VESTI IZ KULTURE Šesto leto delovanj.i na.sci;,! .iktiva je za nami. Po številu sej ni bilo tako polno kot prejšnja lela — le 7 smo jih imeli proti 9 do 10 v prejš-njih lelih —, po vsebini pa je bilo kar dovolj pestro. Zamenjava generacije tako med člani kot v vodstvu je namreč vnesla nekaj nemira tudi glede živahnosti dela. Po programu so se predstavila glasila vseh šol naše občine, pbdelali smo osnove pisanja, vest in inlerv-ju, a to prek pogovorov ob naših primerih že pred objavo v NSK ali drugje. Mentor nas je ob tem spodbujal h kritičnemu vrednotenju zlasti prispevkov, ki so iz več razlogov ostali neobjavljeni. Te razloge pa smo skušali kar največ poiskati sami. Tako smo si v pogovorih na sejah bru-sili tudi svoje pisanje in to vključevali v delo krožkov na šolah. Tudi dosti veden obisk — razen na zadnji seji — je potrjeval, da je naš aktiv na dobri poti k še boljšemu delu v prihodnjem šolskem letu. AK' V Kompasovem motelu Medno je od 15. julija do 1. avgusta razstav-Ijal malo plasliko naš občan, akademski slikar Ignac Ribič. V knjižnici Jožeta Mazovca v kulturnen domu Španski borci pa smo si od 4. do 31. avgusta lahko ogledali ciklus fotografij Oskarja Dolenca pod naslovom »Zapuščene vasi ob Soči«. Naš znani mojster fotografije Tihomir Pinter je od 26. julija do 13. avgusta v prostorih salona Rotovž v Mariboru razstavljal fotografije iz cikla »Umetniki v ateljejih«. Te fotografije bo mogoče videli ludi v istoimenski knjigi, ki jo Tihomir Pinter pripravlja sknpaj z likovnim kri-tikom Aleksandrom Bassinom. Knjiga bu izšla pri Državni založbi Slo-venije. V knjižnici Jožeta Mazovca — KD Španski borci — je bila ves prejš-nji mesec odprta razstava malih plastik Tadeja Čakša. Predstavil se je s študijami obrazov oziroma mask in z nekaj posamičnih ter skupinskih človeških figuric. . L>. j. Zaloški tabomiki — člani odreda Rdeči Zalog — že četrto leto izda-jajo svoje glasilo Stars šara. V 250 izvodih --n ciklostirali tudi letošnjo predpočitniško, 4. številko. Krajši in daljsi sestavki v besedi in sliki se vrstijo v vsej pestrosti taborniškega delovanja. Najplodovitejša sta in najboij vpeljana v pisanje Orel in Grom; urednicfl Renata ju verjetno komaj »dohaja«. A kaj bi risli, pomembno je, da čim uspešneje in čim-botj vseslntnsko uspevajo. Sicer pa: zakaj pa ne, saj so mladi in jim do-mala vsaka stvar »odreže«, za mentorja pa tudi iniajo izkušenega sta-rejšega člana. Pobratenje s TO Beli bober in prijaleljstvo s TO Zabotin iz Solkana jih še spodbuja k delu. Želimo jim še mnogo delovnih uspe-hov tudi mi, še posebno pri pisanju! • Obisk Borisa Kralja V naši telovadnici skorajda še ni bilo take tišine in take pozornosti učencev. Med poslušanjem sem se večkrat zalotila, da sem z odprtitni usti strmela v izvajalca — dramskega igralca Borisa Kralja. Ko sem se zdrznila in pogledala okrog sebe, sem opazila, da nisem bila edina. Borisa Kralja sem že nekajkrat videla v gledališču v različnih vlogah. Todanjegov nastopnanaši šoli je bil zame nekaj posebnega. Tudiglas-bene spremljave ne morem pozabiti. Kako čudovitjo je znal Silvester Mihelčič z ustrezno glasbo pričarati pravo razpoloženje. Najbolj me je pritegnila Župančičeva pesem Ciciban in čebela, saj je Boris Kralj tako lepo zaigral Cicibana, ki se je znašel v hudi zadregi pred strogočebelo. Koso izzveneli zadnji verzi recitalain zadnji akordi glasbene spremljave, smo ob navdušenem ploskanju le neradi zapustili šolo, saj nam je čas vse prehitro minil. LARA CELESTINA,5. b O$ VIDE PREGARC