ledu. Zajel pa ga je vrtinec in ga treščil 200 m daleč v prepad. K sreči je padel na debel sloj snega, tako da se mu ni nič zgodilo. V naslednjem hipu je vihar prevrnil cel vlak. Vagoni so se prevrnili preko nasipa v debel snežni zamet, tako da k sreči ni bilo človeških žrtev. V tovornih vagonih je bila po večini živina. Iz Niša so takoj po6laii pomožni vlak, ki je rešil potnike.
no in zanimivo razstavo. S'ikar Kregar razstavlja 17. slikar Sedei 14 del, ki so bila po večeni razstavljena na Biennalu v Benetkah, kiparja Karlin in Purtrich pa po 6 del. Uazstava zasluži da si jo vsakdo ogleda. Odprta bo do nedelje 16. t. m.
Iz celjske statistike
V mesecu januarju je obiskalo Celje 1177 tujcev (1142 Jugoslovenov in 35 inozemcev, prenočnin ie bilo 1465) nasproti 1112 tujcem v lanskem decembru in 842 v lanskem januarju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 53 oseb in sicer 20 v mestu in 33 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela ie bilo 1. t. m. v evidenci 1428 brezposelnih (1183 moških in 245 žensk) nasproti 1401 (1131 moškim in 270 ženskam) dne 20. januarja. Delo dobijo hlapec. 7 kmečkih de-kel, 6 kuharic, po 2 natakarici in služkinji ter po 1 gostilniška kuharica in pestrež-nica.
Učni uspehi na celjskih gimnazijah
Na I. drž. realni gimnaziji je bilo ob koncu prvega semestra 266 dečkov in 459 deklic, skupaj 725. Izdelalo jih je 473 (65.25"/»), izdelalo jih ni 252 (34.75%), med temi ie 1 neocenien. zaradi slabega uspeha pa je bilo 5 učencev odstranjenih iz I. razreda. Na II. drž. realni gimnaziji je bilo 700 dečkov. Izdelalo jih je 419 (60%). izdelalo jih ni 281 (40%), med temi so 3 neocenjeni, odstranjenih pa ie bilo 7 učencev in sicer po 2 v I.. IL in IV. razredu ter 1 v V. razredu.
ZemunSka vremenska napoved: Nekoliko hladneje v zahodni polovici in v severnih krajih. Oblačno in megleno vreme bo prevladovalo no vsej državi Ponekod bo dež in- sne^
Kontra-admiral Luteroti - novi komandant vojne mornarice
Vihar prevrnil cel vlak
Nenavadna nesreča na progi Zaječar—Paračin Muhasta zima v Beogradu
je menda staro Trojo in našel Priamove zak'ade. živel je samo za svoje Homer je-ve junake in vsa Djegova hiša je bila urejena po starogrškem kroju, žena mu je bila Horeja, sin Agamemnon, hčerka An-dromaha, sluga Pelop Za svoja izkopavanja je žrtvoval neštete tisočake, a doma
Volita ladja na manevrih
Kadar si itra in ilfvek zreta v obraz
Juri] SoMe: Vtejete
Silen in plemenit je vpliv gore na telo in dušo človeka
poto v soncu blestečih strmin, na drugi pa živce in značaj okrepčuiočega dela s cepinom, derezami in vrvio nad modrikasto globino, kamor vodijo gladka pobočja! To je visoka šola lepote in človeškega značaja!
In tam v visokih gorah so ledeniki, na njih oa pod snegom skriti prepadi — leden iške razpoke, katerih ultravijoletna temina sega v neznane slobine. Previdno tipa konica cepina za temi pastmi, še Previdne je stopa noga čez prhe. napokane snežne mostiče. spet oživi mrtva vrv v živec in mišico in človek ni sam. ampak zasidran varno, živi s tovarišem in z njim tovariš, ki išče spredaj varno pot! In okoli tega in nad tem malim življenjem vsa silovita tiha ledniška gorska priroda. polna pritajenega življenja in večnega dela!
V metežu in viharju
gosto uganjal! bolj ali manj nedotene Me
z zagrizenim starinarjem ...
Dne 18. decembra 1879. piše Jurij, da je »danes ravno tri tedne, kar sem prišel v Atenec. Stanoval je v hotelu »d* Angte-terre« in pričel delata v palači z lepocn na stropnih majhne figure, živali, tihožitja itd. Sporoča, da bo pozneje slikal z votflcom v večjih prostorih po lastnih kompozicijah iz grške mitologije. Tu je spoznal tudi arheologa prof. Teodora Momsnsena in graditelja palače, arhitekta prof. Zillerja, s katerima je živel v lepem soglasju. — »Godi se mi dobro«, sporoča v naslednjem pismu, »in zdrav sem, zraven pa se pripeti vedno kaka mala neprijetnost. Schliemann je namreč precej čuden mat.. .«
To čudaštvo naj osvetli vsebina »Male žaloigre«. ki jo je na razmere v Schlieman-novi službi napisal prof. Monunsen. Schliemann je rad razkazoval svoje zbirke, a kot prvo zanimivost je pokazal vsakem« gostu veliko — trakuljo, ki so jo bili zdravniki srečno izvabili iz njegovega telesa. V tej zbadljivi žaloigri so imena zamenjana in je Schliemann dr. Steinreieh, gdč. Bltih-strumpf je vzgojiteljica njegovih otrok, Zirrel je arhitekt Ziller, šlbuc pa je naš šubic. Takole poteka igra:
Steinreieh (sam sebO: Saj sploh nimam časa! Prvi traktat o Troji, Predtroji, Pred-troji in še starejših Trojah me vsega zapo-sljuje: mimo tega moram pregledati še prevode na dva jezika poleg nove kitajske izdaje prvih štirih knjig. In vendar ne morejo ljudje ničesar brez mene, niti okrasiti moje palače, vedno me Izprašujejo. Povedal sem jim, da so starinski lonci poglavitna stvar. Zdaj pa hočejo vedeti, kaj naj naslikajo v središčna polja, čemu pa sem si prav za prav kupil Zirella, svojega telesnega arhitekta, in po vrhu še šibuca, svojega dvornega slikarja? Na, seveda, drže se me ko klopi. Kaj naj jim naročim ? Morda mi ve svetovati moja soproga. Horeja! Horeja!
Horeja pride in ne ve sveta. Pokličeta vgzojiteljico gdč. Bliihstrumpfovo.
Vzgojiteljica: Naslikajo naj vas z otrokoma Agamemnonom in Andromaho ter Pelopom, slugo; zraven pa drevo Populus alba, folia oviformita acuta. semilp.nceola-ta. zraven pa že direktorja Schmidta novo odkrite Orionove meglice ...
šele ko je končan ožji družinski in »umetniški« posvet, pokličejo ZPlerja in šibuca. arhitekta in umetnika. Ziller svetuje sliko prašiča, ki pomeni sreAo. kakršno je imel on, dr. Steinreieh, v življenju.
Steinreieh (se upira ter meni): Kako bi bilo, če bi naslikali trak.
Sibue: Traktat? Prvo vašo knjigo? O. da! Velika knjiga z zlato obrezo, to bi bila slika!
Steinreieh: Knfigp? Ne vi. prismeda! V mislih sem imel najlepši kos svoje zbirke, trak---
Horeja (plašno, mu zatiska usta): O, ljubi Henrik!
~ Steinreieh (se sprosti): Trak — trakuljo, ki je tičala v meni, to portretirajte v srednja polja. Kakršna je zares, dolga, črna, le večjo, po priliki tako. kakršna je lerne^ska hidra. Tako. moje povelje ste slišali, trakulja je tu, lahko jo študirate. Ko sem jo imel v trebuhu, je bila moj sovražnik. zdai pa je dragulj moje zbirke. Rad jo Tv-kažem, posebno damam. (Odide s Ho-rejo.)
šib'?«*: NnsMkam naj trakuljo! Ne, prijatelj Zirrel. to presega vse. Naslikati sem hodil boginjo ljubezni z Amorjem v kotu in dati ji poteze svoje ljubice — naslikam na naj do'črno trakuljo, podobno tisti, ki jo je imel v svojem trebuhu lovec na pirkre. Zrkaj sem zapustil lepi Dunaj, da sem tu v Atenah padel v roke barbara ? — Rnjspnlmo iadra, zdrsvstvuj moj Zirell, zdravstvujte, Atene! (Konec.)
Tako je šubic gledal na ozračje v palači kar ie privedlo do ohladitve razmerja in povzročilo njegovo slovo od Aten.
V pismih so zanimive še nekatere opombe glede njegovega bivanja med Grki. Tako piše. da ie bil na Silvestrovo v gledališču. »Igralci so Francozi. Igrali so »Le
Heinricti SehUemam
potit Ducc. Kralj je v svoji loži takt bi! raznim arijam«. — »Pri Schliemannu je dela dovolj še za dve leti, a imeli hi 4e zdaj radi dokončano —; mož hoče vse naenkrat, dobro in — zastonj! ... Trikrat na teden poučujem trinajstletno hčerko angleškega poslanika Courbetta v risanju, plača mi briljantno od ure ... Gospa poslanikov;! mi prigovarja, da bi se stalno naselil v Atenah. Profesura bi človeka za silo oskrbela, a bivanje ▼ Atenah bi bilo smrt mojega umetniškega delovanja in uspehov. Poslanik Courbett je opozoril na moje delo tudi kralja... Ta je baje obljubil, da pride pogledat moje slike ...«
Dan pi-ed svetim Jakobom 1880 piše med drugim: ^Praznik imamo skoraj vsak dan. svetniki so tu vsi veliki... Včeraj teden so dobili brzojavko iz Berlina, da so jim na kongresu prisodili mnogo dežele — to je bila radost! Tri dni so streljali skoraj brez prestanka in zvečer je bilo mesto razsvetljeno do zadnjega kotička. »Estraiharjov« pa nimajo radi in povsod se čuje zabavljanje. Celo v gledališču so hoteli predstavljati igro. v kateri se Avstrijci zasmehujejo, a policija je to pravočasno preprečila.« Dne 2. avgusta 1880: »Včeraj sem imel imeniten obisk. Sam ?basileus ton hellenon« (kralj) je posetll Schliemannovo palačo in si podrobno ogledal moja dela. Mudil se je skoraj celo uro, večino pri mojih dovršenih delih. Izpraševal me je tudi o odnošajih na dunajski akademiji. Moji priiatelji mi svetujejo, naj izkoristim ta obisk — a moj sklep je storjen, ne ostanem na Grškem. Poslovilo se je Njega veličanstvo najmi-lostneje. Ta obisk, o katerem že pišejo današnji listi me je jako razveselil, ker vidim. da se celo naivni krogi zanimajo zame. Toliko v naglici, da zabeležim, kdaj in kako sta se sešla dva znana Jurja — eden je bil Štefanov Jurca s Polian, drugi pa Ger»rgios I. kralj vseh Helenov«
Novembra istega leta je prišlo do končnega preloma med šubicem ln Schlieman-nom, največ zaradi tega, ker je bilo delo v glavnem končano in pa ker arheolog ni hotel pristati na šubičeve pogoje gled<* prostosti umetniškera ustvarjanja in hono-r^ria. Ločila sta se lahko, saj je šubica ubim'o enoMčno življenje med Atenci, na dr"°i strani na fa ie nie^ov nemirni umetniški greni i kPcal v široki svet, predvsem v Pnriz, odkoder ga je vabil češki slikar Hvnais.
Mesec k^sreie. 2. decembra, že piše: »Danes se odpeljem v Pariz k Hvnaisu, ki je d "-vbil večie naročilo in me je nujno po-vfbil, da mu pmmaeam. Adiio. Grška!« — Odnelial se je iz Pireia v četrtek ter s pa-robroda »Province« naslednji torek v Mar-seju strvnll na francoska tla, ki so pomenila zanj višek umetnifikeea vzpona. Pozneje mu ie prijatelj arhitekt 751!er napovedoval v Atenah Se večie delo tn ga vabil, ostalo pa ie samo ori vabilu in šubic nfk^ti več nI videl Grške. — Schliemannovo palačo ao no njegovi smrti prodali, novi lastnik pa lo je po svojem okusu in potrebah preuredil, s tesn pa je uničil rotovo pomembno umetniško stvaritev našega velikega slikarja Jurija gubica.
AML
Jurij šuble
je bil hud stiskač in pri umetniških honorarjih jako trd. O umetnosti sploh ni Imel pojma: za kak star lonec bi bil rad dal najlepši moderni umotvor. Ker je bil mimo tega trdno uverien o imenitnosti svoje osebe in o svoji svetovni slavi, je razumljivo, da so mladi učenjaki ln umetniki, .ki jih je zbiral za a . oje naaiene okoli sebe, po-
Komai nekai mili izven zaliva zmanjša ladja brzino. Manever ie končan. Spet se pojavijo na krovu zamazane obleke, kurjače v. in ti se iz vso udobnostjo zlekneio po najbolj primernih kotih.
»Kaj boste pa zdaj?« se približam dvema mornarjema, ki sta odpirala cevi za lansi-ranje torpedov. Okrog priprav za lansira-nje oa so si dajali pošla drugi pod nadzorstvom oficirja.
»Kaj ne vidiš, šema, da bomo Imeli vaje za lansiranje! Za izgubi se. da ne boš v napotje!« odgovori tisti, ki se je hotel napraviti bolj važnega. Umakniti sem se moral rfvem cevem, kateri so drugi možje potiskali proti odprtinama. Z največjo previdnostjo snameio s stene s pomočjo verig na škripcih enega od štirih torpedov in ga položijo na vdoflben podstavek, ki se ie pokazal, ko so odrinili iznad niega ležeče cevi in iu potisnili ven. Oficir se mu približa, aa ogleduje, tipa, nato obrne en vijak in iz torpegda začne puhati vedno z večjo silo in šumenjem, skoraj piskanjem, stisnjeni zrak. Nato pritisne še en vijak — Da začnejo delovati globinske krme — Počasi gor. počasi dol. pa spet K<Ai in doli — nato smertna kr-
ma. Ko tako gledam ta stvor, ki puha kakor besen in se njegovi deli tako počasi m sumljivo gibljejo, mi je kar nekam tesno in 2a gledam z nekim plahim občudovanjem. Ko pa poizkusi oficir še dva vijaka. ki dajeta torpedu moč brzine in ki sta pritrjena na zadnjem koncu torpeda tesno drug za drugim hi se vrtita v obratno aner ter povzročata tudi neko evoje-
naše čute, ki so v dolinskem udobju zaspali in otrpnili, da ceio udobja človek v-c ne čuti!
Stena sama pa ie ena najbolj uči kovi-• tih Sol človeškega znaiaia. Tu g o. padec! Seveda ni treba pa.ti! In i med mii-jonov planincev — koliko jih tuai p.d.2? A vzrok krasnim zmagam, d /nim u pe-iim turam je ono zves.o so ie ovanje plezalcev. ono napeto preračunavanje in oc_-njevanje oprimkov, giadkih sten. ka n: ev. raztreskanih greb.-nov in ono prisrčno čuvanje tovariša z vrvio. ki po t. ne v rokih zver-tega tovariša živa k ko - da bi se no njej pretakala top'a k:- mo ' oVma n samotni, krasni go.i drh .čima te c-.-r.. ma,
i ledenici iss jsropa&l
In tu so ledene in snežne strmin .! Kol"'-ko se i h ie ubilo na r.jih? V primeri s številom, k' jih vsako leto oreh d: v o! Avto ceste mno o več pož o oa mm lepega clajo! Besede so p k n; da bi mogle opisati na e.ii si an-. pr e;tao e-
Bela cesta pod vrhove gora
Vpliv gere na dušo in telo
Porazno bi oilo, če bi plan 11SK0 udej-stvo.anje temeljilo zgolj na tel.snh m^-čoa. Uasi so te nujno potrebne, vendarle bi prej človeka za>pusiile, če ne bi biio nanj globljih vplivov, ki mu moči ne šari, o nranijo. ampak ce^o množe in harmonično .a.vijajo vse njegove sile. Treba nam je s_.iiio nekoliko p.imeriati p.ani.iSkvo z u.u .um sportaimi pa. ogami.
L m	igre
Tal.o nam oampijbke i^re k-^e.,0 uokaj i..i.i tj^ji^.^o uejiivo. ua pi-iciio te-i<—-t; ..m u^vtiii s ti.a^eain i^iOia iia.i^ ie maio ie zraaMovalcev, ki peui.a. ajiči.0 aij. triu^s^io ie-u. ..	;»la.a in lovorov
vj.i.-c z fiie linaue glava na drago. Ka.^o tei c. pa vpuva	na čluv_-ka Naj
si ^e taiio spletno p^e-ai .n se udosi. ovai v a. adih letin, ce ie planinaarii dalje v
nai*_____ _a razmerah, do^ ge. ie največje
uap ;iie nai poaii laos.^ m^či lnea 3J. in -to. ^iJiii. in 0e mu o^.anejo desetletja polnega in krepkega udi,.stvo-.anja. N č cua .c..a! Gora je strada, a neiziv.ex-no bi'0.i0..ia in radodarna učiteljica za d tega. ki jo sluša. To ni kratko tekali-če, ni la a i. kier v dolinskem slabem zraku pre-biješ kako uro in v času med kratkimi počitki svoie srce preobremenjuješ. da sicer od časa do časa čudeže u-t.a.ja. a prez;,cciai oslabi. Velikanitvo gora zah e-va od nas. da pametno uporabljamo svoje slabotne moči. da moremo d .speti na njihove daljne, visoke vrh:v3. Pri neštevil-nin dvigih, vedno se izpreminjajočih oblikah stopenj in prijemov ne ostane nobena naša mišica negibna in lena. Vse telo mora delati, vse telo postaja gibčno, v_e telo se ugodno razvija v prečiščenem planinskem zraku in pod močnejšim gorskim soncem. Toda gora se ne da premagati kakor gladka cesta brez ovir in nevarnosi!
Gsem naspi^otssiksv
Tu imamo osem važnih nasprotnikov, s katerimi se mora pravi planinec boriti, ki pa vsi bistre njegove čute. krepe njegovo telo v premagovanju in ga vzgajajo v borbenega. sposobnega človeka, ki pa v boju z mogočnimi gorskimi silami spozna svojo lastno malenkost.
Tu je kamenje, ki se kruši s sten ali ki ga drugi vzroki sprožijo s strmine. Čuti planinca pa so napeti in oprezno se ozira, prisluškuje in ocenjuje nenadne šume in glasove gore. kadar se oglasi. A enako pazi sam. da ne povzroči padca, ki bi ogra-žal druge, ki hodijo daleč pod njim. Vse bolj ostri postanejo čuti planinca v taki okolici in po daljšem bivanju v gorah. V visokih gorah se kamenju pridruži že udirajoči se led na ledniških prelomih, pod stenami, nad katei-imi se končujejo ledni-ki in drugod. Kako točno morajo ocenjevati planinci in vodniki naklone ledenih stolpov, čas dneva, daljavo nevarnih prehodov. vrednost svojih tovarišev, lastno sposobnost, kako obvarovati tovariša v nevarnosti. kako strumno dela telo pri sekanju stopinj, lovi ravnotežje črvi. kako skrbno pazi drugi na prednika, da more preprečiti vsak padec, kako uživa vsaVdo to borbo — in pa veličastnost ogromne okolice!
Stena in pl&z
In tu ie tretji nasprotnik — plazovi! Vse ie tiho v zelo zasneženem gorovju. Nepopisna lepota povsod. Velikanski užitki vsak korak, vsak pogled. In vendar bela smrt čaka neorevidneža. predrz~eža. ki ne zna o"eniti strrrine in snesa. ki ne zra č tati v ledenih zrnih in barvah snežnih plasti in opasti! Kakšna šola za vse
In zadnji, a nič mani mogočni faktor, ki deluje vse silneje na planinčevo zadržanje. vztrajnost, pogum, na njegov užitek in na njegovo važno določanje — saj gre večkrat na življenje in smrt — je vreme v planinah. Jasni dnevi. Oblačno nebo. sive meglene odeje na stenah in snežiščih. nevarne nevihte na grebenih, divji mrzli viharji pozimi gosti meteži in metre debel sneg — človek pa sam s par tovariši, navezan le na lastno razsodnost in bris^ro-umnost, v neposrednem stiku z vsemi, na gorah posebno prosto razdivjanimi elementi! To pretresa dušo in telo in te preizkuša, kakor se preizkuša zlato v ognju. Saj ti tako razdivjani elementi, ki so daleč proč od človeških bivališč glasno razodevajo mogočni klic: Gospod sem jaz — ti, človek, pa si nič!
In planine — to je široko, široko odprta knjiga, kakor se ne razgrinja nikjer drugod na zemlji — niti v ravninah niti na morju!
Tu stvarnica vse ti ponudi
Vse prirodne skrivnosti so ti na kupu odgrnjene: globoko vidiš razgaljeno skalovje in sklade zemske skorje, ki vabijo k čudovitemu študiju stvarstva svetov: iz globoke doline do bližnjih vrhov se razprostira in razvija pred teboi preproga rastlinstva, prečudežnega življenja, ustvarjenega za vsak meter višine drugačno, predstavljajočega deloma ra tlins'vo. ki bi ga mogel v taki p?strosti na it ' le. če bi prepotoval nižine od nas pa tia do polarnih krajev— pa še ne bi našel vsh rastlinskih lenotic. ki krase naš g rski svet; tu je živ^stvo. ne manj čudo\ito; tu je planinski človek in njegov boi za ob tanek, njegovo zanimivo gospodarstvo, njegova poseh na alpska por ziia m ' m "tno t. Pcssbon ie planinski zrak i" mot>^ro'o-rija. ki ie odvisna od son-a tako posebno zaTsamenuje vse. kar tai~> živi. in odlasa o vs?i zunanjosti pa-in.koga sveta ustvariaicč še da^es ves nia<rov pr^rrtni obraz. Ta1_o vplivajo "o~e z vs-> c'oja zunanjo in not~a"jo vci;f;no na č o^ek^. '"a ga vs^ra prekvariio tees^o i- d š?vn^> če se i'm rnvpno ^e^ p e4a Ce za k j za r,ore večajo Vodnil o e bes de:
C loj. stvamca vre t; p nu'i,
le je mat' ol nje ne ?am .J.!
Nedavno se je »Jotro« spominjalo 50-letniee smrti znamenitega nemškega ari.t V;;a Kehirlrha Sehllemrnna. Nj.' gova pot se je na svoje-vistno z-mimiv n-.čn križala z umetniSIto kariero našega Jurija Šubica. Več o tem lahko vsakdo, ki se zanima za domačo umetnostno zgodovino, izve iz obrežne, izčrpne menogTu.fije . Janez in Jurij šubic«, Id jo je napisal France Mesesnel in je izšla v knjižnici Narodne galerije v založbi Ivan Grohor. Kakor pripsdata Janez in Jurij Suhlc najplemenl-tejši duhovni iastiuni našega n p roda,, tako spada Mosesnelovo delo med najodlične.lše umetniške biografije, ki ,iih premore naše slovstvo, in bi sato ne smelo manjkati v nobeni knjižnici kulturnega človeka.
Pred mescem se je »Jutro« spomnilo Henrika Schliemanna (1822—1890.), ki se je povzpel od trgovca do arheologa. Večini morda ni znano, da je naš slnvni slikar Jurij šubic prebil daljšo dobo (od 28. novembra 1879. do 2. decembra 1890.) v Atenah, kjer je opravil pomembno umetniško delo v Schliemannovi palači. Iz one dobe nam so njegova pisma. katera je po njegovi smrti v Ljubljanskem Zvonu 1900. objavil njegov pokojni bratranec, zaslužni pespeševatelj našega obrtnega šolstva Ivan Šubic. Razume se, da njegov čas Schlie-mannovih dognanj še ni mogel dovoljno in pravično oceniti. Nemci danes dokazujejo, da je v bližini turške vasice Hissarlika izkopal Trojo da je našel ostanke Tirynsa, mikenske vladarske rezidence, Miken. rezidence Agamemnon a. Orehom enos. ki je bil vladarski sedež Minijcev in Beotijcev, in še marsikaj drugega.
Bilo je poleti in jeseni 1879. ko je bival Jurij Šubic na gradu grofa Mensdorffa v Boskovicah na češkem, kjer je v družbi mladih grofov slikal in risal tamošnje kraje. V Boskovice mu je — po priporočilu njegovega dunajskega profesorja in zaščit- ; nika Grippenkerla — došlo povabilo H. j Schliemanna, naj gre v Atene slikat notranje prostore njegove nove palače. ( Schliemann je bil jako zanimiv mož. Znano je, da. se je kot ubog kramarski vajenec in pomočnik naučil vseh važnejših evropskih jezikov. Govoril je poleg materinščine gladko angleško, francosko, nizozemsko, laško, špansko, portugalsko, švedsko, rusko, poljsko, latinsko, novogiško, starogrško in arabsko. Znanje ruščine ga je privedlo na Rusko jn mu pripomoglo do ogromnega bogastva. V zadniem času mu ie samo indigo dona^ala no 200.000 mark čistega letnega dobička. Ko je imel dovolj novcev, je popustil trgovino in se v-J ^rnk-tično baviti z grško arheologijo. Izkopal
Iz torbe sodnega poročevalca:
Obešenec ii Zasavja
Tragikomedija mladega Izgubi] enca, ki za čuda lahko krade, še laže zapravlja, pa vendar težko živi
Zamišljeno je sedel poleg jetniškega paznika dokler predsednik malega kazenskega senata ni zaklical njegovega imena. Kakor da bi hotel vzbuditi čim manj pozornosti med radovednim občinstvom, ki se je pravkar do dobra nasmejalo njegovemu predhodniku, vrtoglavemu fantalinu izmikavtu, se je Ignac tiho preselil na zatožno klop. Visok in dobro razvit za svojih dvajset let, toda bled in upadel v obraz se je približal mizi, za katero so trije sodniki tehtali o krivdi in kazni.
Esiajst tisočakov
Strogo ga je premeril državni tožilec. Pravkar je p rebrni obtožnico, v kateri je stalo, da je Ignac pri nekem trdnem kmetu v Zasavju, komaj je kot hlapec dobro prestopil hišni prag, pobral iz gospodinji-ne torbice enajst jurjev, ki jih je potem prav tako naglo kakor je prišel do njih, tudi zabil v družbi sebi enakih.
V	zadregi je Ignac prestopal z noge na nogo ko mu je predsednik senata začel stavljati vprašanja. Vse je priznal. Z okle-vajočim, pritajenim . glasom je natanko opisal kako je opravil tatinski poseL Se več je odkrito povedal kakor so že vedeli. V posesti enajstih tisočakov se je pripeljal v Ljubljano. Kupil si je plašč in klobuk, uro si je vtaknil v žep in se tak napotil v Zagreb, kjer je imel tovariša iz de-tinskih let. V krojačnici ga je našel. Njega in zabavnega tovariša Hrvata Oblekla sta ga v boljšo obleko, saj fant je imel denar! Pa bomo malo pražnovali to svidenje in novo poznanstvo! Pod večer se je trojica znašla na živahnih, od življenja utripajočih ulicah večernega Zagreba.
s Ignac, daj mi denar, da te ženske ne bodo oskubile!« mu je svetoval tovariš iz mladih let. Ob težkem vinu je nevajeni Ignac zakinkal za mizo, tovariš pa je plačeval, plesal in vriskal v objemih razigranih žensk. Ignac je spal. Zjutraj je spoznal, da je le malo cstalo od devetih tisočakov, ki jih je hranil prijatelj.
Od samomora na nogometsio tekmo
Spomnil se je na dom, na mater, brate jn sestre. Napisal je dve pismi, polni težkega spoznanja, globokega kesanja. Poslovil se je za vedno in sklenil končati življenje.
Nekaj malega denarja in neodločnost 6ta ga vendarle še rahlo priklepala na življenje. Sedel je na vlak, ki je odpeljal proti domu. Ko je sredi pota ustavil v njegovem rojstnem kraju, ga je obšlo, da bi izstopil. Izstopil je, in poiskal tovariše iz davnih let. Pravkar jih je našel v zadnjih pripravah za nogometno tekmo. Ponudil se je za vratarja in po dobljeni zmagi za gostitelja. Pili so in kadili cigare. Veseli in razigrani so se zabavali v noč. Pri slovesu je Ismac med objemi podaril tovarišem vse kar je imel na sebi od ukradenega denarja-
Lepo ste pognali v veter denar, ki ga je posestnik težko prislužil! Za inženjerjeve-ga sina ste se izdajali. Rekli ste, da ne morete v takem plašču domov, očetu bi bilo nerodno. Ure. ki ne gre tečno, da ni vredno nositi in da bo že oče kupil boljšo! Vidite, kako ste pokvarjeni!« je menil predsednik medtem ko je listal po aktu.
V	dvorani se je oglasilo godrnjanje. S Mevža! Saj si še kar f letno zabijal denar v veter, zdaj pa odgovarjaš kakor da ne bi znal štet] do pet!«
Vlomilec, ki pušča potrdila za seboj
Ignac se je v vse večji zadregi prestopal. Se bolj je pritajil svoj glas. Le včasih se je na pol ozrl kakor bi brez upanja iskal pomoči. Predsednik je listal.
;<Kaj prav za prav misliš?« ga je vprašal, »Tule stoji, da ni dolgo tega, odkar si prav tako ukradel večjo vsoto in jo prav tako kot to zapil in zabil! In še kazen so ti odpustili, pa prav nič ne kažeš, da se jnisliš poboljšati!«
Ignac je pobesil oči. »Glej, glej!« je. šel šepet po dvorani, »ta je pa tič!« S skoraj jokavim glasom je Ignac povedal, da je tatvino, sodbo, obsodbo in pogojni odpust kazni prestal tik pred zanjo tatvino. In da
vrstno renčanje. se m izdi. da imam ored seboj 5 metrov dolgo in 60 cm debelo besno morsko pošast. Isto. se mi zdi. občutijo tudi drugi, sai hodijo mimo čim oolj oddaljeni od delujočega toroeda. Nekai korakov stran je drugi oficir, 1-ri dela iste poskusu, in na prednjem delu :adie pod krovom istotako poleg dveh dvojnih aparatov za lansiranie dva nadalinia ofic ria z moštvom. Ko preizkusijo enega, pride na vrsto drugi, ki ga položijo vzporedno s prvim na ga čaka ista operacija. Tisto
uro ie pod krovom cvililo. šumelo, ječa^o. da je bilo ioj. Ko so vsi pregledani in preizkušeni. jih porinejo v pripravljene cevi, ki štrliio za dober poldrugi meter še izven boka ladje, in hermet:čno iih zaprejo vanje s široko, z eksplozivom napolnjeno glavo. Torpedi so pripravljeni.
»Pojdiva na krov gledati lansiranie,« mi pravi podoficir strojnik, ki je komaj prilezel iz spodnjih lokalov
Nisva dolgo čakala — skoraj ood nama Strbunkne v vodo velika masa. Ravno tako skačejo tisti plavači. ki se iim zdi, da skočijo na glavo, pa padejo vedno na trebuh. Po kakih dvajsetih metrih se pojavi torpedo s hrbtom na površju vode. nato spet izgine in to se ponavlja v presl^dk^h ki so tem daljši, čim večio brzino do^esa lansirani torpedo. Zrak. ki ga potegne za 6eboj. ko ie na površini vode. in mešanica. ki io sam izločuje, jasno za~rtavata pot torpeda.
»Kam pa meriio?« vpr->?am ood-nficirja.
»Vidiš tistale dva mo+orna čolna.« mi pravi, »prostor med njima služi str^v^m za tarčo.« Sledim poti torp°da in V dim. da se res vedno boli bliža dvorna ma in že z zmanjšano hitrostjo h-z; -kori prostor med njima Tarča ie z-d-ta' ^a-tem se motorna čolna soustia za b~7°č;.m torpedom spremljaje ea ob stra^eb Ko temu poieniaio že moči in sp začne že skoro potapljati. ga ujamp posadka motornega čolna na vrv in odrHie Takoi nato Sled5 z iste *tram ln-^-anie drugega torpeda. Toda. kje je tarča?
ima še od prej na vesti neko majhno tatvino. šestnajst let da mu je bilo, ko so ga prvič obsodili na dva dni in dve noči zapora.
»Zgodaj je začel!« je sodila dvorana. »Ali niste mogel končati takrat ko ste dvakrat vlomih v tovariško blagajno? Zakaj ste kradli takrat?«
»Ne vem,« je Ignac pohlevno odgovoril predsedniku.
»Pa še predrzni ste bili! V blagajni ste pustili pravo pravcato potrdilo: dragi tovariš blagajnik, jaz ta in ta, sem tega in tega dne vzel iz blagajne toliko in toliko!«
»Ta je pač prismuknjen!« je rekla dvorana.
»No, povejte nam, kako je to bilo!« ga je spodbudil službeni branilec, ki ga je predsednikovo odkritje predramilo. »Povejte vendar, človek božji, kaj vas je napotilo!«
»Ne vem, kaj je bilo glava me je zelo bolela.« je plašno menil Ignac »Nekoč me je v rovu zasulo, šest tednov sem ležal v bolnišnici, odtlej me pa vedno glava boli!«
»Kaj vas je premotilo da ste se spozabil nad tovariškim denarjem?« »Ne vem.«
»Zakaj se vsaj potem niste spametoval, ko ste bil prvič obsojen? Saj je bil še čas! Mlad ste in očeta in mater imate!« Zakaj se niste lotil poštenega dela, ko ste se vdinjal pri posestniku? Prilika je bila!«
Dober svet, pa ga je fant napak razumel
»Saj sem hotel. Ko sem prišel iz zapora domov, sem spoznal, da me oče in mati ne moreta živeti še trije so doma in eden od poročene sestre Oče dela v rudniku. Vprašal sem po delu. pa so mi rekli da bo morda kaj na jesen Neki bivši gospodar mi je svetoval, naj poskusim pri posestniku. Rekel je, da je bogat in naj si kar predujem vzamem.«
»Pametno vam je svetoval!« »Potem mi je pa še rekel, naj si kar vzamem denar in ko ga bom kaj imel. naj pridem naokoli, da se bomo malo pozabavali.« Prvič se je beseda gladko izlila. Prav tako naglo je spet obmolknil.
»Pa vam le ni rekel, naj ukradete!« ga je osorno zavrnil sodnik.
»Ko sem legel k počitku, sem se spomnil teh besed... Potem me je premotilo, ns vem kaj « Ignac je spet obmolknil. Kakor da mu je bilo žal izgovorjene besede. Plašno se je ozrl okrog in uprl pogled v sklenjeni roki, v katerih je mencal robec. Zazdelo se mu je, da to ne more biti do-voljno opravičilo. In je molčal.
»Kaj pa tista pisma materi in bratu?« je pobaral predsednik. Zdaj šele je Ignac povsem zlezel vase. Rahel drget je pričal, da bi najraje ušel vsem tem glasovom, ki ga preganjajo.
Kako fe samomorilec obžaloval svojo smrt
»Le poglejte, kakšna pisma ste pisali!« Predsednik je bral: »Draga mati! Najprej te lepo pozdravljam. Takoj, ko bom oddal to pismo, se bom ustrelil. Zakaj, sama dobro veš.«
Dvorana je prisluhnila, predsednik je nadaljeval: »Meni ni več živeti, zato sem ukradel tisti denar, da sem si kupil revolver. Tako bom vsaj Tebi šel s poti. Saj si zaradi mene že veliko pretrpela. Prosim Te, da me vsaj po smrti ne preklinjaš. Spravi to pismo za spomin in pozdravi ata. brata in sestro. Sedaj pa neham pisati ker se bliža moja zadnja ura.«
Predsednik je za čas prenehal in premeril Ignaca. Iz pisma je še pobral prista-vek: »Obžalujem svojo smrt.« »Svojo smrt obžalujete! He, he, he!« je menil razpoloženi sodnik k stavku pisma neukega Ignaca.
»Saj to je tragično!« se je zdaj v drugo oglasil uradni branilec mladega delinkven-ta. »Gospoda, to ni kar tako! Kar razumeti ne morem, da je fant, ki je napisal takšno pismo, mogel zagrešiti to, česar ga dolžijo!«
»Pa še eno pismo je napisal,« je naznanil sodnik. »Bratu. V tem pa pravi, da ga lepo prosi, naj nikar ne jezi uboge matere, ki je že zaradi njega toliko pretrpela. Naj jo brezpogojno uboga. Da on, ki je
starejši od njega, že ve, da mu hoče dobro in da je tudi njemu dobro hotela, čeprav ga je že do kosti preklela. In te besede naj mu ne bodo prazne besede, temveč naj se ogleda po njem, kam je prišel, ker nje ni ubogal. Pa sestro, ki je mlajša od njiju, naj si vzame za vzor, da ima pameti več kakor ona oba skupaj!«
»Vidite, tako ste pisali«, se je sodnik spet obrnil k Ignacu, »pa ste potem le še prišli domov!«
Dvorana je molčala, prisluhnila in čakala. Ignac je gledal v tla: »Ko bi le mogel ubežati!«
Z vrvi v zapor
Obrnjen k branilcu, ki se ni mogel na-čuditi fantovemu početju, je rekel piedsed-nik: »NenarVno se je potem pojavil na domu, pozdravil mater, ji poljubil roko, zaklical zbogom in zbežal čez prag. Preplašena mati, ki je po pismih spoznala fantov obup, je sklicala sosede. Našli sc ga za hlevom obešenega.« »Kako je bile potem?« je vprašal Ignaca.
»Potem..- V bolnišnici sem bil dolgo brez zavesti. K sebi sem prišel šele v zaporu.« Tako je Ignac sam zaključil svojo zgodbo.
»Deset mescev strogega zapora«, je bila sodba sodnikov ker je bila škoda velika, vsota ukradenega denarja visoka. »Pa še šest mescev pogojne kazni bo treba odsede-ti!«
»Trda je. trda,« je zaključila svojo sodbo dvorana, »fant. ki je zrasel brez hrbtenice ...« Zamišljeno so ga spremljale oči. ko je v spremstvu paznika nastopil pot pokore.
Nina
Minuta pomenka
'Za življenje in za vsak dan
S.Z.M.V. — 13
Nezaupljivost in rezerviranost vas vežeta, da ne morete iz sebe in ste v večnih dvomih. Preveč z razumom gledate v svet, vsako stvar, ki se vam stavi na pot, trikrat pretehtate in begate dostikrat v negotovostih, ki so spet posledica prevelike treznosti, kateri bi lahko rekli tudi pre-računanost. Prepustite se čustvom tn ne premišljajte preveč o postanku ln smislu vseh reči. Ljudje vaše vrste ne dožive navadno posebnih razočaranj in kdo ve kakšnih tragedij, kajti bog razsodnosti jih zmerom še pravi čas odtegne preizkušnjam. Obe naravi sta si močno podobni in je spričo te sorodnosti zadosti pogojev za neskaljeno sožitje.
18-letni mislec
Pišete o sebi, kakor da bi že bili v živ-ljenskem zenitu. Kakor ste mlad, ste tudi nestrpni. Naj se vam kar izteče ta vaša mladostna nesreča. Pozneje nekoč se boste nasmehnili ob spominu nanjo. Kajti komaj ste prestopili prag in pred vami je še dolga, dolga pot, kjer se boste šele izklesali in našli. Ali niste drugače malce prepovršni? Oklenite se svojega poklica
z vso vestnostjo in vztrajnostjo. Preden presojate druge ljudi, presodite najprej sebe in oblikujte svoj značaj v dobr»h zgledih, ki jih boste našli v svoji okolici obilo.
Avant de mourir
Oba sta še zelo mlada ln takšna iskanja bodo obema pozneje kdaj najlepši spomini. Da se ne moreta zbližati, je precej tudi vaša krivda. Stopite mu vendar korak nasproti, zdi se, da ga s svojim dosedanjim osornim, izzivajočim vedenjem samo odbijate ln puščate v zakrknjenosti, ki je pa gotovo narejena-namišljena. Z ljubeznivo pozornostjo mu bodite veren in drag tovariš, zanimajte se zanj z lepo besedo in ne skrivajte svoje naklonjenosti. Pazite pa, da ne boste vsiljivi, kar vam utegne vse porušiti.
Obupana mati
Niste povedali, kje in v čem je vzrok vaše nesreče, ki jo pa na vsak način pretiravate. Vsi trije ste neuravnovešeni, vihravi, prepuščate se tokovom čustev in ko se vam nazadnje izpodmaknejo tla, ne veste ne kam ne kako. Najprej se vi sami obrzdajte ter s toplo besedo in dobrim zgledom uravnajte poti med vami tremi, ki se nemara križajo in izgubljajo. Ne pozabite nikoli, da ste mati, s čemer vam je naloženo poleg mnogih radosti tudi dosti žrtvovanja oglasite se še in razložite v podrobnostih svoj položaj in skrbi.
»Mlada udovica"
Vsi ljudje smo dobri in slabi in lepo je od vas, da skušate svojim slabostim do dna, ki jih pa ni toliko, da bi se zaradi tega vznemirjali. Le ostanite tenkovestni in zvesti samim sebi, kakor ste bili doslej.
Duševnost 35*45
Ne vem, ali ste sami iskreno napisali, ko liko ln kaj vam pomenita oba. Takšnale prijateljstva se navadno končajo — že
veste sami kako. Glejte, da ne boste nikoli česa prikrivali — ne sebi ne drugim V težki preizkušnji pazite, da ne boste podlegli trenutni strasti. Naj poleg čustva tudi razum da svoj pristanek, če se pa kljub vsemu boste morali nekoč odločiti za ali-ali, (kajti samo to je pravi ln edini izhod iz razdivjanosti, ki jo gotovo doživljate), glejte da bo ta odločitev v skladu z vašo vestjo Pazite, da ne zabredete v trikot. ki bi vas utegnil do kraja ugonobiti. To so pač stvari, v katerih odpove vsak nasvet in jih mora razrešiti in izpeljati življenje samo. Ničesar neugodnega ni razbrati lz priloženih pisav ln ste jih sami prav dobro in verno opisali. Oglasite se še!
Mitnica 146
Vesela narava razigrana in dobrosrčna, ki jo pa preganja večen nemir. Včasih tudi prekipi, rada se igra z usodo ln hodi nad prepadi. Vsemu temu so vzrok nemara pretesne razmere, v katerih ne more do skrajnih meja izživeti svojega živahnega temperamenta. Je pa zraven pre- . cej tudi prirojene muhavosti in lahkomi- |
selnosti, ki bi se dala s samovzgojo zlahka odpraviti ali vsaj omiliti z malo volje in vztrajnosti. V urejenem odnosu do sveta in ljudi, v zaupljivosti in v zavesti odgovornosti pred življenjem ter v iskrenosti do samega sebe je treba najti pot do zadovoljstva in miru.
Ivje
Da bi vam mogli kar iz obeh pisav kdo ve kaj povedati brez vsakih drugih podatkov, to bi bile pač takšne domneve, kakršnih si gotovo ne želite. Oba značaja sta si v velikem nasprotju ponekod, kar je v tem primeru znak sožitja in dopolnjevanja. Kolikor je eden še nemara omahljiv tu in tam mu tovariš s svojo trezno uravnovešenostjo nudi lahko krepko in varno oporo.
Balalajka 1941
Simpatičen značaj, ki ga pa nekoliko kazi pretiravanje in izumetničenost. Z malo samovzgoje m avtokritike, se dasta nedostatka z lahkoto odpraviti, zlasti še, ko je dana dobršna mera volje in vztrajnosti.
Dada 1015
Bodočnost vas zanima in to seveda srečna, zadovoljna. Sami si jo boste ustvarili ali izkovali po znanem narodnem pregovoru. V čustvenih zadevah boste prav tako v vsakem primeru sami sebi najboljši vodnik in sodnik.
Izgubljena ljubezen
Preskopi ste s podatki. Vsaj to bi povedali, ali kličete spomine nazaj, čas vse prerase in to je najboljše in najučinkovitejše zdravilo.
Mladost
To je res prava vihrava ln razigrana mladost, ki jo odlikuje dobro srce. Samo da si boste znali ohraniti zaupanje da ne boste kdaj prijateljice užalili s trdo besedo aH surovim dejanjem. S tem bi jo odbili za zmerom.
Bohinjska 2
Preveč ste radovedni. Vprašajte preroke ki jih ta čas kar mrgoli po svetu. Brez podrobnih podatkov nič. čitajte zadnja navodila v rubriki dne 27. januarja!
S. P. 21
Isto velja za vas!
Pracf pošto
»Kaj Ljubljani najbolj manjka?« Bila težka je uganka, zdaj odveč je ta vprašaj, je že v sodu policaj.
Neža sneg je stran odnesla in z Boštjanom jug prinesla, Zlatoust je zimo vzel, Blažu bo že kos zapel. Res je, da patron Matija včasih led še rad razbija, toda sveti Valentin ključ ima od korenin. Je sodar nov sod naredil in za Ieco ga priredil, tam moderni Demostčn bo uradni Diogčn. Prižnica bo kar mo'frila, bela roka smčr kazala, rokavica — kažipot, da promet bo brez pomot. Roka ta bo v noč vsa sv&tla, kakor je kometa metla, to sijajen bo klicaj, fca prometni potfeaj. Bo od kod prišel Butalec ali kakšen drug zijalec, pipo bi si rad prižgal, da bi nosu dima dal.
Svetla roka znak bo dala, pipi pot bo pokazala, tja v trafiko, v desni kot, naj lepo gre svoja pot. Ko pa Mufi, mali psiček, bo iskal si svoj kotiček,
»Pojdiva pogledat, kje ie.« me odpel:e podoficir na drugo stran ladje. V daljavi, na popolnoma nasiprotni strani, vidiva dva motorna čolna, ki ploveta drug za drugim v precejšnjo brzino v smeri ladje.
»Toda. saj so vendar izstrelili torpedo proti "odprtemu morju, ne proti ob rdi!«
»Bcš že videl!« me potolaži. Zlezem na stopnice, da bi zas^doval not topeda. 2e je daleč spredaj in z največjo br-ino zariše velik polkrog in se v loku usmeri proti tarči. Zgrešeno! M;slim za sto metrov! En motorni čoln ga ujame a ga ne more privezati. Pa spusti v vodo plava, joče znamenje, pritrjeno na sidro.
»Veš,« mi ooiasni podoficir »tisto znamenje bo služilo ootaoliačem. kaiar ga bodo dvignili. Ne misli, da ga bodo r>u-stili na dnu. ne. Je pa že preveč dr=>g~ce-na reč! Ce bi jaz imel toliko denarja, kolikor velia tisti torpedo, ne bi služil več voine mornarice!«
Sledi še šest izstrelkov z različnimi brzinami ladje in tarč Sr-uon<"> so pogodili rili trne. dva torpeda sta se potonila.
Ladia pa se že med korilom oddaljuje s povečano brzino od obale.
Med popoldanskim odmorom nas ie cela gruča na prednjem delu krova, ki opazujemo dva monterja, ki se mučita s pritrjevanjem kril k trupu izvidni?kega letala, ki so ga malo prej potegnili iz hangarja izpod krova. Železno ograjo na krovu so že odstranili — že ie nevarno približati se robu krova, da bi se človek ne znašel kar naenkrat v valovih, kakor se je to enkrat zgodilo enemu pretepaču, ki ga ie njegov nasprotnik sunil čez krov in se je morala ladja ustaviti in izvrš;ti vajo »moža v vodi«, ki ni bila v oroTnmu.
Skozi veliko odprtino v krovu se vidi spodaj še trup in ob steni p ipeta krila drugega letala. Kapetan pilot nadzoruje in pomaga pri sestavi ianiu letala seveda s kričanjem in zbadliivkami na račun po-masačev monteriev Ogleduje podrobnosti na trupu, pri spojkah, krilih, repu — med-
tem pa prisluškuje bobnenju motorja, ki je že v pogonu. Ce bi zaslutil najman ši defekt, ne bi hotel odleteti. Pregleda še enkrat tračnice, če ro dobro očiščene in namakane, jekleno vrv. ki bo letalo odrinila. katapultno napravo, poskusi nekaj krat podstavek, na katerem je pritrjeno letalo — nato se oddalji in v nekai minutah ga že vidimo v letalu v l~ta'ski opremi, potem ko se ie obel in poli-ibil z drugim častnikom protom in nehate' i-mi svojimi najožjim prijatelji Letalo s'o-ni na podstavku na tračmeah Katapultne naprave so v najboljšem redu. Vse ie pripravljeno za vzlet.
>^Kai oa še čaka? Zakai vendar ne odleti?« vpraša kaplar toD-d"ar oficirja k; se ie približal naši gruči.
»Mogoče ie pozibil ra amulet?* pravi drugi in gruča se zasmeje.
»Kai misliš, da ie letalo otroška :erača.« pravi oficir. »Najprej se mora ladia nekoliko zaustaviti, ker ga moti ta brzina Potem mora paziti na ziban ie ladie da ne bi odletel v neprimernem času in treščil v vodo Sicer pa ne bo dolgo čakal!«
In res ni bilo treba dolso čakati Komaj se ie začutilo malenkostno zmanišame brzine ladie. že se ie zaslišal neki pok. letalo se ie zganilo in se pognalo s silo po tračnicah z vso silo delujočim motorjem. Vse okoli stoječe gruče ie oplazil val vetra Zasliši se drugi pok — podstavek je treščil v odbijače ter obstal na skrajnem koncu tračnic, letalo oa ie soro čeno vzletelo ter se v nekai polkrogih dvignilo visoko ood nebo Nekai časa je krožilo nad ladjo, nato se ie odda'jilo proti obzorju, da se je čez kakih deset minut spet vrnilo in s silnim zaletom ter zelo nizko nad ladio odvrglo vrečico oes!*a — »bomba«! Tako se ie nekaikrat zaletelo nad ladio in odvrglo nekai »bomb« ki so po večini padle v vodo Vsakokrat oa ie naletelo na strašno streljanie dveh protiletalskih strojnic ki sta ea držal' veuno na muhi, trii če je bilo na obzorju.
Kmalu nato se ie dvignilo z ladie drugo letalo. Opazovalni ladijski dalnogledi na gornjih krovih ter ročni daljnogledi oficirjev ga zasledujejo Po približno eno-urnem križarjenju ladie v nedoločeno smer. javita letali, da sta odkrili »sovraž« nika« Ladja odplove v naznačeno smer s povečano brzino Na obzorju se ooiavita dve piki. ki se vedno večata — naša iz-vidniška letala Toda ne vrneta se na krov marveč bosta iz zraka priso:tvovali " a-padu.
Se štirje parni kotli so bili v teku dneva prižgani ter že deluieio na Dolno paro. Ladia se lahno trese ekstrakt^rii na kro vu gučiio in puščajo za seboj vroč neprijeten zrak iz st.ojnih lokalov, vijaki de-
roka zamižala bo, kužek dvignil bo nogo. Razigrane pustne šeme, mlade, stare, brez izjeme, prišle bodo tja pred sod in vprašale: Kam in kod? Roka bo cikcak kazala, družba se bo zamajala sem in tja, na vse strani, ko bo ura zjutraj tri.
Res zabavno je v Ljubljani, nosimo klobuk postrani, jadramo v moderni ča«, ni Ljubljana dolga vas.
V	zlato dobo bo živelo mesto belo in veselo,
šlo k naravi bo nazaj ...
V	sodu že je policaj.
Mara F.Tavčarjeva.
Kupon za brezplačno »Minuto Domenka44 Štev. 70
I
J
lujejo 00 220 obratov brzina 32 vozlov — tako ie rekel naš maior malo prej dežurnemu častniku — visoko nad krov prši voda vijaki pa puščajo za seboj začrtano pot ladie skorai do ob zor i a Od naporne službe v vročih lokalih utrujeni prosti kurjači polegajo po vseh kotih — Štiri ure službe štiri orosti Kosi debelega olat-na. s katerimi so bili do sedai ooikriti topovi in ki so zdai topn'*ariem v napotie. iim dobro služijo za ležišča.
(Konec sledi.) E. I*
LJUBITELJ KINA
—	Kino mi je prinesel že marsikatero lepo urico.
—	Kaj tako rad gledaš filme?
—	Jaz ne, pač pa moja žena. In takrat vselej sam zavij em v gostilno.
MISLI
Nihče ni prerok v svoji domovini, če nI dovolj predrzen, da se sam razglasi za preroka.
Pametnemu človeku je sto besed dovolj, klepetavcu pa niti tisoč ne.
NA SODISčU
Zagovornik obtožencu po obsodbi: »Kazen bova pač morala sprejeti.«
Obtoženec: »Zelo ljubeznivo. Kdaj poide va sedet?«
Po ženskem svetu
žena skromnega obrtnika Ima besedo
r>E&ina tolažba, kl ml ostane, je zavest, da je mnogim drugim še hujšo kakor meni"
Zadnjič nam ie pripovedovala o svojih tegobah, ki jih prinaša drasinja. žena ljubljanskega uradnika Leta in leta že hodim na Pcgačar.iev trg nakupovat živila. Iver sem žena skromnega obrtnika, moram denar trikrat obrniti, preden ga dam iz rok. Tako sem se navadila, da sem vsak dan šla na trg z določeno vsoto denarja, la ie nisem smela prekoračiti. Prei ie bilo to lahko, cene so bile stalne, zdai pa ie skorai vsak teden drugače in težko je vnaprej določiti najmanjšo vsoto, ki jo smem porabiti
Še pred dobrim letom sem kupovala lečo do 5 dinariev. zdai pa ie ne kupuiem več. ker ie po 13. Za špinačo. ki sem jo dobila še lani po 7 dinarjev, moram dati letos 3 dinarje zraven. Jajca so še enkrat dražja, jabolka, ki so bila pred letom dni po 5 din. so letos po 11 in več. Fižol, ki je bil vse čase bali hrana siromakov, se
$tru& -
orožje ved@Iewalk
že zgodovina starih Grkov je bila polna dram, povzročenih s strupom. Do poznih rodov so se ohranila imena žensk, na pol božanstev, ki so poznale zelišča in trave, katerih napoj je podžigal hladna srca ali za večno zatisnil oči nevarnemu tekmecu. Na koncu vesele gostije je ljubezniva do-mačica ponudila gostu še eno čašo okusne pijače — in vedela je, da prihodnjič ne bo več sedel za njeno mizo. ženske, ki so poznale lastnosti narkotične zeli mandra-gore in črne bunike. so imele dobro orožje v rokah, žene Skitov so poznale strašen strup, ki so ga sestavljale iz strohnelih kač in človeške krvi. Posluževale so se ga v obilni meri.
Zakaj je zakon v Indiji zahteval, da mora žena zgoreti na grmadi, kjer so sežgali truplo njenega moža? S tem zakonom so skušali omejiti zastrupljenja, ki so bila na dnevnem redu.
Rimljani, ki so sprejeli svojo kulturo od Grkov, so sprejeli tudi njihovo poznavanje najrazličnejših strupov. V Rimu je obstajala nekaj časa tajna družba matron, ki je poznala vse strupe in njihov učinek. Bila je zlo, pred katerim so trepetali celo senatorji in vladarji. Tako sio odkrili pri eni izmed njih strup in obtoženka je trdila, da si ga upa popiti, v dobri veri, da je ne bodo držali za besedo. A senat je zahteval, naj popije strup. Smrt je sledila takoj in tedaj je bilo obsojenih na doživljenjsko robijo 150 njenih tovarišic. Nato je bil celih dve sto let mir pred zastrup-Ijevalkami. Mir je bil prekinjen z nenadno zastrupitvijo Scipiona Afriškega, ki ga je zastrupila Grakhova sestra Sempronija. Pošast zastrupljevalk je spet dvignila glavo. Cesarski Rim je bil poln groze pred smrtjo, ki se je pojavljala na najbolj nepričakovane načine. Znani so bili zastrupljeni peharji, skrinjice, katerih ključavnice so imele majhno konico, ki te je pri odpiranju komaj opazno ogrebla. Na videz nedolžna praska je bila smrtna rana. Močan stisk roke, da je prstan z ostrim robom ranil nasprotnika — in človek je bil zapisan smili. Za mizo je sosed ponudil sosedu jabolko. Zlat nož, s katerim je pre-r«zal jabolko, je bil na eni strani zastrupljen. Oba sta jedla isto jabolko, ki je temu prineslo smrt, onemu pa niti najmanjše
neprijetnosti___Lokusti> znani rimski za-
strupljevalki, je dal Neron na razpolago cel laboratorij, v katerem je mešala in sestavljala strupe. Svoje poizkuse je vršila na > nižjih bitjih« sužnjih.
Ludvik XIV.
V li. in 15. stoletju so bili zastrupljeni mnog! vodnjaki, mnoge žrtve pa so dobile smrtno rano pri brivcu. Borgie so štiri stoletja pred nastankom medicine odkrili v skali strupov, s katerimi so operirali, alkaloide za razpadanje. Zločini v Svetem mestu so se strahovito razmnožili. Tudi v drugem svetem mestu — Parizu, so se raizmnožile zastrupljevalke, vedeževalke, čarovnice. Leta 1572. so tam živo sežgali neko Mireli. Henrik Navarski je sam dil vsak dan k Seini po vodo, ki jo je pil in s katero so mu kuhali. Zastrupljevanja so se razmnožila posebno v času, ko je zavlada] sončni kralj Ludovik XIV. Kralj je sicer kmalu napovedal boj zastrupljeval-kam, a med glavnimi obtoženkami bi morala biti njegova ljubica, markiza de Brenvllle. ki je kot prvega zastrupila svojega očeta, nato svoja dva brata in potem je zastrupljala zapovrstjo vse, ki so ji padli v nemilost. Bila je glavna odjemal-ka, zastruljevalke Lavoisine, ki je priznala, da je sežgala 2500 novorojenčkov, vendar iih je prej krstila! ...
Markizo de Brenville so naposled vendarle obesili, njeno trup1© sežgali in pepel raztresll na vse vetrove. Kralj je svojim otrokom, ki mu jih ie rodi'a markiza, prepovedal obleči žalno obleko.
Leta 1678. je bilo v Parizu več ko 400 čarovnic, vražaric in zastrupljevalk. ki so bile tudi babice in zdravnice ter posebno spretne v izvrševanju splavov. Tedaj so zastrupili tudi ženo kraljevega brata, Hen-ri?eto Angleško. A kraljevi kirurgi, ki s*} obduciraM mrtvo gospo. so do<*nali da je umrla od nenadnega vnetja trebušne mre-
I ie tako podražil, da si ga le včasih upam kupiti. Mesa že prei nismo mnogo jedli, zdai pa smo ga sploh črtali iz seznama užitnih predmetov. Opazila sem, in morda tudi že marsikatera druga gespod nia. da ie hrana, kuhana na oliu. prav užitna, laže prebavljiva in — tudi cenejša. Zganci iz ajdove moke so bili zmerom naša priljubljena ied. a zdai moram dati za ajdovo moko še enkrat toliko kakor lani. to se pravi. 10 dinarjev. Kašo sem lani kupovala po 4 dinarje, letos je najmanj za 3 din ari e dražja.
A kai nai rečem o kruhu? Marsikatera gespodinia ie vsai toliko na boljšem, da ima doma moko in si sama speče kruh. Jaz ga moram kupovati pri pekih. Če se spomnim, kako ie bilo lani ob tem času — koliko lepega, belega kruha je šlo v pomije! Pravijo, da je koruzni kruh dober in tudi redilen. Rada verjamem toda naši peki bi se ga morali najprej naučiti peči. Vsaka obrt potrebuie svojega mojstra, tako tudi ta ...
Rada bi tudi vedela, kako se bomo siro-
maki oblačili in obuvali, ko se je blago in obutev že doslei podražila za najmanj 80%! — Jaz sem doma lahko v copatah in v stari obleki, a otroci, ki hodijo v šolo. morajo biti oblečeni in obuti. Edina tolažba. ki mi ostane, ie zavest, da ie mnogim drugim še huiše kakor meni.
V Zagrebu so ukinili posredovalnice za Gospodinjske pomočnice. Banska oblast v Zagrebu se ie že deli časa ukvariala z namero, ukiniti vse zasebne posredovalnice, ki so se bavile s Dreskrbovanjem služb, posebno gospodinjskim pomočnicam. Zdai je to svojo namero uresničila in od 1. februarja dalie bo smela posredovati zaposlitev gospodinjskih pomočnic le javna borza dela v Zagrebu.
Angleškim vojakom kuhajo šenske. V angleški vojski so zadnje čase uvedli zanimivo novost. Ker skrbijo za to. da bi imeli vojaki čim boljšo hrano, najemajo ženske, da jim kuhajo. Kandidatke za vojaške kuharice se morajo za svoio naporno službo pripraviti, zato se skrbno vežbaio v kuhanju za velike množice ljudi.
Z ljubljanskega trga
Za pravično in smotrno delitev živil
Zadnje dni čitamo v dnevnikih očitke tovarnam, da so priskrbele ali razdelile svojim
nameščencem in .delavcem moko in druga živila. Kaj bi tisto! Saj so vendar občine storile isto! Kratko pred božičem, menda konec novembra, je naše časopisje ponovno poročalo, koliko moke je doslej nabavila banovina posameznim občinam, da jo raz-dele med prebivalstvo. Te vesti naj bi bile prikazale strah pred pomanjkanjem ali celo gladovanjem kot neupravičen. Bržkone pa so tovarne bolj pravično in bolj socialno razdelile živež, oziraje se samo na število družinskih članov, kakor pa so to storile nekatere občine.
Značilno pri tej razdelitvi moke s strani nekaterih občin je bilo, da mnogo občanov sploh ni vedelo zartjo. Trdovratno pa se vzdržujejo govorice, da so jo dobili drugi toliko več, baje gruntarji, ki so pridelali do sto mernikov doma, tudi pet velikih vreč, to je. do 500 kg.
Če je upravičena drakonska odredba., da posamezna gospodinjstva ne smejo imeti niti enomesečne rezerve meke, potem je gotovo tem manj pravično, da bi je imeli drugi za eno do dve leti na razpolago. Odvzem krušnih kart bi jih prav nič ne prizadel; ker bi kljub temu lahko trošili najmanj trikratno količino v primeri z drugimi. Tako favoriziranje enega sloja nasproti drugemu bi bilo v sedanjih razmerah tembolj pogrešeno, ker ima kmet-ski živelj poleg mleka, zabele in svinjine obilo drugega živeža (kaše, arjdove in koruzne moke, krompirja, fižola itd.) na razpolago, ki mu v sili lahko nadomešča kruh, katerega si pa morajo delavci in malomeščani sproti od njih nabavljati in so v tem pogledu velikokrat odvisni od njih dobre volje, kakor je pokazala oskrba s krompirjem in fižolom lansko pomlad. Semenski fižol je gosegel takrat tudi ceno
ne, ki ga je povzročil čir na želodcu... Ludovik XIV. pa je vendar dosegel, da so zastrupljevalke skoraj popolnoma prenehale s svojo obrtjo. Marija Antoin ta je bila žrtev novega, drugačnega st upa. ki so si ga tedaj izmslili v Parizu. Tož^a da jo bodo zartrupili z obrekovanjem. Z1-časa krvave revolucije je delo zas^runlje-valk prevzela giljotina. Z razvojem toksi-kologije pa so postajala zastrupljena vedno redkejša; zločin je bilo lahko dok^-^t: in krivce tudi lahko izslediti...	š.
46 din za kilogram; krompirja pa, ki ga
čez poletje ni bilo dobiti za noben denar, so kratko pred novo letino v nekaterih krajih cele vozove gnilega zmetali na gnoj. Bati se je, da se bo zaradi teh odredb
špekulacija z ostalimi živili tem bohotneje razvila!, saj so dosegle cene kaši, ajdovi in koruzni moki itd. za male ljudi nedosegljivo višino. Pri malih ljudeh, ki si morajo zaradi pomanjkanja sredstev najpotrebnejši, zlasti laže pokvarljiv živež nabavljati sproti, grozi nevarnost, da bi bili pri tako malenkostnih rezervah trpežnega živeža, če bi nastala kaka nepredvidena tehnična ovira v dobavi moke, lahko tudi za več dni izročeni gladovanju.
Da se govorice o pristranski razdelitvi moke s strani občin razčistijo, naij se javno ali vsakomur dostopno objavi, koliko moke jim je banovina dobavila in komu in kakšne količine so se razdelile, da bo vsakomur jasno, kdo jo je in kdo je ni dobil. Dalje nag bi se upošteval težki položaj sedanjega gospodinjstva pri malih ljudeh, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva. če kje, je pri njih »čas zlato«, saj nima/jo številnega služabništva na razpolago kakor bogatini. Zdaj tako otežena nabava živil, včasih v tako malenkostnih količinah, jim vzame toliko dragocenega časa, ki bi ga lahko koristneje uporabili za drugo delo in zaslužek, poleg vsega pa še nepotrebna obraba in uničevanje oblačila in obutve, ki jo je zdaj nemogoče nadomestiti! V enak položaj kakor pri živežu utegnemo priti sčasoma tudi pri obleki in obutvi, in tisti, ki izdajajo ur»dbe, naj bi upoštevali to že zdaj, dok'er je še čas. in ne šele potem, ko ne bo več oblek ne nadomestila v blagu za"je.
če bi imele v bodoJe občine razd~k'evati še kake življenjske ootreb*č'ne, ki bi iim iih dobavliale oblasti odno-no od *\fh določeni organi z?nJe, n?i se to ob'a v1'H v v^em dnevnem ča3on:siu. da bo vsaka stranka pravoč^no oV-e^č^na o tem. ne pa samo na ob*in~ki de-lr; -M """^o T->d cerkviio kakor sn to r^r'■,,-'i','r"l', r''rv t°re O^^i"10	Irpr *--» ~ ~ J- oT: r\vVj —..
cs*f»le z'a?ti oJJalj -nej"? *t-,n":e nco e^ene.	—pr—
M. S.:


ts
& V>
ii
. 1_o je vleJ: priso-eči nrtn'ki so se t.u><*::U v voz. Med 'n žena trides tih la.ti pi :-. n sedež
Lasje Lukreclje Borgla
Gosta tema je bi pihal na pc-:i JVsl r. zaletavali v titie, ki & temi je h "a t:, i n:! let. Posreč lo se ji je v kupeju. Ozrla s- je po mcllem razsvetljenem prostoru in sopc*^ iluh. ko je vlak že nadaljeval v svojem enakomernem tempu. Začutila je ostro bc-' č^r.o v srcu in globok vzdih sc ji je i.'.vil iz prsi.
Ko je hotela odložiti prtljago, so je podvizal eleganten gospod z cčali in ji pomagal. Vljudno se mu ie zahvalila, toda on je že držnl r*en rlr "č in ii porvneal pri slačenju. T? vsiljivo vljudnost jo je .stresla in hladno se mu le zahvrHa v drugič Sedla ie r.a i I': ?.r -camiSJjr-no razgledovala Na nj :ni strani in n rs? roti nji je vse spalo. Dva mladeniča in tri dekleta. Na desni strani sta tiho kramljala mlada zakonca, polet; njiju je čebljala hčerka. Orspod z očali. sedeč poleg njih. je posvetil vso svojo pozornost novi sopotnici, da je mladi ženi udarila kri v že itak vročično glavo.
Njene misli pa so bile daleč od tega, govciiti s komurkoli, še toliko manj s tem vsiljivcem. Druge, težke misli so jI livjale po glavi, drura strašnei?a od dru-~e. Toda resnica je bila tu in se ni vet imaknila.
Kam prav za prav vodi njena pot?
Vlak je drvel v noč, puščajoč za sebo^
Jauna tribuna
Gorenjska in njene prometne zveze
Gorenjska je skoraj najbolj obljudeni del Slovenije, še malo, pa bodo nepietr-gana naselja od Ljubljane pa tja do Kranja. Po svetovni vojni je ta del Gorenjske sprejel tudi dobršen del industrije, ki se je v tem času razvila. Tako je obijudenost še porasla. V tem delu pa tudi prebiva največji odstotek delavstva, ki se vozi na delo v Ljubljano. Sorazmerno temu številu narašča število nameščencev in dijaštva, ki potuje vsak dan na delo ali v šolo v Ljubljano ali pa v Kranj. Tako ni bilo prav nič čudno, da je zaradi vsakodnevnih premikov teh ljudskih množic stalno naraščal promet na gorenjski progi, ki je dosegel 12 do 13 parov rednih osebnih ln brzih vlakov na dan. Zaradi lepo razvijajočega se tujskega prometa se je temu številu lahko od časa do časa prištelo še 1 do 2 para izrednih osebnih in brzih vlakov.
Zadnji čas so pa nastopile posebne razmere zaradi pomanjkanja mazil in premoga. Železniška uprava je bila tako prisiljena reducirati nekaj vlakov. Pri prvi redukciji je Gorenjsko najbolj zadela ukinitev nočnega vlaka, kl je odhajal iz Ljubljane ob 23.30. S tem vlakom je Gorenjska Izgubila zvezo z večernimi vlaki, ki prihajajo v Ljubljano po 19.15. Tako morajo zaradi ukinitve tega vlaka Gorenjci prenočevati v Ljubljani, kar gotovo ni najugodnejše, pa tudi ne najcenejše. Ta vlak vozi namreč zdaj samo še ob nedeljah. Treba bi bilo, da bi vozil vsaj še v soboto te en dan v tednu, da bi vsaj trikrat na teden imela Gorenjska zvezo z vlaki, ki prihajajo v Ljubljano po 19.15, ker zdaj je to zadnji večerni vlak, ki odide na Gorenjsko.
Pri drugi redukciji so bili prav občutno prizadeti dijaki, ki potujejo iz Ljubljane ob 13.28. Zato so podvzell pri odločujočih korake, da se ta vlak Gorenjski vrne. Kakor čujemo, so uspeli! čujemo pa tudi, da bosta zaradi vrnitve tega vlaka ukinjena vlak, ki vozi iz Ljubljane do Kranja ob 6.55, in vlak, ki vozi iz Kranja v Ljubljano ob 9.10. Ukinitev prvega bo prav težko prizadela dijake, uslužbence in delavce, ki se vozijo v Kranj v šolo in na delo. Posebno
za šolarje bo težko, voziti se z zgodnjim jutrnjim vlakom, ker bodo morali neprespani čakati v kolodvorski čakalnici na Čas ko bodo tako odšli v golo, namesto da bi Imeli še uro počitka doma v topli postelji. Kako je z neprespanimi dijaki v šoli, pa tudi vsak dobro ve. Ukinitev drugega vlaka pa bo prav hudo prizadela poslovne ljudi, ki nimajo časa izgubljati vsega popoldneva v Ljubljani. Je pa ta vlak pravi tramvaj za gorenjski del Ljubljane, ki sega tja do Medvod, čeprav teče mestna meja že pod St. Vidom. Tako bo tudi ta vlak prav težko pogrešati. Zaradi tega prosimo, da železniška uprava ne ukine teh dveh tako potrebnih vlakov, kl tako tečeta samo od Kranja do Ljubljane in obratno.
Da pa bo ustreženo dijakom, ki bi radi potovali iz Ljubljane ob 13.28, naj se predstavi redni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.50 na 13. ali, če drugače ni mogoče, na čas prejšnjega dij"škega vlaka. Tako bo ustreženo enim ko drugim, saj bodo tudi ostali potniki lahko vršili svoje posle v mestu do 12. ure in jim ne bo treba pred poldnevom odhajati na kolodvor. Treba pa bo navzlic temu misHti, kako bo s prometom na Gorenjsko, če bo zaradi nastalih razmer morala železri?,ka uprava še bolj stisniti osebni promet. Ugodne prometne zveze, ki so življenjske važnosti za Gorenisko. se nikakor ne bodo smele pretrgati. Zato je potrebno, da se že danes osnuje družba, ki bo vzportarila z Gorenjsko avtobusne zveze na nog~n z domačimi gorivi. Treba ie, da od^očuj^či že danes določijo te proge in da se tvdi oblastno dovole. Z omejitvijo avtomobil-skega prometa že tako trpe prometne zveze z Gorenjsko. Potrebno je zato, da se ta zadeva z odločujočimi činitelji čimprej pretrese ter se izpopolni prometna vnrel, ki bi nastala z ukinitvijo nekaterih vlakov. Da ne bo Gorenjska zaradi pomanikania prometnih zvez utrpela v bližnji bodočnosti težke gospodarske škode, se je treba realiziranja tega načrta čimpre-j lotiti. Naj-prvo bi pri tem gotovo poleg drugih prog prišla v poštev proga Ljubljana—Medvode—škofi aLoka—Kranj.
Naš rod
V nekem listu sem čitala: »Ali so lastnosti človeku prirojene aii privzgojene?« V tem pravcu sem usmerila svoja opazovanja, o katerih bom prihodnjič podala svoje mnenje. Danes imam nujnejše zadeve na srcu, to je, kako bi mogli rešiti mladi rod propasti, zlasti moralne propasti, ki se širi med mladino. Vzrok je pre-mehka vzgoja in nezadostno nadzorstvo otrok, čemur je kriva v pretežni večini prezaposlenost staršev.
Svetovna vojna je pustila mnoge zle posledice, ki so se širile med mladino kot epidemija. Mladina pa je kakor nežna drevesca dovzetna, da jo podre vsaka sila. Kakor vihar nagibi je drevesce sem ter tja, da se končno ukloni v tisto smer, kamor je pritisk najmočnejši, in tako rase dalje mnogokrat vse skrivljeno in skaženo, ker ni imelo čvrste opore, ki bi jo ščitila pred viharji, tako je mladina po vojni izpostavljena še hujšim viharjem. Kar je nekoč bilo sveto, je danes ironija in zasmeh. Mladina, ki v tem rase, se tega ne zaveda, toliko bolj pa to občutijo predvojni otroci
če je svetovna vojna pustila za seboj toliko zlih posledic, ki so delovale na mladino, ko je bil predvojni rod trden, zaveden in necmahljiv, da smo odrasli mogli ohraniti moralo — kakšne bodo posledice na mladem rodu, ki nima tiste trdne podlage, da bi mogli kljubovati nevarnostim, ki se bodo pojavile kot posledice sedanjih vojnih viher, ki divjajo okoli nas? če nam bodo prizanesene telesne borbe, gotovo nas bodo obsenčile duhovne sence teh grozot proti katerim se mora zaščititi mladina.
Po mojem mnenju bi bil tu energičen ukrrp v širokem obsegu na mestu m mogoč brez velikih težkoč, toda z mnogo volje in ljubezni do mladine — do domovine. Mladina bo bodoči steber države, če bomo očuvali njo, da bo zdravega, krepkega duha. vedrega čela in čistega srca šla v bodočnost, bomo sigurni, da bo z njo očuva-na naša Jugoslavija.
Ustanovilo naj bi se društvo, ki bi imelo nalogo čuvati mladi rod vsepovsod, kamor ne seže oko staršev inprofesorjev.
V tem društvu bodo gotovo radi delovali starši bogatih skušenj, zlasti upokojenci, ki čili in voljni do dela posedajo po gostilnah in kavarnah, ker v-dolgočasju ne vedo kaj drugega, in vendar bi ravno ti s svojimi skušnjami mnogo koristih z nasveti staršem in otrokom. Ravno ti morejo presoditi koliko so koristili otrokom v svojo vzgojo in koliko so pogrešili, zlasti v določanju poklica, ko se odloča za celo življenje. Tu starši premnogokrat določajo ravno nasprotno, kako je otroku v naravi.
Pred meseci sem se vozila v vlaku, kier je bilo več potnikov. Dva med njimi sta se razgovarjala o doživetjih na potovanjih. Prvi, poročen mož sredniih let, je pravil, da se je na vlaku večkrat prav prijetno zabaval s šolarkami. Tudi v bližini Ljubljane z neko 13-letno deklico. Ta deklica, je pravil, je bila že prava mojstrica v zabavi z moškim. '
Neka delavka je dala svoje det^ na deželo k sorodnikom, kl pa se niso brigali za duševno vzgojo deklice. Prihajala je včasih tudi v mesto k sorodnikom. Ko je deklici bilo komaj 10 let, so prihajali sosedje z dežele prosit mater naj vzame hčerko k sebi. češ da bo sicer vse fante na vasi pokvarila. Materi sem svetovala, kako naj ukrene z deklico, pa me ni poslušala. Deklica je brodila še globlje, v šoli je bila zelo slaba učenka in je r epe-tirala vsak razred. Ko sem videla to sigurno propast otroka, sem jo vzela sorodnikom proti volji matere, ki mi je delala silne ovire. Deklico sem spravila v internat, kjer je zdaj po nekaj letih ena najpridnejših učenk, vedno odličnjakinja.
Večkrat čitam v časopisih o policijskih racijah za prostitutkami, katere hodijo vedno isto pot v zapore, bolnišnice, nato pa se vračajo za prejšnjimi cilji. Težko se ozdravi vsaka bolezen, kadar se je vkoreninila že globoko v telo. še teže je ozdraviti propadlo, bolno dušo. Zato je treba čuvati pred obolenjem zlasti otrokovo dušo. Mnogi starši, ki pošiljajo otroke v šolo, dobro obvarovane pred mrazom in gladom, v dobri veri za njihovo lepo bodočnost, niti ne slutijo, da so ti že na poti v prepad, kar pričajo nešteti primeri.
r -taje, ki so dremale ob progi. Iskre so . i:;ale j..4,uo okna. Bolesten smehljaj jI je hušknil čez mlado lice. Zbodlo jo je r -znanje; Tako je švignila mimo nje sreča.
Sopotnik io ;e še vedno vsiljivo požiral z o'mj. To jo jo mctilo, ker se ni mogla piodati svoji boli. Otrok je pričel tožiti o i ii. M »i ga je tolažila, ker mu ni imela s čim ustreči. Deklici je bilo hudo in venomer je jadikovala. Mlada žena je segla v svo'o torbico in ponudila otroku v bel papir zavito, olupijeno pomarančo: »Na. vzorni, čista in kisla je. Mislim, da za žejo ravno prav. Vzemi, otrok!« Deklica se je nasmehnila in se sramežljivo branila, obenem pa poželjivo gledala sočni sad. Ko ji je tudi mati prigovarjala, je segla ro njem, se zahvalila in hlastno zaužila. Ni bilo dvoma, da jo je mučila žeja. Ne-
srečna žena je začutila, da so ji stopile solze v oči. Neizmerno dobro ji je delo, da je lahko nedolžnemu bitju pomagala. Dobro delo, storjeno iz srca, odkupi marsikateri greh. In njo so težili davni grehi, storjeni v njeni preteklosti. Ali bodo kdaj oprani?
Otrok je zaspal v očetovem naročju in kmalu sta zadremala tudi roditelja. Tedaj se je gospod po brezuspešnih poiskusth, da bi obrnil pozornost mlade žene nase, zadovoljil s tem, da je vso pot opazoval dremajočo mater.
Potnica se je čutila olajšano. Zdaj se nihče ni več brigal zanjo, nihče je ni nadlegoval z očmi. Naslonila se je na plašč in se predala svoji bolečini, ki je razganjala njene grudi.
Preteklost!
če sadiš rože, je treba tudi skrbne nege, če hočeš, da ti uspe. Prav tako je s človeškim bitjem, če hočeš, da bo otrok vreden član človeške družbe, je prva podlaga dobra, skrbna vzgoja. Ona tega ni imela, ni poznala. Kot otrok je bila po večini pri tujih ljudeh in kot rastoče dekle prepuščena sama sebi in svoji pameti. Pa se je zgodilo, da je zgodaj okusila svet in zgodaj zašla na stranska pota. Od začetka iz nevednosti, kasneje iz obupa, ker se ni in ni mogla dokopati do borne, a stalne sreče. Tako je tavala na dnu brezdna in madež za madežem se je je oprijemal. Vsi so zlorabljali njeno naivnost, kadar je govorila o lepi čisti ljubezni, vsakdo jo je varal. Tako je šlo nekajkrat in vsi so Ji dajali enak vzgled, da je obupala nad srečo in uverjena, da je vse na svetu lažnjt-
Siam
dežela svobode
Domovina riža, ld skuša v splošni svetovni zmedi uveljaviti svoje stare težnje po razširitvi posesti
Pradžihiponok, pregnani siamski kralj
Vojni spopad, ki je razburkal Evropo, je tudi na Daljnem vzhodu sprožil plaz vznemirljivih dogodkov. Za razdelitev In-dokine sta dva neenaka tekmeca stopila drug proti drugemu, Japonska in Siam (ali Taji, kakor se je dežela nedavno prekrstila in kar pomeni: svobodno kraljestvo).
Siam leži na zapadu Indokineškega polotoka in obsega 518.100 km5 površine. Po štetju iz leta i929 je štela dežela 11,500.000 duš. do leta 1936 pa je ta številka narasla na 13.500.000. Severni del Siama je domovina Laoskov, ki so sorodni laoskim plemenom v Francoski Indokini in ki jih štejejo na 2 do 4 milijone. V severnih predelih živi tudi nekaj gorskih plemen južno-kitajskega porekla in okrog 150 000 Kme-rov. Južni del Siama je naseljen povečini z Malajci, ki jih je okoli 400.000. Po kitajskih podatkih ie v Siamu tudi 2 in pol do 3 milijone Kitajcev, ki žive raztreseni po vsej državi. Siam je dežela riža. Po uradnih poda.tkih iz let 1925—1929 je bilo 2.2*8.000 hektarov, to se pravi 93% obdelane zemlje posejane z rižem. ostalo pa sta izpolnila kavčuk in kokosova palma. Nove"ška statistika, pri kateri so sodelovali ameriški strokovnjaki, pa ugotavlja, da je delež riževih polj znatno maniši, pač pa goje Si~mci več povrtnine in sadi a, z!a-st< na Malajskem polotoku. V Siamu prevladuje tropsko podnebje, zato pa je sadie, k', ima sicer veliko hranilno vrednost, precej nizke cene. ker ga zaradi pokvarijivo-sti ni mogoče izvoziti. Siamski riž je naj-odličneje kvalitete, a preden pride na evropska trži;ča se precej poslabša, ker ga razni posredovalci mešajo z manjvrednimi vrstami.
Žl+arstvo in živinoreja v Siamu nista razvita, pač pa je ribolov važna gospodarska panoga in riba je skoraj glavna hrana Siamcev. Industrija se polagoma osamosvaja od poljedelstva. Precej dobro je razvita tekstilna obrt po vaseh, čeprav ima Si nm malo surovin za to panogo, bombaža in svile, zato pa narašča uvoz teh surovin. Kitajci so prvi začeli uvajati modernejše tkalke stroje. Ustanavljajo se delavnice, v katerih se uveljavljajo novi
stroji in ki zavzemajo polagoma pravi industrijski zamah. Ta mlada tekstilna industrija ima svoj vzor predvsem v velikih mlinih riža, ki jih je po vsem Siamu osnoval kitajski kapital in v katerih je zaposlena izključno kitajska delovna sila. Zadnji čas si utira pot tudi lesna, cementna in pivovarska industrija. Rudninska bogastva Siama so velika (premog, volfram, zlato, železo), vendar se še ne izkoriščajo v zadostni meri. Podoba je, da ima dežela tudi nekaj nafte.
Kraljevina Siam spada med dežele z zelo staro kulturo in obstoji nad 2000 let. Na Indokineškem polotoku se je skozi stoletja bila borba med dvema vplivoma: Indije in Kitajske. V tej borbi je Kitajska zavzela močnejše, ugodnejše položaje Kitajci so se v deželi pojavili že na začetku krščanske dobe. Ohranjen je dragocen spomenik iz tretjega stoletja po Kristusu, delo kitajskega avtorja, v katerem se govori o običajih in življenju siamskega naroda. V neki kroniki se pripoveduje, kako se je siamski kralj oženil s kitajsko princeso budistične vere. Nevesta je pripeljala s seboj okrog 500 mojstrov raznih strok, ki so v deželi osnovali celo vrsti obrti. Globlji sledovi kitajskega vpliva pa so vendar šele iz poznejše dobe. Skoraj vsaka sprememba dinastije v Kini je sprožila nov val kitajskih priseljencev v Siam. Vpliv kitajščine na siamski jezik je tako velik, da je več ko tretjina siamskih besed kitajskega porekla. Pogoste ženitve med
Vsak kmet je moral pol leta delati za državo, a pol leta za sebe. Fevdalni posestniki so svoje tlačane dajali državi in so za to dobivali 10 odstotkov. Cerkev ima tudi v Siamu močan vpliv. V letih 1937—1938 so v deželi našteli 17.651 budističnih samostanov in 144.320 menihov.
resnice. Ta sloves si je pridobil, ker je po ruskem zgledu tudi za Siam napravil načrt pjatiljatke, v katerem je zahteval nacionalizacijo zemlje ln podržavljenje cele vrste industrij. Reakcija se je s kraljem na čelu uprla, toda poizkus vojaškega udara, ki ga je vodil bivši vojni minister princ Bovarade, je ostal brez uspeha. Kralj je pobegnil v inozemstvo, v Evropo, in je pristal na celo vrsto pogojev, samo da bi se vrnil na prestol svojih prednikov. Vlada narodne stranke pa je pogoje zavrnila in kralj se je moral odreči kroni. Z ozirom na mednarodni položaj narodna stranka ni smatrala za primerno proglasiti republiko in je na presto! poklicala sedemletnega sina pregnanega kralja.
^---- ■ — ^
. ■ »>
Tanki pred kraljevo palačo v glavnem mestu Bangkoku
Do leta 1932 Pražadhipokon iz Siamu že 150 let. Takrat pa se je izvršila nekrvava revolucija ki jo je izvedla narodna stranka z Luanom Praditom na čelu. Takrat je evropski tisk skušal Pradita prikazati kot komunista, kar je pa daleč od
je sedel na prestolu kralj | Gospodarski načrt narodne stranke, ki iz dinastije, ki vlada v » zdaj preko senata vrši nekakšno diktaturo v državi, sloni na razvoju državnih podjetij, zlasti v proizvodnji riža, ki se okorišča z vsemi pridobitvami moderne tehnike. Vendar Luan Pradet pri sestavljanju svojega načrta ni pomislil, da bo izvajanje njegove pjatiljetke, ki naj bi odpravila krizo, privedla samo še večjo krizo za seboj. Dandanes Siam trpi zaradi prevelikega pridelka riža. Ogromen del proizvodnje je bil namenjen na svetovni trg, kamor pa mu je zaradi vojne in blokade onemogočen pristop, vrhu tega pa je tudi v drugih državah produkcija riža zad-ni čas nesorazmerno narasla.
Vhod v eno izmed siamskih svetišč


Siam in lndokina
Kitajci in siamskimi ženami so privedle do tega, da je Taji dandanes prava meša-niča kitajskega in siamskega življa.
Do nedavno je bil Siam izrazito fevdalna zemlja, a v političnem pogledu je absolutna monarhija. Privilegiji, ki jih uživa aristokracija, povezana z dvorom, so izredno veliki. Kraljevska rodbina ima vodilne položaje v državi po navadi v svojih rokah. Suženjstvo je bilo odpravljeno šele konec devetnajstega stoletia. Siam je imel svojevrstno originalen sistem tlake.
Nekrvava revolucija v Siamu: uporni oficirji sporočajo narodu vest o pregnanstvu
kralja
w
Rože - zdravilo
Oves (lat. avena sativa) ali zob je znana rastlina, ki cvete junija in avgusta ter dozori v začetku septembra. Zrnje-ovseno žito — je prijetnega duha tez je sladkasto močnatega okusa. Znano je, da se uporablja ovsena slama kot sredstvo proti kaši ju, dalje proti katarju grgavice in žrela. Slamo razrežemo v rezanico in jo skuhamo na vodi. Zaradi neprijetnega okusa dodamo čaju lahko nekoliko sladkorja. To pijačo pijemo zjutraj in zvečer po eno skodelico. Onim, ki so na potu okrevanja, se priporača sledeče kot posebno redilno sredstvo: — 1 liter ovsa operemo 6-8 krat v sveži vodi in ga na 2 litra vode toliko prekuhamo, da prečrtane samo še polovica vode. Temu primešamo še dve polni jedilni žlici medu. nato zmes kuhamo še nekaj minut in nato vse skupaj precedimo. Zunanje se uporablja kopel v oparku ovsene slame (istočasno se pije tudi čaj ovsene slame), kar služi prav dobro pri težkočah v obistih in sečnih organih, nadalje proti revmatizmu, pro-tinu in zoper lišaje. % kg sesekljane ovsene slame kuhamo pol ure na vodi v velikem loncu, nato priliiemo to vodi. ki smo jo pripravili za kopel, če hočemo, da dozorijo vneti tvori, polagamo nanje vročo ovseno kašo.
Navadni podrašec (lat. aristolochia cle-matitis) ali volkovka se nahaja po senčnatih rebrih, po vinogradih in vrtovih. Je to enostavno, pokončno sem ter tia upognjeno steblo. Listi so kalnozeleni in okro-glastosrčasti. Iz njegovih pazduh izvira po tri do osem pecljatih, kimaječih, ze-lenkastorumenih cvetov, ki so ko čs*a za j šampanjec zgroraj poševno škrnicl.jnsti ' Navadni podrašec cvete maja in junija Korenika je močnega, emamMivega. nf>-I prijetnega vonja ter grerkpsteea okusi. . Podrašec je v preveliki količini strup-n. i Rastlina krepi, pospešuje izločevanje se-
ča in potenje. Zavrelico uporabljamo proti kačjemu piku, nečistem tvoru in ne prehudi mrzlici. Voda. v kateri so se kuhali listi, preganja stenice.
Sladič (lat. glycyrrhiza glabra) ali sladki les. sadimo pri nas tu pa tam po vrtovih. Je to trpežna, plazeča se korenika, ki je za prst debela, lesasta, zunaj sivorjava, znotraj rumena. Poganja visoke veje s pernatimi listi, katerih listki so jajčasti ter spodaj lepljivi. Rdečkasti ali vijoličasti cvetni grozdi izvirajo iz listnih pazduh ter rode gladko, dvosemensko stročje. Sladič cvete od julija do septembra. Korenine izkopi jemo vsake tretje ali četrto leto v pozni jeseni ter jih posušimo. Vonja so šibkosladkastega in pa grenkega, pra-skajočega okusa. Razrezano korenino uporabljamo kot. čaj (10-20 g na M litra vrele vode ki raj četrt ure stoji, nato pa precedi) prrti kašlju, prehladu, če tišči na vo^o. r>rr-ti protinu, revml ln zasluze-niu pljuč. Iz korenine pridobivamo tudi sok.
vo, je izgubila moč in voljo, otresti se blata, ki jo je bilo okužilo.
V takem položaju je spoznala fanta, ki ji je pripovedoval o drugi, lepši poti in jo tudi potegnil iz močvirja mladostnih zablod. Tako nazorno in naravno ji je prikazoval drugo plat življenja in sam ji je bil za vzgled Postal je njen učitelj in vodnik. Njej je padla koprena z oči, spoznala je, da je našla, kar je vsa leta iskala zaman. Sram in gnus sta jo gnjavili in kes, da je tako pozno spregledala. Fant je do neke mere vedel za njene zablode, a v.=?eeno se je zanjo zavzel in ji dal svoje ime.. S svojim vzgledom se je trudil da jo privede na višjo stopnjo od povprečnosti.. Nič kolike mu je bila hvaležna in brezmejno ga je vzljubila. Bil je tako dober z njo.. Ta reakcija v njenem življenju je bila tako hitra, da ni mogla sproti dojemati vse pogoje za obstoj in ohranitev ravnove.cja. V enem letu je pokazala le to, da je zvesta ljubeča žena. Njen trmasti okrnjeni razum pa je tako počasi napredoval, da je tu in tam napravila sicer nedolžne, toda velike neumnosti., ki so vrgle nienetra moža s tira. Izeubil je upanje, da bi se žena kdaj otresla vseh mlačnosti in hib in dosegla najvišjo stopnjo izobrazbe. Tako je prišel razdor med njima. Nič niso pomagale ne prošnie ne prisege, ne odkrito kesanie. Mož je trpel sam, toda cst.al ie odločen.
Pokora!
Nedelja je bila, ko je zadnjikrat ležala v topli postelji in poslušala radio. Njeno vzglavje je bilo mokro od solz. Ne daleč od nje je ležalo orožje. Ali naj se ubije? Bolje nego brez njega živeti. Vzela je mrzlo jeklo v roke. Samo hip in vse bi bilo končano. Toda ali ne bo s tem dejanjem dokazala, da je ni zaman vodil in učil? Ne, še dolgo ne! Kvečjemu bi dokazala, da je ostala slabič in nič je ne bi bilo škoda. Nasprotno, hoče mu dokazati, da ni sejal na neplodna tla. Prodiralo jc sicer počasi, toda sigurno je prišlo seme do dna, v čisto zemljo. In tam bo pognalo, to je čutila.
Odložila je orožje in se odločila. Odpovedati se sreči, v kateri se je kopala, to naj izbriše greh iz preteklosti. Ne bo se zdaj, ko je izgubila največ, metala iz obupa nazaj v življenje, kakor je to delala prej. Zdaj je predobro razločevala dobro od zla. Svoji zadnji in najlepši ljubezni bo ostala zvesta in ta jo bo varovala pred novimi zablodami. To je mislila, ko je pod noč zapuščala dom in to je šepetala, ko so v vlaku hitele njene misli nazaj. Bolečina jo je tiščala in rezala in je ni več zapustila.
Vlak se je ustavil. Novi potniki so se prerivali v voz. Tedaj je pretrgala svoje misli, se oblekla, vzela prtljago in izstopila. Odhitela je v skrajni kot perona in se stisnila na klop. Ni mogla gledati veselih obrazov, ki so se sprehajali po raz-
svetljenem prostoru. Tedaj so zadoneli na njeno uho ubrani glasovi harmonike in daleč na okrog se je razlegala pesem valčka »Kukavica kuka«.
NHi
Čez drsi in strn
Belgrajska delavska zbornica je predložila zan miv prediog, ki se tiče uk nitve glavnega lajn štva vseh delavskih zbornic. Zastopniki beigrajske zbornice so mnenja, da osrednje tajn štvo ni izpolnilo narl, kateie so vanj polagali, poleg tega pa je tudi zelo draga naprava. Zavoljo tega bo belgvajska zbora ca sklicala posebno izredno zasedanje in bo o tem predlogu sklepala, najmanj pa misli izglasovati predlog, da na vsak način sama izstopi iz osrednjega tajništva. (»Slovenski
dvun«. dne 28. janua a.)
•
Komična res ta s-belgrajska delavska zbornica«! Predložila je ukinitev glavnega tajništva sama pa najmanj misli na to, da bi iz tega tajništva izstopila.
Dogodek je delno pojasnjen z dopisom nekega ljubljanskega lovca, ki je v začetku januarja priredil v naši okolici večji lov. Ob tisti priliki se je izgubilo pet lov-sk h psov. Verjetno je, da so prav ti stekline osumljeni psi last ljubljanskih lovcev, ki zdaj begajo preganjani po naši dolini. (»Jutro«, 29. januarja.)
Tej tragični zgodbi bi se pač ne dalo reči lovska latinščina. Najprej siromaki lovci izgube svoje pse, zdaj pa Se sami »preganjani begajo po dolini«.
Tam v kotu je zlezla žena v dve gubi in tiho zaihtela. O, pomlad prihaja v deželo, toda ona je ne bo več videla, ne občutila. In kukavica bo spet naivno kukala, toda njej ne več. In če se ji klanja ves svet, njeno srce je v tej zimi oledenelo. Samo en človek je na svetu, ki bi mu lahko vdihnil toploto nazaj. Zato bo čakala in upala, morda jo pokliče nazaj k življenju.
Foteasnatar
Postani in ostani Slan | Vodnikove družbe!

Personov po*top*>k tonske ločitve je dal
a svojimi sijajnimi rezultati pobudo, da so načeli amateri posebno j>ozoi-nost obračati spet izdelavi pozitiva. Skoraj bj rekli, da sodobnega amaterja v vrsti fotografskih procedur ne zanima več toliko negativ kolikor pozitiv. čeprav ostaja negativ seveda slej ko prej osnova vsega nadaljnjega fotografskega dela in odločuje v prvi vrsti o uspehu. Stvar pa je v tem. da nam negativna tehnika dandanes ne zadaja nobenih posebnih problemov. Industrija je vprašanje tonskih vrednot in drobnega zrna razvila že skoraj do popolnosti, s trenutkom, ko smo se zedinili na načelu bogata osvetlitev in kratko razvijanje«, smo na podlagi novih negativnih emulzij dosegli prav za prav vse, za čemer je stremela fotografija že desetletja v zvezi z negativom. Vsa njegova tehnična problematika je dobila s tem svojo končno rešitev, vsaj za veliko maso amaterjev, ki ne stiče za posebnimi efekti in problemi, če se ponujajo izven normalnega tira.
Tembolj samo pa morali v tem trenufku občutiti, da je v pozitivnem postopku polno odprtih vprašanj, ki smo jih zanemarjali vseh teh petnajst, dvajset let. ko je bil negativ v ospredju našega zan ma-nja. Ob popolnih negativih, to je negativih s harmonično, skoraj poljubno raztegljivo skalo tonov, z vso zaželeno risbo v senčinah in svetlinah, z dovršeno in prav tako poljubno uravnano skalo barvnih t n-skih vrednot z absolutno drobnim zrnom in z vsemi drugimi prednostmi modernih emulzij, smo šele spoznali, kako malo smo se zavedali, da je pozitivna tehnika prav tako važen činitelj končnega uspeha. Kaj nam pomaga najidealnejši negativ, če je pa že v naravi občutljive plasti na papirju, da nam prevaja sama na sebi njegove vrednote vse prej nego idealno, predvsem v dosti bolj stisnjenem obsegu, drugič pa z neko posebno nagnjenostjo do prevajanja srednjih tonov na škodo svetlejšim in temnejšim. Personov postopek je tu otvo-ril novo dobo fotografskega pozitiva. Prav za prav ni prinesel nič novega, kajti že v starih časih so stremeli mojstri fotografije za istim smotrom: izločiti iz prevladujočega števila srednjih tonov vse. ki končnemu učinku slike niso numo potrebni, nasprotno pa primorati papir, da bo podajal aktivnejše tone svetlin in senčin, tiste tone. ki jih tako rad spreminja v popolno belino ali popolno črnino, istočasno Pa povečati razmak med najvišjimi belinami in najtemnejšimi črninami do skrajne možnosti, tako da se iz papirja iztisne res vse, kar more dati. Ni brez pomena, da so v dobi po Personovem postopku doživele očiten nov razmah tehnike plemenitih tiskov, posebno kombiniranega bro-mooljnega pretiska in gume, kajti v bistvu so ti postopki samo stari pestopki tonske ločitve. Vendar pa v š;roko maso ki ji nedostaja časa in volje do kompliciranega dela. ti stari postopki menda nikoli več ne bodo prodrli, zanjo so že r>ve"eč zamotani in zamudni ce1'* iz ^Tii P nov postopek sam jn nie""1!! no 'oVM kakor izcheliia, ki bodo	!e 'e f-šče redkih sladokuscev fot^ rf Vega truda. Masi. v kol kor stremi za v š im hom v fotografiji, je treba dati p^č delovne načine, kj se ne razliku'e:o d<~-stj od običajnega pozitivnega postopka ra b-rmo-srebrov papir in ki z večjo ali m"n':o avtomatiko jamčijo vendaie za boli'i uspeh. Takšnih delovnih načinov, t ko imenovanih prepros*ih ali d r ktn h oi-skih loč tev na papirju brez vme~n;h d *>-pozitivov in negativov ter drugih zanrii-nih procedur je nastalo v novejši dobi <-e! kup Naša rubrika je nnn'e st^-no op'7 r-jala, tako na primer s ojcčaTio na Z k-kendrahtov in na jedkalni postop k, v eni zadnjih številk smo navedli postopek s prehodno osvetlitvijo p p:rja danes pa n j opozorimo na novo metodo, ki pa p nv ra prav ni nova, ker so jo prakMcirali— kakor malodane sploh vse te »nove- port*p-ke — že davnj posamezniki, samo da je svet na to pozabil.
S to novo metodo nam je mogoče -eš:ti marsik"teri drueače nnupor bni ne~atv. Povečalni papir damo pred osvetlitvijo za eno do dve minuti v razvijalec, potem posnamemo z gobo odvečni razvijalec, p p r pa pod poveča^ikom kratko osvetlimo. Ne da bi vzeli p3pir izpod povečalmka, počakamo, da senčne partije zmerno potemnijo Tedaj osvetlimo še enkrat, in sicer približno desetkrat delj ko prvič. S tem dobe tudi svetlobe potrebno risbo, medtem ko se temne partije s svojo črnino same varujejo, da risbe ne izgube. Po drugi osvetlitvi papir kakor običajno razvijemo. slike kažejo izredno bogastvo tonov. Pogoj pa je seveda, da uporabljamo papir, ki prenese daljšo obravnavo z razvijalcem in ne dobi osena, dalje da uporabljamo razvijalec, ki že sam na sebi ščiti papir pred osenitvijo — in da nanra-vimo nekoliko poskusov, ki naj ugotove trajanje prve in drug? osvetlitve.
»Fotorevija«, glasilo mnog h in tudi slovenskih fotoamaterskih organizacij, je z najnovejšo številko otvorila svoj deseti letnik, najboljši znak. da je potrebna in življenja sposobna. Nje glavni lastnik je znani slovenski fotoamater. ki živi stalno v Zagrebu, g. Ljubo Vidmajer, in tako je umljivo, da rada priobčuje slike in članke slovenskih avtorjev, treba bi bfo samo, da bi jo ti prav tako radi zalagali s takšnimi prispevki. Med slovenskim gradivom opazimo v tej številki Mareneičev članek o postopku »high-keya«, vesti iz slovenskih organizacij in reprodukcijo znane Korni-čeve slike »Smučarski paradiž«. Nadalje bi opozorili na Vidmajerjeva članaka o snemanju snežnih motivov v črno-beH ln barvni tehniki, kakor tudi na članek o retuši pri samem snemanju. V celoti je ^Fotorevija« mesečnik, ki nudi za majhno naročnino 60 din na let0 ali 30 din polletno obilo gradiva tako z-.četniku kakor naprednemu amaterju. Novi naslov je: Radna zajednica Foto Revije, piedstavnik Ljubo Vidmaier, Zagreb Primorska 17 III. — V eni zadnjih številk smo opozorili, da je začel Fotoklub Zagreb. Zagreb, Ilica št. 29/III, izdajati kot glasilo hrvatskih in bolgarskega fotokluba revijo »Savremen® Fotografija«. Z novim letom se je ta revija spremenila v mesečnik več^e oblike, ki ga odbkujejo zlasti krasne celostranske reprodukcije, med njimi je ena reprodukcija Slovenca Petra Kocjanč'ča, ki objavlja v tej številki tudi v slovenščini napisan članek o »Poti do umetniških fotografij«. Tudi ostalo gradivo ie prav zanimivo. Letna naročnina reviie je 75 din za pol leta 40 din. — Dun^s^a »Dfe Galpri»« je v covem letniku ohranila svoj povečani ob-
Turnir za naslov prvaka v hokeju na ledu
lliriia
tč državni proak
V soboto In včeraj so bile v Ljubljani odigrane tri hokejske tekme za drž. prvenstvo, po katerih je Ilirija zasedla 1«, Varaždlnsko ŠD 2., SK Palic iz Subotice pa 3. mesto
Ljubljana, 2. febr. Tretjič se je včeraj in danes odigravalo na drsališču SK Ilirije tekmovanje za državno prvenstvo v hokeju na ledu. Trije klubi — prvaki narodnih zvez — so pomerili svoje moči za ta ponosni naslov, in sicer SK Palic, srbski prvak, Varaždinsko ŠD, hrvatski prvak in Ilirija. Razen Ilirije, ki je dosedaj že dvakrat prejela prvenstveni naslov, sta imeni ostalih prvakov manj znani in sta si šele z osvojitvijo letošnjega prvenstva v svojih zvezah priborila pravico tekmovati v finalnem turnirju najboljših treh klubov v državi.
Tekmovanje je bilo tako razdeljeno, da sta se prvi dan zvečer srečala prvaka SK Palic in VSD, danes dopoldne je igral VŠD z Ilirijo, popoldne pa z njo še SK Palic. Ilirija je kot najboljši klub prevzela na svoja ramena neugodno odgovornost, da je namreč v istem dnevu odigrala obe prvenstveni tekmi, med katerima je bilo le nekaj ur presledka.
Prav za prav je bilo prvenstvo odločeno že v prvi tekmi, v kateri je VSD potisnil SK Palia na tretje mesto. Moštva so nastopila v naslednjih postavah: SK PALIC: Szego—Oukai I, Resch—Bu-
garinovič, Dukai II, Jonaš-Nešič. VSD: Renaud—Klobučarič, Takač—Vran-čič, Vojtjehovski, Antolič—Cerinski, Jerala.
ILIRIJA: Rihar—Pogačnik, Žitnik—Dr. Gogala, Pavletič. Gregorič—Eržen, Aljančič, Morbacher.
Varaždlnsko ŠD : SK Palic
7 : o (2 : o, 2 : 0, 3 : O)
Tekma je potekala v terenski premoči SK Palica, ki pa ni imel v svoji ekipi niti enega strelca, ki bi znal izkoristiti nešteto zrelih stvari. Zato pa je VŠD spretno izrabilo nesposobnost in slabost vratarja SK Palica, ki je skoraj sam kriv tako visokega poraza.
(Poročilo o tej tekmi je bilo v kratkem objavljeno že v nedeljski številki »Jutra«, kjer pa je po pomoti iz naslova izostal končni izid. Op. ur.)
inirija : Varaždinsko ŠD to: 0 (3 :0, 2 : 0, 5 : 0)
Ilirijani so bili absolutni gospodarji na terenu. Vse ilirijanske vrste so bile harmonično povezane in so v tej tekmi nudile krasno igro. Rezultat bi bil lahko mnogo višji, če bi VŠD ne imelo izvrstnega vratarja, ki je neštetokrat junaško in brez pomisleka posredoval v mnogih kritičnih situacijah.
Ilirija : SK Palic 13 :1 (9 : 0> 3 : 0,1:1)
Tudi v tej tekmi ni nasprotnik mogel nič proti razigranim Ilirijanom, ki so v prvi tretjini uprizorili igro »mačka z mišjo«, saj so z nasprotnikom uganjali prav vse, kar se jim je hotelo. Pozneje so malo opešali in smoli se imajo nasprotniki zahvaliti, da niso odšli poraženi katastrofalno. Edini gol, ki so ga Iiirijani prejeli, je bil avtogol, posledica nesporazuma med obrambo.
Vsak izmed letošnjih finalistov v hokeju na ledu je odigral po dve tekmi in bi se dala sodba o teh dveh nastopih na kratko strniti naslednje:
SK Palic
» je polagal vse svoje nade na uspeh na ono tekmo v kateri je utrujena Ilirija po tridnevnem rumunskem turnirju na | njegovem igrišču, majhnem in s slabim ledom, v skrajšani tekmi zapisala med svoje zmage naj skromnejšo, rezultat 3:2. Ta tekma je bila vzrok obširnejšemu pisanju in številnim razpravam, zlasti onih, ki jim ni po volji in računu visok nivo slovenskega hokeja in so videli v tem omagovanje belozelene premoči. In prav zaradi tega nas je zanimalo, kakšen je prav za prav letošnji srbski prvak...
Glavna slaba stran tega kluba je ta, da nima kompletnega moštva, temveč je brez potrebnega rezervnega oz. drugega napada. Moštvo narodnega prvaka bi pa že moralo imeti na razpolago vsaj dovoljno število igralcev, saj je jasno, da se s samo šestimi ali sedmimi ljudmi, ki igrajo neprenehoma, ne more koristno zaigrati. Brez igralcev ni igre, ker napor, kakršnega zahteva ta igra, je skoro nemogoče prenesti brez oddiha. In s tega vidika moramo Paličeve igralce pohvaliti, saj so brez izmenjav izdržali vso tekmo. Njihova kon-dicija je odlična. Paličeva igra pa ni zadovoljila, ker je pač samo nogometna taktka prenesena na led, kar je posledica tega, ker Subotičani niso dobri drsalci ln jim manjka že osnova za to lepo igro t. j. tehnika ih brzina. Igrali pa so poletno in s srcem in vsaj prvi dan niso zaslužili tako visokega poraza, ki je v ostalem v pretežni meri krivda nemogočega vratarja. Ekipa SK Paliča je bila najslabša med vsemi tremi na turnirju, in sicer zlasti zato, ker igra brez slehernega sistema in nima v svoji skupini niti enega strelca.
Varaždinci
so letos doma prekrižali račune vsem domačem pretendentom in se nepričakovano otresli tudi svojega najresnejšega tekme-
seg s 16 celostranskimi reprodukcijami, ki so iedro in ponos te od'ične revije. Kakor skoraj v vsaki njeni številki, je tu med avtorji zastopan tudi Slovenec, in sicer mariborski amater Marijan Pfeifer z odličnim posnetkom »Starca«. Naročnina je ostala nespremenjena, 12 mark letno, za inostranstvo z običajnim 25odstotnim popustom. Naslov je tudi jsti: »Die Galerie«, Wien VI/56. Linke Wienzeile 36.
Odbor ZSFAD Ima v četrtek ob 20. sejo
v lokalu FKL.
Fotoklub Ljubljana: torek slikovna kritika, petek članski večer, nedelja skupni Izlet. Glede začetniSkega tečaja in letošnjih prireditev podrobnosti v okrožnici.
ca, zagrebškega HAŠK-a z 1:0. Nade VSD pred tekmami za drž. prvenstvo so bile velike, saj so nekateri njihovih članov ! dili celo, da bo Ilirija prav težko zmagala nad njim. Res so izpolnili pričakovanje in so z današnjo tekmo proti Iliriji pokazali, da so zasluženo osvojili hrvatsko prvenstvo kot dosedaj najboljše moštvo, kar smo jih doslej videli iz banovine Hrvatske. Moštvo igra sistem, ki pa je še vedno mešanica med nogometnim pojmovanjem hokeja in pravim hokejom, očitno zato, ker v pogledu tehnike in brzine drsanja še niso na zadovoljivi višini. S pridnim drsalnim treningom bodo lahko postali pravi hokejisti in bodo s tem tudi avtomatično osvojili pravi hokejski sistem. Tudi oni niso mogli poslati v boj kompletnega moštva. Vkljub tem nedostatkom so Varaždinci s svojim nastopom pridobili simpatije publike in nudili Iliriji toliko odpora, da je morala pokazati prav vse sposobnosti in je res tudi častno zmagala. Sicer pa Varaždinci niso mogli obdržati odprte igre. temveč so bili veči del potisnjeni v obrambo, kjer so vztrajali uspešno in moško do konca.
SK Ilirija
je šla na ta turnir v zgodovini hokejskih državnih prvenstev menda prvič res v čisto prvenstvenem razpoloženja V oba svoja nasprotnika so se belo-zeleni zagrizli takoj od prve minute dalje in z vsem poudarkom tehnične premoči niso niti enemu niti drugemu privoščili niti trenutka oddiha. Izogibali so se zlasti v prvi tekmi vsake najmanjše izgube časa in predvedli igro podobno vihri, ki ji ni prave zapreke. Vsakega gledalca je morala navdušiti ta njihova napadalna sila, ki ni zaman rodila lepih uspehov. Fantje so se menda do zadnjega zavedali, da mora biti tretja osvojitev drž. prvenstva majhen jubilej, ki ga je treba proslaviti z dostojno igro. Moštvo je bilo skoraj do skrajnosti izenačeno. Drug drugega so prekašali in vidno stopnjevali udarnost svojih napadov vse do zadnjih minut, posebno v prvi tekmi. Med vsemi ilirijanskimi vrstami
vlada vzorna harmonija, med igralci pa tudi zavidno športno razpoloženje. S tema tekmama so Ilirijani pokazali ljubljanskemu občinstvu, kar so mu bili dolžni — namreč krasno in borbeno igro.
Poročati o posameznih tekmah obširneje skoraj ni umestno, ker sta bili vsaj obe današnji tekmi odigrani v neprestanem bombardiranju nasprotnikovega vratarja. Oba njihova nasprotnika sta morala vkljub vsej požrtvovalnosti kloniti pred dobro zamišljenimi in spretno izvedenimi napadalnimi potezami, ki so bile tako neprestane in silovite, da so morali pred njimi omagati vsi obrambni napori nasprotnika. Ilirijani so si v tretjič priborili drž. prvenstvo v hokeju prepričevalno in s tako očitno premočjo, da so v kvaliteti tudi danes še za več kakor ves razred pred vsemi ostalimi moštvi v državi.
Tekme so sodili ljubljanski sodniki: gg. Vodišek, ki je v potrebi vskočil, ker ni bilo določenega sodnika Valušnika iz Zagreba in Kos ter Žitnik.	Cr.
Dve hokejski tekmi v Zagrebu
o— Zagreb, 2. febr.
Včeraj zvečer je bila na drsališču ZK1 prijateljska tekma med ekipama Haška in ZKD. Haškovci, ki so postavili mnogo boljše moštvo, so zmagali visoko s 7:0, in sicer brez vsakega ugovora čisto zasluzeno.
Danes dopoldne je bila na istem ledu prijateljska tekma med domačim Mara-thonom in Primorcem iz Karlovca ki se je končala z 2:1 v korist domačih.
Švica : Italija 1 : O
br— Milan, 2. febr.
V tukajšnjem lednem stadionu je bila danes odigrana mednarodna tekma v 1 keju na ledu med Švico in Italijo. Švicarji so po krasni igri zasluženo zmagali z najtesnejšim rezultatom 1:0. Zmagono-sni gol je zabil Torriani v 14. minuti prve tretjine in sicer v prazna vrata. Švicarji so bili pozneje še precej v premoči, vendar zmage niso mogli povečati.
Gillardova in naši v Beogradu
Včeraj dopoldne je naša drsalna elita kljub slabi ledni ploskvi navdušila 700 Beograjčanov
Beograd, 2. febr.
Beograd ima s svojimi prireditvami na ledu res smolo. Ze zadnjič, ko sta bila najavljena Karel Schafer in Fritzi Gillardova, so morali prireditev zaradi slabega vremena odpovedati, vendar je Beograjskemu teniškemu klubu uspelo, da je za včeraj še enkrat pridobil Gillardovo in naše najboljše slovenske drsalce. Ze snoči bi bili morali nastopiti, toda tudi to pot je vreme pokvarilo prireditev. Zato so prireditelji sklenili, da bodo tekmovanje preložili na danes dopoldne ob 10. Pa tudi v današnjih dopoldanskih urah je bilo vreme tako slabo, da ni bilo sigurno, ali bo prireditev izvedljiva. Naposled so prireditelji sklenili, da bodo spored kljub neugodnemu vremenu le izvedli. Zaradi tega, ker tudi občinstvo ni bilo dovolj obveščeno, se je zbralo na drsališču BTK na Tašmajdanu samo okrog 700 gledala cev, med njimi tudi načelnik ministrstva za telesno vzgojo Milivoj Aračič.
Takoj v začetku se je videlo, da drsalci zaradi slabega ledu ne bodo mogli pokazati vseh svojih sposobnosti. Prva je nastopila Salva Palmetova, ki je lepo in graciozno odplesala valček. V začetku so bili njeni koraki nekoliko nesigurni, kar je pripisati slabi ploskvi, toda kmalu se je znašla in pokazala, da v resnici zasluži naslov prvakinje Jugoslavije. Za njo je nastopil Jože Biber, ki je dopadljivo od-
plesal svoj fox. Njegova vitka figura se z lahkoto giba po ledu in prav učinkoviti so tudi njegovi skoki. Na sporedu sta bili potem tudi dve točki parov. Nastopila sta Silva Palmetova in Biber, prvaka Jugoslavije in Vlasta Sernečeva ter dr. Schwab. Ne more se reči, kateri par je bil boljši, ker sta oba pj|fcazala krasne stvari in na mah osvojila publiko. Palmetova in Biber sta stilno zelo lepo drsala, zlasti ker sta tudi menjala figure. Sernečeva in Sch\vab sta nam pokazala, da sta drsalca polna temperamentnih gibov ter zelo lepih in učinkovitih skokov.
Naposled je nastopila v črnem kostumu Fritzi Gillardova. Njen nastop je publika pozdravila z velikim navdušenjem. Ze po njenih prvih kretnjah se je videlo, da je v resnici prava umetnica na ledu. Res pa je, da tudi Gilardova zaradi slabega leda ni mogla pokazati repertoarja vseh drugih figur, toda njene nizke pirue-te in skoki so zelo navdušili gledalce.
Za njo je nastopil Milan Betetto, ki je pokazal, da je tudi velik talent, za njim pa Vlasta Sernečeva sama, ki je pokazala nekaj skokov, na koncu pa še enkrat Silva Palmetova v slovenski narodni noši s kmečkim plesom. Tudi te tri točke so žele mnogo aplavza.
Tako je Beograd že drugič prišel vsaj deloma do športnega užitka z ledu. ki ga ie tako dolgo pričakoval.	T. Z.
27 golov v treh tekmah
Rekordne zmage nad svojimi nasprotniki so včeraj slavili Gradjanski, Hajduk in Concordia
O— Zaerreb. 2. febr. rastni Oni sjrvrnvil v mrpžn .Tnriši^
Zagreb, 2. febr.
Danes je bilo v območju HNS odigrano drugo kolo poletnih tekem v hrvatski ligi z vsemi petimi tekmami, od katerih sta bili dve v Zagrebu, po ena pa v Varaž-dinu, Splitu in Sarajevu. Rekordni zmagi sta danes zabeležila Concordia in Gradjanski, slabo uslugo zagrebškemu nogometu pa so napravili Železničarji, ki so se dali doma poraziti od delavske enajsto-rice Splita. Izredno visoko zmago je slavil tudi splitski Hajduk nad subotiško Bačko, medtem ko se je sarajevska tekma končala s pričakovano zmago domačinov.
Vrstni red v tabeli se po današnjih izidih vsaj na vodilnih mestih ni spremenil in je še nadalje v vodstvu Concordia, ki ji sledita Gradjanski in Hajduk.
O posameznih tekmah na kratko naslednje:
Dve tekmi na dveh igriščih
V Zagrebu sta bili danes dve ligaški tekmi, toda na različnih igriščih, ker se prireditelji niso mogli sporazumeti za dvojni spored na enem terenu.
Na igrišču Concordije sta nastopila Concordia in Hašk, med katerima je Concordia nepričakovano visoko — s 7:1 (2:1) zmagala nad svojim lokalnim rivalom. Zeleni so bili v obeh polčasih mnogo boljši in so to visoko zmago tudi zaslužili. Njihovo pomlajeno moštvo se je strnilo v dobro vigrano celoto, ki je pokazala mnogo tehničnega znanja in ji morda manjka le še nekaj rutine do odlične forme. Haškovci, ki so tudi prišli na teren z nekaterimi mladimi silami, so se sprva uspešno branili, toda pritisk nasprotnikov je bil zmerom hujši in v drugi polovici igre Haškova obramba sploh ni prišla več do izraza. Značilno je, da so Concordijaši v tem delu igre razen priznanih petih gole* zabili še štiri, ki jih sodnik g. Višnjič iz neznanih razlogov sploh nI priznal. Strelci logov so bili: Muradori 3, Pukšee, Beda, Pavletič in Zemljič po 1, za Hašk pa Je
| Saik s Slavija (O) a s 1
Sarajevo, 2. febr.
Današnja ligaska tekma med Saškom in Slavijo iz Osijeka se je končala s pičlo, toda zasluženo zmago domačinov. Ze do odmora so imeli gol na boljšem in tako je po zgoditku na obeh straneh ostalo tudi na koncu. Saškovci so bili boljši in bolj borbeni, tako da rezultat ustreza poteku igre. Na tekmi je bilo okrog 1500 gledalcev.
častni gol spravil v mrežo Jurišič.
Na igrišču Železničarja so Železničarji sprejeli v goste delavsko enajstorico Splita in izgubili z 1:2, potem ko so Splitčani že do odmora vodili z 1:0. Domačini so bili v splošnem boljši od gostov, toda njihov napad je popolnoma odpovedal pred golom in ni znal izkoristiti še tako zrelih priložnosti za strel. Splitska enajsto-rica se je pokazala v prav povprečni obliki in je samo po sreči odnesla Železničarju z lastnih tal obe točki.
Dvoštevilčni izid v Varaždinu
Varaždin, 2. febr.
V današnji ligaški tekmi je zagrebški Gradjanski katastrofalno porazil domačo Slavijo z nič manj kakor 11:2 (3:0). Pri vsem tem Slavija ni bila tako slaba, kakor bi se lahko sklepalo po končnem izidu, toda danes so bili »purgerji« tako razpoloženi, da jim še moštvo drugačnega kova kakor so Varaždinci ne bi bilo ušlo s serijo golov. Tekma je bila kljub toči zgoditkov prav zanimiva in jo je gledalo nad 1500 ljudi.
Strelci golov so bili Ma tekalo 3, Ziv-kovič in Antolkovič po 2, Lešnik Djanič in Pleše po 1 za GradiRnski. Bradaška pa je ustrelil oba gola za domače.
Devet golov v Splitu
Split, 2. febr.
Domači Hajduk je v današnji ligaški tekmi proti Bački iz Subotice zabeležil krasno zmago z 9:0 (4:0). Do odmora so se Subotičani držali še precej dobro ter tudi nekolikokrat ogrozili nasprotnikova vrata, toda v napadu niso imeli nikogar, ki bi bil znal ukreniti poslednje. V drugi polovici je Hajduk prišel še bolj do premoči in več kakor podvojil rezultat prvega polčasa, pri čemer se mora priznati, da niti ni nezaslužen, ker so gostje pozneje na vsej črti popustili.	i
PRIJATELJSKE TETOIE KRAGUJEVAC: Radnički — Jugoslavija
(Jabuka) 3:1 (1:1). NOVI SAD: Vojvodina — Jedinstvo 2:0 (2:0).
OSIJEK: Bata (Borovo) — Gradjanski (Osijek) 3:1 (1:1).
Italijansko drž. prvenstvo
br— Rim, 2. febr.
V državnem nogometnem prvenstvu je bilo danes na vrsti II. povratno kolo za sezono 1940-41, ki je prineslo naslednje rezultate:
Bologna — Juventus 1:0, Genova — La-zio 1:0, Napoli — Fiorentina 2:1, Milano — Novara 2:0. Bari — Ambrosiana 0:0, Venezia — Livorno 2:2, Atalanta — Trie-stina 2:0, Torino — Roma 0:0.
Na čelu tabele je ostala Bologna s 26 točkami, nato pa sledijo: Abrosiana s 24,
Juventus z 21, Torino z 20, Fiorentina z 19, Atalanta in Napoli z 18, Livorno s 17, Milano in Novara s 16, Genova s 15, Triestina, Roma in Venezia s 14, Lazio z 12 in Bari z 8 točkami.
Občni zbor VNS
o— Zagreb, 2. februarja Danes je bil tukaj občni zbor Vrhovne nogometne zveze, ki ga je vodil predsednik dr. Andrejevič iz Beograda in je potekel v popolni soglasnosti med delegati srbske, hrvatske in slovenske nogometne zveze. Vsa poročila fukcionarjev so bila sprejeta brez razprave, nakar je stari odbor dobil razrešnico. V novo upravo so bili prav tako po sporazumu med vsemi in soglasno izvoljeni naslednji funkcionarji:
za predsednika dr. Mihajlo Andrejevič, za podpredsednika dr. Ivo Kraljevič in Milivoj Stanojevič, za tajnika Kosta Hadži ml. in Svetislav Popovič, ki bo obenem vršil posle saveznega kapetana, za blagajnika Milisav Lazarevič in Bogdan Čuvaj, v odbor pa dr. šimio. Petek. Trivunac, Le-kič, Nedeljko Buljevič (z zamenikom dr. Kostlom). Nadzorni odbor bodo sestavljali: čulič, dr. šantič in Franc Jugovec.
Prve tekme v Cortini
Dve nemški zmagi v smuku za moške in ženske
br— Cortina d Ampezzo, 2. febr.
V okviru letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo so se danes pričela prva tekmovanja, in sicer v dopoldanskih urah smuk za moške in ženske.
Proga za moške, ki je merila nekaj nad 4 km in je imela skoraj 1.000 m višinske razlike, je bila zelo težka, snežne razmere pa so bile dobre. Ženska proga je bila precej skrajšana in je imela tudi okoli 200 m manj viišnske razlike kakor moška. V obeh konkurencah so se danes uveljavili Nemci, ki so s svojima svetovnima prvakoma Jennevveinom in Knstl Cranzovo dosegli v obeh konkurencah prvi mesti in postali svetovni prvaki v tej disciplini za letošnje leto. Domačini Italijani so se morali pri moških zadovoljiti z drugim mestom, pri ženskah pa je njihova prva tekmovalka prišla šele na peto mesto. Pri-
pomniti je treba, da so bili baš najboljši italijanski tekmovalci tik pred nastopom bolni, kar se jim je tudi še pognalo v današnji tekmi.
Podrobni rezultati današnjih tekem so bili naslednji:
V	smuku za moške: 1. Jenne\vein (N.) 4:03:87, 2. Marcellini (Ital.) 4:06:76. 3. Rudi Cranz (N) 4:08:63. 4. Chieroni (I) 4:09:46, 5 Lantschner (Nemčija) 4:09:69, 6. Ron-ninger (Švica) itd. Na naslednjih vidnejših mestih so še Norvežan Soerensen, Šved Hanson ter Italijana Sertorelli in Locatelli.
V	smuku za ženske: 1. Kristl Cranz (Nemčija) 4:10:33. 2. Grassegger (Nemčija) 4:17:58, 3. Proxauf (Nemčija) 4:25:36, 4 Fux (Švica), 5. Sedi (Italija) 4:39:09 itd.
Tekme se bodo nadaljevala jutri s sta-fetnim tekom na 4x10 km.
Športno čtivo
»AVTO IN ŠPORT«, štev. 1 za januar 1941, glasilo Slovenskega Avtomobilskega kluba v Ljubljani, objavlja med drugim naslednje članke: Ameriški vozovi 1941. — Problem garaž v Ljubljani. — Iz kluba švedskih avtomobilistov. — Letalo v vojni (o učinkih bombardiranja) in druge. — Uredništvo vzdržuje z aktualnim gradivom tudi razne stalne rubrike, h koncu pa je objavljenih več važnih objav in obvestil za članstvo. Revija stane letno din 72, posamezne številke pa so po din 6. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4.
»ILUSTROVANE ŠPORTNE NOVOSTI«
štev. 9. so izšle. Vsebina: Nedeljsko srečanje za točke v ligi med Concordijo in Haškom. — V Cortini bodo nastopili tudi naši smučarji. — O avtorskem pravu predloga glede reorganizacije nogometnega športa. — Kdo od naših najhitrejših plavalcev bo prvi preplaval 100 m v času pod minuto? (Ali Curtini ali Pelhan?). —
Gradjanski, Hajduk in BSK slave letos 30-letnico. Zakaj srbska nogometna reprezentanca ne igra tekem? — Emanuel Thu-ma, stalni državni prvak v drsanju in — začasni uradnik. — Pred ustanovitvijo hrvatske veslaške zveze. — Fritzi Gillard je spet navdušila Zagreb. Itd. Vmes je še več zanimivih člankov in mnogo raznega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
»SPORTSKA REVIJA« štev. 46 z dne 30. t. m. prinaša kopico gradiva v slikah, pa tudi v člankih je to pot zelo pestra. Med drugim obravnava precej obširno vprašanje nesporazuma med srbskimi in slovenskimi ter hrvatskimi športniki. Daljši sestavki so posvečeni Punčecu in Palla-di, ki gresta v Španijo, otvoritvenim tekmam v hrvatski ligi, žarku Dolinarju, tretjem table-teniškemu igralcu na svetu. Itd. Revijo izdaja Bora Jovanovič v Beogradu in stane polletno din 70, posamezne številke pa so po din 3. List izhaja vsak četrtek.
Po plesnih dvoranah
Za predpustne prireditve v soboto zvečer je vladalo izredno zanimanje, da so bile vse dvorane kljub težkim časom polne plesalcev
Ljubljana, 2. februarja
V	soboto je Ljubljana dosegla svojevrsten rekord v številu plesnih prireditev, saj jih v tolikšnem obsegu že dolgo ne pomnimo. V splošnem so bile vse polnoštevino obiskane, česar v teh resnih časih skoraj ni bilo pričakovati. Povsod je bila seveda številno zastopana naša mlada generacija, a posebno živahno je bilo v Trgovskem domu, kjer je akademska podružnica CMD v proslavo 10-letnice obstoja priredila ples s prav pestrim sporedom.
Sokol Ljubljana I je priredil v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru svoj vsakoletni Valčkov večer, ki je bil kljub številnim prireditvam prav dobro obiskan. Tabor ima pač svoje občinstvo in je to že tradicija, da njegovi gostje vse prireditve redno obiščejo. Med njimi je bilo mnogo višjih oficirjev, članov župne uprave in mnogo predstavnikov naprednih organizacij, dasi niso razposlali posebnih vabil. Prireditev je bila dostopna vsem širšim slojem in društvo je polagalo veliko važnost na to, da so bile cene kljub naraščajoči draginji nizke. Najlepša točka večera je bila češka beseda, ki so jo plesali člani in članice Sokola I in so jo morali na splošno željo občinstva še nekajkrat ponoviti. Igral je odlični jazz Sokola I. Ves večer je vladalo veselo razpoloženje in je bilo marsikomu težko, ko je nastopila policijska ura in je bilo treba izprazniti dvorano. Prireditve Sokola I uživajo vse simpatije raše javnosti, za kar nam je večer nudil raj-lepši dokaz.
V	proslavo 30-Ietnice je Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani priredilo zabavni večer v veliki dvorani hotela Metropol, ki je bil prav dobro obiskan in je na njem vladalo veselo razpoloženje, čisti dobiček prireditve je bil namenjen posmrt-ninam in podporam siromašnejših članov. Večer je dosegel lep uspeh, kakršnega prav gotovo prireditelji sami niso pričakovali. Višek je razpoloženje doseglo šele po polnoči, a se je moral čas veselega rajanja kaj kmalu končati. Pred zaključkom so prejele 3 plesalke, ki so dobile največ nageljnov. lepa darila. Prvo nagrado je prejela gdč. Vera Kiltkova, drugo gdč. Silva Seficova, tretjo pa gdč. Anica Kopeljeva.
Po domačih logih	'
Pod naslovom Po domačih loglh je Sokolsko društvo Ljubljana m priredilo zabavni večer s plesom, za katerega je vladajo med Bežigrajd veliko zanimanje. Dvorana je bila do zadnjega napolnjena.
Dekoracijo so izvršili požrtvovalni bratje Batista, Fajfer in Muc prav mojstrsko. Prireditveni odsek je pripravil zelo pester in zanimiv spored, pa tudi precejšnjo zalogo jedače in pijače, ki pa je je zaradi nepričakovano številnega obiska pričelo proti koncu primanjkovati. Večer je bil izredno živahen, igral pa je preizkušeni društveni orkester pod vodstvom dirigenta brata Josipa šerbeca.
Akademska CMD je priredila ples v prostorih Trgovskega doma, kjer se je zbralo mnogo prijateljev te človekoljubne organizacije. Na sporedu je bila tudi akademija. Uvodoma je goste pozdravil predsednik akademske CMD Josip Herman, zlasti to-! plo predsednika CMD inž. Mačkovška, za-! stopnika divizionarja podpolkovnika Stefa-! novica, zastopnika župana dekana inž. Horvata, častni damski odbor, predsednika Jadranske straže, bivšega podbana dr. Pirkmajerja in predsednika starešinske organizacije Preporoda Kunstlerja. Nato se je začel razvijati spored. G. Tone Petrov-čič je zvonko zapel dve pesmi in je bil deležen prav toplega priznanja, prav tako pa tudi za svoja izvajanja ga. Manja Si-binovič-Mlejnikova, ki je zapela prav zmagovito dve pesmi. Akademijo sta zaključila mladi plesni par gdč. šušteršičeva in g. čarman. ki sta prav temperamentno zaplesala ples iz »Prodane neveste« v češki narodni noši. Ob zvokih izvrstnega Adamičevega orkestra se je nato vršila neprisiljena zabava s plesom.
Nrše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url Ponedeljek, 3. februarja: zaprto Torek, 4. februarja: Ugrabljene Sabinke. Red A.
Sreda, 5. februarja: Othello. Red B. četrtek, 6. februarja: šesto nadstropje. Red četrtek
. ★
OPERA
Začetek ob 20. url Ponedeljek, 3. februarja: zaprto. Torek, 4. februarja: Hlapec Jernej. Red torek
Sreda, 0. februarja: Sabska kraljica, gostuje Josip Gostič. Red sreda
Drugi dan smučarskih tekem iKJ
Tekme se po številu in izvežbanosti prekosile vsa dosedanja savezna in župna smučarska tekmovanja
Jesenice 2 februarja
Danes dopoldne so se nadaljevale smučarske tekme saveza SKJ v slalomu in v skokih v Kranjski gori, popoldne pa je bilo tekmovanje v smuških skok;h za člane in višji mo>ki naraščaj v Planici, za mlajši možki naraščaj pa v Kranjski gori Vreme je bilo krasno, gorski vrhovi so že za-rana blesteli v sončnem svitu. Vsa gorska pokrajina je bila pokrita z belo plast io svežega snega, ki je zapadel od petka na soboto. V Kranjski gori je oba dneva vladalo praznično razpoloženje kakor ob velikih zimskih prireditvah.
S prvim vlakom se je davi pripeljalo mnogo smučarjev v Kranjsko goro za tekmovanja v alpskih disciplinah in skokih. Osme tekme SSKJ ki so hkrati tudi tekme za prvenstvo sokolske župe Kranj, so prekašale po številu in po izvežbano. ti tekmovalcev vsa dosedanja savezna in župna smučarska tekmovanja. Tekmovanje je sli-čilo velikim smučarskim sokolski m manevrom od Kranjske gore proti državni meji. Bila je to velika revija sokolskega smučarskega gibanja, pri kateri je sodelovale mnogo sokolske mladine. Poleg predstavnikov obilastev, banske uprave, občine. predstavnikov vrhovne smučarske zveze, podzveze in Sokola je danes tekmam prisostvoval zastopnik ministra za telesno vzgojo nareda dr. Veljko Narančič iz Beograda, zastopnik bana, sreski načelnik Ivan Vrečar iz Radovljice in zastopnik di-vizionarja general Janež iz Ljubljane.
Ob 10. se je pričelo na Preseku tekmovanje članov moškega in ženskega naraščaja v veleslalomu na 2 in 3 km ter na ločenem terenu tekmovanje članic in aa-
raščajnic-začetnic v smuku. Tekmovanja se je udeležilo 155 članov, 197 naraščajni-kov, 41 članic in 36 naraščajnic. Rezultati so bili: člani, veleslalom na 2800 m (380 m višinske razlike) prijavljenih 157, startali 103, na cilj prispelo 96: 1. Kavčič Tone (Kranjska gora) 3:06, 2. Levstik Al. (Hru-sica) 3:09, 3. Grabnar Ljubo (Preddvor) 3:12.5, 4. Legat Srečko (Hrušica) 3:13.5, 5. Bohinc Ivan (Jesenice) 3:15.3, (vsi župa Kranj), 6. Plešnik Ernest (Guštanj, župa Maribor).
Moški naraščaj od 16 do 18 let veleslalom na progi 1500 m. 130 m višinske razlike. Startalo jih je 100, na cilj je prispelo 79: 1. Mule j Tinček (Radovljica) 1:33.4.
2	Vister Marjan (Jesenice) 1:37 (oba župa Kranj), 3. Hladnik (Ljubljana, župa I.) 1:37.6.
Moški naraščaj od 14 do 16 let, veleslalom: 1. Radivojevič Boris (Kranjska gora) 45, 2. Pleško Marko (Kranj) 48.2. 3. Černe Vid (Kranjska gora) 50, (vsi župa Kranj).
Članice, veleslalom: 1. Jamnik Zdenka (Kranj) 1:00, 2. Pohar Silva (Jesenice) 1:03
3	Katnik Vida (Jesenice) 1:05 (vse tri župa Kranj).
Ženski naraščaj (starejši): 1. Kapus Ivanka (Bled) 40, 2. Pernuš Ivanka (Bled) 46, 3. Stoviček Miša 56 (vse tri župa Kranj).
Smuk začetnic: 1. Pere Mara (Radovljica) 39, 2. Čop Zalka (Bled) 41.1, 3. Zadnik Danica (Maribor) 42.3.
Ženski naraščaj, začetnice, smuk: 1. Mu-cilinič Breda 38.i, 2. Vidic Slavka (Kranjska gora) 39, 3. Benedik Stana 40.2.
Skoki, moški naraščaj mlajši: 1. Košir Albin (Kranjska gora), 2. Černe Vid (Kranjska gora), 3. Mandelc Franc (Bled).
Kako
prvi
Telefonično poročilo našega dopisnika, ki zaradi pomanjkanja prostora ni moglo biti objavljeno v naši nedeljski številki — Uredništvo.
Jesenice, 1. februarja
Danes popoldne so se začele v Kranjski gori 8. smučarske tekme Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in obenem tekme za smučarsko prvenstvo sokolske župe Kranj. Sokolstvo gcji smučarski spert že skoraj 15 let. vendar v tej zdravi in privlačni panogi sodobne telesne vzgoje ne stremi za rekordi, temveč hoče razširiti smučanje med najširše p!ast: nareda. Iz velikega števila mladih Sokolov in dobrih smučarjev nam bo zraslo veliko število borcev, ki bodo vsak čas pripravljeni za obrambo do>-movine.
Za letošnje prvenstvene tekme sokolskega saveza je vladalo med Sokoli po vsej državi izredno zanimanje. Za tekme je bilo prijavljenih iz 11 sokolskih žup 496 tekmovalcev. in sicer 216 članov in 37 članic ter 205 članov moškega in 38 članov ženskega naraščaja. Največ tekmovalcev in tekmovalk je prijavila scklska župa Kranj, in sicer 325, potem sokolska župa Ceije 45, Ljubljana 30. Maribor 23. Beograd 20, Novo mesto 16, Zagreb 14, Sušak, Sarajevo in Varaždin po 3 ter Skoplje 1
Tekme so se začele ob izredno lepem
vremenu. V noči na danes je padlo na staro podlago okoli 30 cm izvrstnega pršiča. Sonce je preko dneva prigrevalo da je bilo veselje, gorski vrhovi naokrog pa so se lesketali v novi snežni belini Ob 15. je prispelo v Kranjsko goro z vlakom okoli 300 tekmovalcev in tekmovalk ostale pa pričakujejo jutri. Na postaji je vodja smučarskega odseka SSKJ br. Kantič iz Beograda postrojil te mogočne sokolske vrste, nakaT je savezni načelnik br Ivan Kovač iz Beograda proglasil letošnje smučarske tekme za prvenstvo SSKJ za otvorjene. Potem je povzel besedo I namestnik starešine br. dr. Vladimir Belajčič, ki je prisrčno pozdravil vse tekmovalce m jim želel obilo uspeha pri tekmovanja
Tekmovanje vodita savezni načelnik br. Ivan Kovač in naeelnica s. Elza Skalarje-vi, ki jima stojijo ob strani preizkušeni smučarski delavci in sokolski bratje iz kranjske župe. Tekmam prisostvuje kot zastopnik mnistra vojske in mornarice polkovnik Milan Kocič, poveljnik 1. planinskega polka iz Škofje Loke, SSKJ zastopa I. namestnik staroste dr. Vladimir Belajčič z nekaterimi člani upravnega in strokovnega
odbora, v imenu SZSZ je navzočen predsednik mr. Zabkar, dalje v imenu gorenjske podzveze njen predsednik Pero Vovk, starosta kranjske župe br. Jaka Špicar, kranjskogorski župan Budinek in še drugi*
Tekme so se začele točno ob 16. Nastopno mesto in cilj za člane in moški naraščaj sta bila na državni cesti pod Preseko, članice in ženski nara ščaj pa je nastopil pri sokolskem »Petrovem«.
Izidi današnjih tekmovanj 90 bili naslednji:
Tek patrol na 12 km s streljanjem: 1. župa Kranj 48:21 (2emva, Klančnik Gregor in Klančnik Lojze); 2 Rateče-Pianica 52:02 (Ker.šitajn, Rožič. Kopavnik); 3. Škofja Loka 53:07 (Primožič Črno bor . Kranjc) 4 Blejska Dobrava 55:49 (Kersn;k. Selan, Zupančič). Skupne je tekmovallo 40 patrol na cilj jih je prisipelo 23. Mesta se bodo še nekoliko spremenila ker še niso izračunani pribitki za patrole, ker še niso izraču-sc izpolnile vseh pogojev.
Tek patrol starejšega moškega naraščaja (16 do 18 let): nastopila je 15 patrol, na cilj jh je prispelo 11 io to: 1. Bohinjska Bistrica (Kafol, Vojvoda. Bohra), 2. Javocnik (Knific, Valenta. Klrrar)
Tek patrol moškega naraščaja (14 do 16 let): 1. Mojstrana, 2. Mojstrana, 3 Mojstrana, 4. Bled, 5. Kranj, 6 Kranj Nasto«-pilo je 14 patrol, na cilj pa jib 'e prispelo 12. Balon sta sestrelili dve patroli.
Ženski naraščaj, tekma v izmenskem teku 3X2 km. Nastopilo je 8 štafet ki so vse prispele na cillj: 1. Bled. 2. Bled, 3. Podnart. Najboljši čas so dosegle Miculi-nič Breda, Bled. Klasek Nuša, Kranj in Panhantinger Meta. Bled.
Izmenski tek članic 3X3 km. Nastopilo je 9 štafet, na cilj jih je prispelo 8.: 1. Radovljica, 2 Kranj, 3. Maribor. Najboljši čas je dosegla Plorjančič Anka, Kranj s 14.07, druga je Langus Mira, Radovljica, 3. Bajželj Ivanka, Radovljica. Najboljši čas izven konkurence pa je dosegla Jožica Černe iz Kranjske gore s 13:55.
Vreme se obrača na boljSe
Ljubljana. 2. februarja
Ce na Svečnico prei od strehe kane kakor na od sveče. Dotem bo zima dolga, pravi pregovor. Tako je bilo davi tudi pri nas. dasi je še snoči zmrzovalo. Cez dan je spet nastopila odjuga in pokvarila smučarjem veselje. Sicer ie bila smuka, vendar ne taka. kakor so si ie nekateri zamišljali. zlasti ker je to pot padel izredno suh pršič. Proti večeru se je vreme spet malo popravilo, barometer se je dvignil in tudi vremenska napoved nravi, da bo na zapadu in severu spet hladnejše.
V bolnišnico so pripeljali dva ponesrečena otroka. Prvi je bil 41etna delavčev sinček Ahacij Letnar iz Perovega pri Kamniku, ki je^nase zvrnil lonec vrele juhe m dobil opekline po vsem telesu, enaka nezgoda je pa doletela tudi 41etnega Janezka Slaparja, sina tovarniškega delavca iz Preseria pri Kamniku, ki ie nase zvrnil lonec kropa in se tudi opekel oo vsem telesu. Opekline obeh otrok so prav hude.
Zbor Slovenskega zdravniškega društva
Pod novim predsedstvom primarija prof. dr.ja Alojza Zalokar ja hoče društvo poglobiti in razširiti svoje delo v službi naroda
Ljubljana, 2. februarja V kmečki sobi Slamičeve restavracije so snoči pod predsedstvom primarija dr. Kun-jeta zborovali člani ljubljanskega zdravniškega društva. Zborovanje je bilo prilično dobro obiskano zlasti v primeri s prejšnjimi leti. Zdai pa se v zdravniškem stanu kaže tendenca k poglobitvi medsebojnih stanovskih stikov za čim širši in globlji razmah, ki naj dokaže, da se slovenski zdravniški stan v polni meri zaveda nailog, ki mu jah v naši narodni sredi narekuje medicinska znanost.
S pozornostjo so zborovala sledili poročilom članov uprave. Glavne in pregledno poročilo o delu v preteklem letu je podal predsednik, ki je že v uvodu poudaril, da si društvo spričo vladajočin zunanjih razmer že na prejšnjem občnem zboru ni zastavilo kakšnih večjih nalog za novo poslovno leto. V skladu s tem se je društvo lotevalo le najbolj neobhodnih poslov. Že za leto 1939 določeni kongres zdravnikov iz vse države tudi v preteklem letu, kakor je bilo želeti, ni bil organiziran in bo vsekakor treba počakati na mirnejše čase. da bi se mogli zdravnik^ iz vse naše države pogovoriti c skupnih težnjah stanu Odkar jelbila ustanovi iena banovina Hrvatska in so se začele mnoge stanovske vsedržavne organizacije spreminjati spet v pokrajinske, je postalo aktualno vprašanje preureditve Jugoslovenskega lekarskega društva. Organizirani slovenski zdravniški stan je k temu vprašanju izrazil želio. naj bi se poleg avtonomnih pokrajinskih društev ustanovil tudi neki skupen forum za vso
državo z nalogo, da bi se brigal za vsa tS-sta vprašanja, ki zadevajo ves zdravniški stan iz vse države.
Največje zanimanje pa je v preteklem letu seveda izzvala izgraditev slovenske medicinske fakultete v Ljubljani. Društvo je že na lastno iniciativo, pa tudi na prošnjo rektorata ljubljanske univerze po svojih močeh podpiralo izpopolnitev te za naš narod, kakor tudi za razvoj slovenske medicinske znanosti koristne ustanove. Predsednik je izrazil odkritosrčno veselje nad dejstvom, da je bila dosežena popolna medicinska fakulteta, ki se bo po mnenju vseh po prebroditvi sedanjih težkih časov prav gotovo razvila v moderno zdravniško visoko šolo najboljše kvalitete. Predsednik je zaključil s poročilom, da je društvo enako kakor v preteklih letih tudi lani prirejalo zelo dobro obiskana odlična znanstvena predavanja, na katerih so predavatelji iz vrst stanovskih tovarišev seznanjali ostale s svojimi najnovejšimi izsledki.
Nato so poročali še tajnik dr. Del Cott, blagajnik dr. Pompe in v imenu revizorjev dr. Hebein, zatem pa so bile volitve, v kar terih so bili izvoljeni za predsednika pri-marij prof. dr. Alojz Zalokar, za podpredsednika dr. Gerlovič, za tajnika dr. Vito Lavrič, za odbornike dr. Derč, dr. Blu-mauer, dr. Preveč, dr. Janež, dr Divjako-va in dr. Grapar, v nadzorni odbor pa dr. Meršol in dr. Kunst. Takoj po volitvah se je novi predsednik prof. dr. Zalokar toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje. V kratkem govoru je posegel nazaj v zgodovino društva, v leta, ko je slovenski zdravnici stan preko svoje komaj dobro ustanovljene organizacije posegel s svojim delovanjem v splošne narodne interese. Leta, ki so sledila tem prvim, bolj razgibanim ča-sm, so organiziranemu zdravniškemu forumu odvzela marsikatere vplivnejše prero-gative, ki jih je ob ustanovitvi svobodne države imel. Toda prav sedanji časi narekujejo, da je treba zdravniškemu stanu iznova osvežiti njegove sile za skupne narodne koristi.
Pod globokim vtisom govora novega predsednika je potekal na kraju zborovanja tudi razgovor o slučajnostih. Mimo tega sklepa, da od zdravnikov-voHonterjev in stažistov zaradi njihovega itak težavnega položaja ne bodo zahtevali plačila sicer obvezne članarine, je tekel razgovor v glavnem okrog vprašanja, kako bi se dalo čim bolj pritegniti vse sile zdravniškega stanu k agilnemu sodelovanju. Glede tega so bili sproženi marsikateri tehtni predlogi, za katerih izvedbo se je novi odbor obvezali poskrbeti.	_
Na Klemenčičevi razstavi
Ljubljana, 2. februarja.
Jubilejna razstava akad. slikarja Frana Klemenčiča, ki je te dni odprta v Jakopičevem paviljonu, je tudi danes privabila lepo število občinstva. Ob 11. je imel mojster vodstvo, pri katerem je obiskovalcem nazorno raztolmačil način in smisel svojega umetniškega dela. Razstava, ki obsega blizu 60 olj, Se uvršča med redke lepe umetniške prireditve našega mesta in zasluži čim večjega zanimanja — pa tudi odkupa.
Nenavadna nesreča dimnikarja
Stara Pazova, 2. februarja
V novem Slankamenu se je v petek primerila nenavadna nesreča, ki je zbudila senzacionalno zanimanje vsega prostranega Srema.
Mladi dimnikarski mojster D joka Devič iz Stare Pazove je prišel v Novi Slanka-men, da očisti kakšnih 30 m visok dimnik tamošnjega parnega kopališča. Ko je priplezal do vrha, pa mu je noga zgrešila klin io mojster je z vso svojo dimnikarsko opremo zgrmel v globino. Prav gotovo bi bila nezgoda terjala njegovo življenje, če se ne bi pri padanju pod njim motala brezova metla, ki se je po srečnem naključju 7 metrov pod vrhom ujela med stene dimnika in s sabo vred sredi višine zadržala tudi svojega gospodarja, da je obvisel v dimniku med nebom in zemljo, ne da bi se bil mogel ganiti. Še hujša zagata pa je bila v tem, da reševalci niso mogli do njega. Celih 14 ur so ljudje od blizu in daleč oblegali dimnik, a vse prizadevanje je iz-prva ostalo zaman. Nazadnje so se odločila, da na kraju, kjer je dimnikar obvisel, prebijejo pol m debeli zid. Delo je bilo dolgotrajno in težavno ir reševalcev se je lotevala bojazen, da bo prepozna njihova pomoč. Na koncu so se le prebili do njega m ga potegnili iz dimnika, a Devic je bil do smrti izmučen in dolgo ni mogel spregovoriti.
Mojster svoje brezove metle, ki bhj je rešila življenje, pač ne bo pozabil svoj živ dan.
Objave
u— Grafolog Karmah sprejema obiske v hotelu »Soča«.	(—)
V Ljubljani je umria gdč. Anica Sveti no v a, trgovska sotrudnica. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 15. iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta V, št. 26, na viško pokopališče. Pokojnici lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Za siromašnega očete • 5 oktrokt so darovali: Kegljaški klub v Zvezdi 300 din, ga. Mara Crnigojeva 50, g. Martin Soto-šek 20 m neimenovani 230 din; razen tega je uprava našega lista prejela zanj dva zavitka perila in živil. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Tudi elektrotehniška stroka občuti krizo
Ljubljana, 2. februarja
V unionski Beli dvorani je bil dopoldne redni letni občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti iz Slovenije. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 100 članov, je potekalo v lepem tovariškem vzdušju. Poročila odbora so pokazala, da tudi ta panoga našega življenja enako kakor vse druge preživlja precej težke čase.
Iz zelo izčrpnega poročila predsednika g. Franje Perčinliča posnemamo, da je bilo elektrotehništvo tudi v naši banovini v preteklem letu močno prizadeto zaradi splošne draginje. Pomanjkanje petroleja in drugih goriv* je sicer povečalo povpraševanje po elektrifikaciji in so bila v skladu s tem izdelana nova omrežja ter priključeni novi odjemalci, toda pod dosti težjimi pogoji kakor prejšnja leta. Prav zaradi tega so bile elektrarne prisiljene, postaviti vprašanje podražitve električnega toka. ki je bilo uveljavljeno z novim letom. To povišanje je naneslo na 25%, kar pa baje ni v sorazmerju z neprimerno večjimi stroški za proizvodnjo. To stanje je vsekakor zelo obremenilno za elektrarne in malo koristno za uspešni razvoj domače elektrifikacije, ki je bila že doslej precej obremenjena z banovinskimi in državnimi trošarinami. K temu se pridružujejo Se visoke uvozne davščine za elektro tehnični material, zvišanje cen za uvožene surovine, kolikor so sploh dosegljive, pa zviSanje mezd in plač delavstvu in nameščenstvu. Na srečo pa izkazujejo kljub temu elektrotehnične in elek-troinstalaterske obrti nezmanjšano delavnost.
Po pozdravu, ki ga je po predsedniškem poročilu izrekel dr. Mihelčič v imenu ljubljanskega župana, je o delu združenja podrobneje poročal tajnik inž. Janko Novak. Njegovo poročilo je pokazalo, da je organizacija dovolj močna, da more povsem ustrezati vsem zahtevam svojega članstva.
Delovanje je bilo tudi v preteklem letu močno razpredeno. Članstvo se je povečalo na 170, a ker je obvezno, je v teku Se vprašanje prisilnega članstva za 10 elektrarn in zadrug. V preteklem letu je 10 kandidatov opravilo elektroinstalaterski mojstrski izpit, a le eden od teh se je medtem osamosvojil. Pomočniške izpite je od 34 prijavljenih napravilo 33 kandidatov. V preteklem letu je bilo pri združenju prijavljenih 317 pomočnikov in 144 vajencev. Uprava si je kakor že prejšnja leta precej prizadevala pri pobijanju šušmarstva. Prijavljenih ji je bilo 20 primerov, ki so povzročili okrog 40.000 din škode. Toda uprava se ne more pohvaliti, da bi pri tem delu bila deležna kakšne posebne uvidevnosti in podpore oblastev. V preteklem letu je združenje izdalo skupno 134 poslovnih knjižic, od tega 48 vajencem ln 86 pomočnikom. Kljub protestom je bila trošarina na električno energijo zvišana. Združenje je med drugim poskrbelo za odpravo radijskih motenj. Poštno ravnateljstvo bo v ta namen organiziralo posebno službo. Po sklepu lanskega občnega zbora je uprava kupila stavbno parcelo v izmeri 878 m2 za 70.663 din. Da bi čim bolj podprla strokovno izobrazbo naraščaja, je uprava organizirala tečaj za vajence, ki je bil zelo dobro obiskan in je imel povprečno dober strokovni uspeh. Zelo dobro je uspela akcija za izdajo elektrotehničnega koledarja, po katerem je bilo tolikšno povpraševanje, da je že skoraj popolnoma razprodan. Odlično višino je dosegel tudi »Elektrotehnični vestnikc, katerega redakcija je bila v odsotnosti inž. Slavka Zajca poverjena veščim rokam inž. Janka Novaka. Izmed odsekov je deloval prav za prav le odsek elektrarn, ki je izdelal svoje predloge k novemu osnutku zakona o proizvodnji in izkoriščanju električne energije, odločilno pa je tudi vplival na to, da bi se cene elek-
tričnemu toku ne podražile še boij, kakor so se.
Tudi tajniško poročilo so sprejeli zborovale! z odobravanjem. Poročali so še blagajnik Mihelčič, v imenu nadzorstvenega odbora pa inž. Sajovic. Na predlog slednjega je bila celemu odboru izglasovana razrešnica s pohvalo za marljivo in požrtvovalno delo. Sledile so volitve, v katerih so bili izvoljeni za predsednika ponovno Franjo Perčinlič, v odbor pa zastopnik Kranjske deželne in ljubljanske mestne elektrarne Ivan Mihelčič. zastopnik Elektroindustrije Jakob Klenovšek, Ivan Bogataj. El. V. Majdič, zastopnik elektrarne Fale ,Pavel Pinterič, Franc Amer-šek in Tone Dobrotinšek, za njih namestnike pa inž. Leopold Milač, Josip Tichv in Ivan Petrič, v nadzorstvo mariborsko Mestno električno podjetje, celjska Mestna elektrarna in Slavo Bogataj, v razsodišče pa Alojz Rečnik, Tomo Vojnovič. Josip Tichv, inž. Franc Miklavc in inž. Stane Sonc.
Pri slučajnostih so se zborovalci domenili. da se bo prihodnje zborovanje vršilo v Celju.
Tragičen konec otroške igre
Varaždin, 2. februarja.
V neki medjimurski vasi se je odigrala nenavadna otroška tragedija, ki se je končala s strašno smrtjo štiriletnega dekletca. Skupina dečkov in deklic si je izmislila, da bi se šli igrat mesarja in svinjo. Sedemleten fantek se je ponudil za vlogo mesarja, a ko so otroci prinesli leseno mesarsko kad. so vanjo položili dekletce in ga začeli valjati, kakor so bili videli, da dela mesar s prasetom. Iznenada pa je dečka, ki je igral mesarja, popadlo da je z nožem navalil na deklico in jo zaklal. Ko so na vik in krik otrok prihiteli starši, je dekletce že izkrvavelo.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-kega zavitka din 16.—. *Ogi. reg- S? br. 15510 27/5 1939
Ponedeljska križanka
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. ruski narodni istrument, 9. reka v Aziji, 10. slovenski pesnik, 11. primitivno orožje, 13. pripadnik starega germanskega plemena, 14. nemška kratica za »cesarsko-kraljevic, 15. drevo, 17. grška črka, 18. eden izmed bajeslovnih ustanoviteljev Rima, 20. značaj. 22. oblika svo-
jilnega zaimka, 24. egiptovski spomenik. 26. predlog, 27. nemška reka, 28. dobra karta, 30. predlog. 32. ograjen kos obdelane zemlje, 33. del gledališča, 35. del drevesa, 36. italijanski orožnik.
Navpično: 1. gorovje na enako imenovanem polotoku v Evropi, 2. tropska bolezen, 3. čebula, 4. ploskovna mera, 5. ini-cialki slovenskega pesnika. 6. stran neba, 7. vrela voda, 8. otočje v Indiji, 12. vrsta ribe, 15. angleška trdnjava ob Kanalu, 16. ruski pisatelj, nositelj Nobelove nagrade, 18. jugoslovanski otok, 19. kožna tvorba, 21. gozdni sadež, 23. krojaško orodje, 25. rumunska denarna enota. 26. kos zemlje, ki je z vseh strani obkrožen z vodo, 29. tujka za znamenitega filmskega igralca ali igralko, 31. vzročni voznik 32. prisiovno določilo kraja, 34. egiptovsko božanstvo, 35. oblika osebnega zaimka.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba d' le:
Ana Drašlerjeva, Ljubljana, Selenbur-gova ulica 4; Vladimir Tance, Ljubljana. Herbersteinova ulica 10/1, in Ciril Sovič, žandarmerijska postaja, Kozje.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: pokrajina, vek, ave, PEN, Abo. in, pom.. ob, vesel, opet, Selan. as, RUR, ac. nas, Iza. jad, ano, Lepoglava.
Navpično: oven, Ken, r. k., ja. Iva, nebo. piroman, obilica, SOS, Peter, mesar, ves, len, saje, Azov. Sap, Ina, do. al.
		
1		, y .. . i., •••
f
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša dobra sestra, tetka, svakinja
Anica Svetina
trgovska sotrudnica
Pogreb predrage in nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 3. februarja ob 15. iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta V/26, na viško pokopališče. Maša zadušnica bo v farni cerkvi na Viču v torek ob 6. zjutraj.
Ljubljana, Koroška Bela, Bled, Sp. Gorje, dne 2. februarja 1941.
Rodbine: SVETINA-LUNDER, SOKLIČ, 2UMER in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin fcCavljen. - izdaja *a lonzoroj »Jutta« Staako Vinu* - 2» Narortao tiskamo * <L kot
— 2*
dal Jb
AJoja Novak. — Val t Ljubljani.