O RAZMERAH PROLETARSKIH ŽEN. IVANKA. Ako nasprotniki sodobnega žcnskeg'a jifibanja emfatično kličejo : Žena je rojena /a materinstv^o, žena ostani v družini ! — je to z ozirom na razmere proletarijata krvava ironija. Saj je ta klic pač razumeti tako, da se žena jjosvečaj cd.no le vzgoji otrok in gospodinstvu. Ali tega proletarska žena ne more iz dveh tehtnih vzrokov : prvič sama ni dovolj vzg-ojena ter mnog^o- krat nima pojma o vzgoji, drugič pa jo razmere tirajo, da si išče kruha izven doma, izven svojega gospodinstva. O tem pred- metu nekoliko vrstic ! Današnje socijalne oz. gospodarske raz- mere so take, da se proletarska t, j. de- lavska družina skoro absolutno ne more hraniti in vzdržavati z zaslužkom družin- skeg-a očeta samega. Saj velikanska večina- delavstva ne zasluži redno vsak dan niti 3 K. Kdor le količkaj pozna gospodinstvo, mora priznati, da ob sedanji vsestranski draginji niti tri krone ne zadostujejo dru- žini, ki ima samo enega otroka, za vse potrebščine življenja, ki bi bilo dostojno človeka. Sedaj pa pomislimo, kako naj živi družina — često mnogoštevilna —, katere hranitelj zasluži na dan manj neg-o dve kroni, a ob nedeljah in praznikih celo nič ! To je ravno toliko, da visi uboga družina vedno med lakoto in smrtjo. No, proletarijat si skuša pomagati s tem, da se tudi žene vdeležiijejo borbe za kruh. Dandanes že težko najdemo proletar- sko družino, v kateri bi tudi žena ne pri- dobivala eksistenčnih sredstev, bodisi na ta ali oni način. Omožene ženske se na- hajajo po vseh tovarnah, skladiščih, pri zidarjih in vseh mogočih podjetjih. Druge pa se pečajo doma s pranjem, likanjem, šivanjem itd.,, ali pa hodijo streč v me- ščanske hiše. Žalostno je potem z vzgojo otrok in z družinskim življenjen sploh, so-, sebno tam, kjer hodi žena v tovarno ali na kako drugo delo izven hiše. Ves dan dan ostajajo te žene z doma in le na večer se vračajo, da v jutro zgodaj zopet odidejo. Hranijo se z malenkostmi — lonček slabe kave ali malo sadja s koscem kruha, to je vsa njih hrana čez dan. Ko pridejo zvečer domov, so zmučene in trudne, noge so jim težke kakor svinec. Mnoga pa je še morda o tem noseča. Kako bi vsaj sedaj, po dnevnem trudu, potrebovale tečne večerje in počitka! Ali to ni mogoče. Ako nma že večjih otrok, tedaj jo čaka zvečer doma obilica g-ospodinskih poslov. Pospravljati mora, pomivati in kuhati večerjo. Vode in drv bi ji pač lahko prinesel mož, a poma- gati ženi v gospodinstvu se seveda ne strinja z njegovim možkim dostojanstvom. Ker ve, da je žena ob istem času kakor on .končala dnevno delo, da torej večerje še ne bo takoj, noče iti niti domov, marveč jo krene v žganjarijo, kjer pušča često polovico svojega zaslužka in velik del svojih duševnih in telesnih moči. Ko pa pride domov, hoče, da ga skleda že čaka na mizi, sicer žena ne čuje posebno prijaznega po- zdrava. Vsi možje seveda niso taki, a mnogi gotovo. Vzemimo, da ima taka delavska dru- žina jednega ah več otrok, ki so že toliko dorasli, da si lahko sami pomagajo, torej v starosti petih in več let. Toliko stare jih navadno jemljejo iz reje ter držijo pri pri sebi. Zjutraj jim dajo še celo zaspanim, 285 zaj'utrek ; na določen kraj pa jim pripra- vijo za kosilo morda malo kave ali drugo malenkost in košček kruha. Zabičijo jim, da ne smejo preje jesti nego opoludne, da ne smejo napraviti nikake škode v stano- vanju ali na obleki, ker sicer gorje jim ! Kaki sosedi pa priporoče, naj malo popazi na otroke. Dete mora potem ves dan pre- biti samo sebi prepuščeno. Sosedini otroci g-a dražijo in tolčejo, a ako jim ono vrača milo za drago, tedaj bo zvečer joj, ko bo soseda tožila materi, kako je bil poreden, kako je tepel njene otroke, kako je sploh zloben itd. Delavka je zamućena, jezna, da moža zopet ni domov, v gospodinstvu je vse narobe, saj nima nikdar tohko časa, da bi je temeljito uredila, z jedno besedo: vzrokov ima polno za jezo in nepotrpežlji vost. Zdaj ji pa še otrok dela take preglavice ! In nanj navadno izlije ves svoj srd, ki so ga podžgale razne neprijetnosti. Pretepava ga besno, morda tudi preklinja, mesto da bi ga z mirno besedo poučila, zakaj teg-a in onega ne sme. Jednako kruto postopa z otrokom tudi vselej, kadar se mu je po neprevidnosti ali nesreči primerilo, da je kaj poškodoval ali razbil v stanovanju, ali si raztrgal obleko. Večkrat pretepa otroka za kako brezpomembnost, samo da da duška svoji slabi volji. Vsled takega po- stopanja zakrkne vsa mehkoba in blaga nežnost v otroški duši ; otrok postane • ali pretkano zloben ali pa top in neobčutljiv za vse. Na takem otroku tudi otroški vrtci ne popravijo mnogo. Sicer pa otroci tovarniških delavk mno- goštevilno umirajo takoj po rojstvu — ali pa kmalu potem pri rejnici. Tudi so mej tovarniškimi delavkami aborti in mrtvi po- rodi skoro na dnevnem redu. Vzroki leže na dlani. Kar se tiče razmerja mej zakoncema samima, je stvar jako žalostna. Poročita se navadno, ne da bi se do dol:)ra poznala. Istotako ne razmišljata o nagnenju, ki je imata drug do druzega, in največkrat se kmalu po poroki pokaže da ne poznata istinite ljubezni. Neprilične razmere, slabe navade jednega ali druzega — in pogojev za nesrečen zakon je dovolj tu. Družinske razmere niso mnogo boljše ondi, kjer pridobivanje eksistenčnih sred- stev ne goni žen iz doma, ali vsaj ne za ves dan. Sem je šteti n. pr. perice, lika- r'ce, postrežnice itd. Tudi te žene se ba- vijo le na pol z lastnim gospodmstvom in družino. Saj je v družini z le enim otrokom vedno dovolj dela za dvoje rok ; ako se pa gospodinja bavi še s kakim postran- skim delom, potem je čisto gotovo, da bo vsled tega gospodinstvo in ugodnost dru- žinskega življenja jako trpela. Žalostna resnica je tudi, da je z že- ninim zaslužkom družini jako malo poma- gano. Prvič se v nerednem gospodinstvu vedno več porabi, nego v urejenem, in drugič si žene same privoščijo marsikak izdatek, katerega bi ne bilo neobhodno potreba ; tretjič pa je le preveč res, da se možje v takih družinah radi zaneso na ženin zaslužek ter se sami ne menijo dosti za delo, ali pa svoj zaslužek trosijo po gostilnah. Ob teh okolnostih je tem žalostnejše dejstvo, da je mej proletarijatom vedno več mož, ki se nočejo ženiti z drugo žensko, nego s tako, o kateri vedo, da ima reden zaslužek v tovarni, s pranjem ali kakor- sibodi. Tudi v proletarijatu se torej vrši nekaka kupčia ob zakonskih zvezah ter je zato tudi zakonsko življenje malokje srečno. Proletarska žena je jeden izmed naj- žalostnejših pojavov sedanjega krivičnega socijalnega reda. Rojena je bila v trpljenju in mukah in vse njeno življenje je sestav- ljeno iz trpljenja in naporov. Morda še ni imela postavno določene starosti, že je mo- rala v tovarno, magacin ali kam drugam na dnevno delo, ali pa se mora baviti z za- služkom doma. Na kako izobrazbo pri njej nihče ni mislil, V šolo je komaj kaj 28« hodila, ali pa neredno, da pouku ni sledila. Občevala je vedno le s sebi jednakimi ljudmi. \^/:rasla je v duševni in gmotni revščini ter bila izpostavljena, vsem njenim slabim posledicam, ki so napravile iz nje to, kar je danes. Kako malo je proletarska žena v se- danjih razmerah kos svoji materinski nalogi, o tem nas prepriča pogled na proletarske otroke. Sosebno v večih mestih, n. pr. tu v Trstu, se ta bleda, razcapana deca klati po ulicah, kakor čred? brez' pastirja. Ža- lostno je gledati, kako se ti otroci pehajo in trgajo, ako g-re za zaslužek d\-eh nov- čičev, ali kako pobirajo odpadke užitnih stvari, da si ž njimi potolažijo glad. Žalost- nejša je pa še statist ka o kažnjivih deja- njih te dece, o katerih skoro vsak dan poročajo časniki. Navedeno pa velja v glavnem za možko deco. Osoda ženske proletarske mladine je, ako mogoče, še žalostnejša. Tu so pred vsem male prodajalke cvetic. Lakota v vseh potezah malega, izmučenega obraza, a v očeh pohlepnost, v rokah pa — cvetice! Nehote se ti zgrozi duša, ako sredi noči v napolnjenih gostilniških prostorih zagledaš tako 10 do i2-lctno prodajalko cvetic. Ali tudi sicer je silno žalostno življenje proletarskih deklic. Od zgodnjih let morajo zastopati mater v gospodinstvu ter izpe- stovati mlajše otroke. Vse te deklice le malo vedo o »srečni, zorni mladostni dobi;<, o »dobrih, skrbnih očetih«, o »pridnih bratcih in sestricah«, ter o drugih prijet- nostih domačega življenja, o katerih se g-ostobesedi v pesmih in spisih za mladino. Kar se tem deklicam često čita v obrazih, je vse kaj druzega nego otroška brez- skrbnost in neznalost. Kdor zna citati v teh zastrašenih očeh in v trudn h. bolnih potezah obraza, mora se zgroziti nad zločini in krivico, ki se vrše nad proletarijatom in v njem samem. Vsa zla proletarskih razmer pa vedno bolj zadevajo ženske nego možke. Stij se tudi proletarski možki mnogo svobodneje giblje nego ženska, in odprtih mu je mnogo več poti do boljše eksistence. Cesto ima priliko, da se vsaj v obče izobrazi ter priuči kak''mu rokodelstvu, ki ga dvigne iznad najnižjih vrst proletarskih. Sploh mu nudi življenje priliko, da se duševno povzdigne, da si pridobi pojme o naj- važnejših pojavih življenja, da si ustvari cilje in ideale, za ubo^eg^a delavca-trpina neprecenljivo dobro, ki mu lepša usodo. Drugače pa je z ženskami. Njih ne tlačijo samo gospodarske razmere; tradicija pred vsem jih peha v topo nevednost, v nemo trpljenje in robovanje brez konca in kraja, ali pa v blato propasti, v prostitucijo. Tu je težko pomoči. Obče družabne razmere se ne bodo še tako kmalu spre- menile proletarijatu v prilog. A. kar bi se pred vsem dalo doseči za proletarko, je njena duševna probuja. Možno bi jo bilo dvign'ti vsaj na duševni ni\-o zavedncg'a proletarca. In to bi bilo velikega pomena. .S tem bi se vplivalo na družabne in dru- žinske razmere v proletarijatu v najbolj- ¦jem zmislu. Mož in žena bi se zbližala, spoznala, postala bi dobra tovariša, prija- telja. Ne vezalo bi ju le spolno razmerje, marveč tudi duševna harmonija, razume- vanje, ideje. .Spopolnjevala bi se skupno, navduševala in podpirala v življenskem boju. Delavec bi se potem raje in odloč- neje boril proti svojim izkoriščevalcem, in žene bi potem konkurirale bolj z deloda- jalci nego z možkimi tovariši-delavci. Pred vsem pa bi se povzdig-nil nivo proletarske družine. 'l"a duševni preporod proletarke pa se za sedaj da doseči le potom samopomoči, ki je v organizaciji. \'prašanje je le, kdo naj organizacijsko gibanje zanese v vrste prcletarskega ženstva. Nedvoumno bi to najlažje storili oni možki proletarci, ki so že spoznali pomen in korist organizacije ter so že organizirani. To bi bil najnarav- nejši in najlažji način. Ali žal, delavca 287 nihče ne opozarja na to, da je žena bistven del njegove osebnosti in da, dokler je ona neved- na sužnja, tudi njemu življenje ne postane ugodnejše. Nihče ga ne opominja, naj tisto jednakapravnost, ki jo zahteva zase, prizna tudi ženi. Celo soc. demokrati, ki imajo v svojem programu jednakopravnost obeh ' spolov, ponekod le malo store za to, da bi v delavstvu vzbudili zmlsel za vrednost in pomen ženstva. Zato je pa dolžnost in naloga socijalno zavedn h žen, da se posvete orga- niziranju proletarskega ženstva ter da ob vsaki priliki in dosledno povzdigajo svoj glas za žensko jednakopravnost. 288