ZVEZA ZA TEHNIČN® KULTUR® SLOVENIJE NATURA SLOVENIAE Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology Letnik • Volume 4 Številka • Number 2 Ljubljana 2002 NATURA SLOVENIAE Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology Izdaja • Published by Zveza za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6, SI-1111 Ljubljana Številka žiro računa: 50101-678-51259 Tel.: (01) 251 37 43, 425 07 69; Telefax: (01) 252 24 87 Glavna in odgovorna urednika • Editors in Chief Rok Kostanjšek, Aleksandra Lešnik Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Bedjanič (Slovenia), Nicola Bressi (Italy), Marjan Govedič (Slovenia), Nejc Jogan (Slovenia), Toni Nikolic (Croatia), Katja Poboljšaj (Slovenia), Chris Wan Swaay (Netherland), Peter Trontelj (Slovenia), Rudi Verovnik (Slovenia) Naslov uredništva • Address of the Editorial Office NATURA SLOVENIAE, Večna pot 111, SI-1111 Ljubljana, Slovenija Izvlečki prispevkov so zavedeni v zbirkah ASFA, AGRIS in COBBIS. ISSN: 1580-0814 UDK: 57/59(051)=863=20 Lektorji • Language Editors za angleščino (for English): Henrik Ciglič za slovenščino (for Slovene): Henrik Ciglič Oblikovanje naslovnice • Layout Daša Simčič akad. slikarka, Atelje T Natisnjeno • Printed in 2002 Tisk • Print Solidarnost d.d., Murska Sobota Naklada • Circulation 500 izvodov/copies Kazalo vsebine Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, dveh evtrofnih jezer v Sloveniji / ALGAE OF THE EUTROPHIC LAKES OF KOSEŠKI BAJER AND SOTELSKO JEZERO (SLOVENIA) ...................................................................................................................................................5 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Kopenske alge na betonskem zidu, kamnitem zidu, apnenčasti skali in deblu lipe (Tiliaplatyphyllos) v Sloveniji / AERIAL ALGAE FROM A CONCRETE WALL, STONY WALL, LIMESTONE ROCK AND TRUNK OF THE LIME TREE (TILIA PLATYPHYLLOS) IN SLOVENIA.............21 Ignac SIVEC & Wolfram GRAF: Perla carantana - new species of genus Perla (Plecoptera: Perlidae) from Austria and Slovenia / PERLA CARANTANA - NOVA VRSTA RODU PERLA (PLECOPTERA: PERLIDAE) IZ AVSTRIJE IN SLOVENIJE.............................................................................................................31 Primož PRESETNIK & Martina BERGANT: Kolonija velikega podkovnjaka Rhinolophus ferrumequinum (Schreber, 1774) v jami Lobašgrote blizu Kočevja / OBSERVATIONS OF THE GREATER HORSESHOE BAT RHINOLOPHUSFERRUMEQUINUM MATERNITY COLONY IN THE LOBAŠGROTE CAVE NEAR KOČEVJE (SOUTH SLOVENIA).....................................................................................................39 NATURA SLOVENIAE 4(2) Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, dveh evtrofnih jezer v Sloveniji* Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ Čušperk 51, SI-1290 Grosuplje, Slovenija *Raziskava je bila opravljena v okviru podjetja Limnos d.o.o, Podlimbarskega 31, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: info@limnos.si Izvleček. V različnih letnih časih v letih 1998, 1999 in 2000 sem vzorčevala perifitonske in planktonske alge v dveh evtrofnih jezerih - Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru. Namen raziskave je bil ugotoviti kvalitativno vrstno sestavo združb. V letih 1999 in 2000 sem ugotavljala tudi nekatere fizikalne in kemijske dejavnike. V obeh jezerih sem določila skupaj 249 različnih vrst in podvrst iz osmih razredov alg. Po številu vrst in podvrst so prevladovale Bacillariophyceae, sledile so Cyanophyceae in Chlorophyceae. 51 vrst in podvrst je novih za Slovenijo in največ med njimi jih pripada razredu Bacillariophyceae. To je prva raziskava alg v Koseškem bajerju in v Sotelskem jezeru, ki je trajala daljše obdobje in zajela perifitonske in planktonske alge. Ključne besede: alge, evtrofna jezera, perifiton, fitoplankton Abstract. ALGAE OF THE EUTROPHIC LAKES OF KOSEŠKI BAJER AND SOTELSKO JEZERO (SLOVENIA) - In the years 1998, 1999 and 2000, samples were taken seasonally in the eutrophic lakes of Koseški bajer and Sotelsko jezero. The purpose of the investigation was to establish qualitative species structure of the periphyton and the phytoplankton. In the years 1999 and 2000, some physical and chemical parameters were also measured. Altogether, 249 species and subspecies of algae (of eight classis) were determined. Most of them belonged to Bacillariophyceae, followed by Cyanophyceae and Chlorophyceae. 51 species and subspecies are new to Slovenia, most of them belonging to Bacillariophyceae. This is the first research into the Koseški bajer and Sotelsko jezero periphyton and phytoplankton carried out through a longer period of time. Key words: algae, eutrophic lakes, periphyton, phytoplankton Uvod Evtrofikacija je kopičenje hranilnih in organskih snovi v vodi. Posledica tega procesa je povečana biološka proizvodnja. Planktonske alge se tako namnožijo, da je videti, kot da bi bila jezerska gladina prekrita z oljno barvo. Ta pojav imenujemo vodni cvet. Med cianobakterijami NATURA SLOVENIAE 4(2): 5-19 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 6 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK tvorijo vodni cvet predvsem tiste vrste, ki imajo plinske vakuole, kot je Aphanizomenon flos-aque, številne vrste iz rodov Anabaena, Microcystis, Coelosphaerium in Gloeotrichia. Vodni cvet se pojavlja predvsem v obdobjih s povišano temperaturo in intenzivno osvetljenostjo vode - pozno pomladi ali poleti (Cvijan & Blaženčic 1996). Od oligotrofnih do hipertrofnih voda se pestrost vrst manjša, v najbolj evtrofni stopnji najdemo v večjem številu le še cianobakterije. Tudi makrofiti počasi izginjajo, z njimi pa mnoge rastlinske in živalske vrste, vezane na to združbo (Sedmak & Kosi 1997). V Koseškem bajerju so alge raziskovali Bizjak et al. (1996) in Sedmak & Kosi (1997), vendar sta bili obe raziskavi omejeni le na fitoplankton. V Sotelskem jezeru je bila do sedaj opravljena le ena raziskava alg (Vrhovšek et al. 1994), ki pa je zajela le perifitonske alge. Namen raziskave je bil ugotoviti kvalitativno vrstno sestavo fitoplanktonskih in perifitonskih združb v obeh jezerih v letih 1998, 1999 in 2000 in rezultate primerjati s prejšnjimi raziskavami. V obeh jezerih so bili izmerjeni tudi nekateri fizikalni in kemijski dejavniki, ki vplivajo na sestavo in številčnost algnih združb. Za opis vzorčnih mest glej Krivograd Klemenčič (2001). Material in metode dela Vzorce perifitona in fitoplanktona sem v jezerih nabirala v različnih letnih časih v letih 1998, 1999 in 2000. V obeh sem opravila po pet vzorčenj; njihovi datumi so prikazani v Tabeli 1. Vzorce perifitona sem nabirala tako, da sem postrgala površino prodnikov, kamnov, skal, makrofitov, potopljenega lesa in drugih potopljenih predmetov (steklenic, pločevink, plastenk, železnih palic...). Vzorce fitoplanktona sem nabirala s planktonsko mrežico. Vzorce sem že na terenu fiksirala s 35 % formalinom v razmerju ena proti devet, tako da je bila končna koncentracija formalina v vzorcih približno 4 %. Da sem lahko določila kremenaste alge, sem vzorce obdelala s koncentrirano HNO3. V laboratoriju sem vzorce alg pregledala pod svetlobnim mikroskopom. Pri pregledovanju vzorcev sem ocenila pogostost posameznih vrst in podvrst alg s števili od 1 do 5: 1- NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 7 posamična, 2-redka, 3-običajna, 4-pogosta, 5-prevladujoča. Pri določevanju alg sem uporabila naslednje določevalne ključe: Lazar (1960), Starmach (1966, 1968, 1972), Krammer & Lange-Bertalot (1986, 1988, 1991a, 1991b), Hindak et al. (1978), Hindak (1996), Popovsky & Pfiester (1990), Cvijan & Blaženčic (1996). V obeh jezerih sem merila tudi temperaturo vode, elektroprevodnost, pH, vsebnost kisika in nasičenost vode s kisikom. Datumi meritev fizikalnih in kemijskih dejavnikov so prikazani v Tabeli 1. Tabela 1: Datumi vzorčenj in meritev nekaterih fizikalnih in kemijskih dejavnikov v Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru. Table 1: Dates of sampling and measuring of some physical and chemical parameters in the eutrophic lakes of Koseški bajer and Sotelsko jezero. vzorčno mesto / samplingpoint_Datum / date Koseški bajer 7.8.1998, 4.5.1999, 1.8.1999*, 17.10.1999*, 19.2.2000* Sotelsko jezero 26.9.1998, 9.5.1999, 10.8.1999*, 20.10.1999*, 22.2.2000* *v teh dneh so bili izmerjeni tudi nekateri fizikalni in kemijski dejavniki *on these days, some physical and chemical parameters were also determined Rezultati in razprava Obseg nihanj nekaterih fizikalnih in kemijskih dejavnikov v Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru je prikazan v Tabeli 2. Glede vrednosti fizikalnih in kemijskih dejavnikov v obeh jezerih po posameznih mesecih glej Krivograd Klemenčič (2001). Spremembe v temperaturi vode so na obeh vzorčnih mestih v teku leta sledile spremembam temperature zraka. Najnižja temperatura je bila v obeh jezerih izmerjena meseca februarja, najvišja pa meseca avgusta. Elektroprevodnost v celinskih vodah narašča s povečano slanostjo. Na slanost vplivajo tla s sestavo kamnin in njihovo topnostjo, podnebje, temperatura, preperevanje, prah, padavine, izhlapevanje, vetrovi, oddaljenost od morja, rastlinstvo in živalstvo (Rejic 1988). Elektroprevodnost je bila v Koseškem bajerju (159,2-169,3 mS/cm) precej nižja od elektroprevodnosti v Sotelskem jezeru (464-685 mS/cm). V obeh jezerih je bila voda rahlo bazična ali bazična. Vsebnosti kisika v vodi so se v Koseškem bajerju gibale od 9,2 do 11,5 mg/l, v Sotelskem jezeru pa od 6,1 do 19,5 mg/l. V Koseškem bajerju je bila v februarskem vzorcu koncentracija raztopljenega kisika pod 10 mg/l, nasičenost vode s kisikom pa pod 100 8 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK %. V času meritev je bila gladina bajerja zaledenela in pokrita z nekaj centimetrsko plastjo snega. Pomanjkanje svetlobe se je odsevalo v znižanem vrstnem sestavu in številčnosti združb, posledica tega pa je bila verjetno tudi zmanjšana intenziteta fotosinteze in s tem povezane nižje vrednosti kisika v vodi. V Sotelskem jezeru so bile meseca avgusta koncentracije raztopljenega kisika precej pod 10 mg/l, nasičenost vode s kisikom pa pod 100 %. To je bila verjetno posledica visokih vodnih temperatur, zaradi česar je bilo raztapljanje kisika iz ozračja v vodi počasnejše, razgradnja organskih snovi pa hitrejša. Tabela 2: Obseg nihanj nekaterih fizikalnih in kemijskih parametrov v Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru v letih 1999 in 2000. Table 2: Fluctuation of some physical and chemical parameters in Koseški bajer and Sotelsko jezero in the years 1999 and 2000. vzorčno mesto / sampling point temperatura (°C) / temperature (°C) Elektroprevodnost (mS/cm) / conductivity (mS/cm) pH / pH Kisik (mg/l) / oxygen (mg/l) nasičenost s kisikom (%) / saturation (%) Koseški bajer 1,6 - 25,2 159,2 - 169,3 7,52 - 8,45 9,2 - 11,5 85 - 135 Sotelsko jezero 3,6 - 21,9 464 - 685 7,32 - 7,79 6,1 - 19,5 62 - 116 Skupaj sem v obeh jezerih določila 249 različnih vrst in podvrst (Tab. 3) iz osmih razredov alg. Za prikaz vrstne sestave alg za posamezno jezero v različnih letnih časih z oceno abundance glej Krivograd Klemenčič (2001). Sestava alg po razredih je za obe jezeri prikazana na Sliki 1. Po številu vrst in podvrst so v obeh jezerih prevladovale kremenaste alge, sledile so Cyanophyceae in Chlorophyceae. V Koseškem bajerju ni bilo alg iz razreda Xanthophyceae. V Koseškem bajerju sem v vseh petih vzorcih določila skupaj 169 vrst in podvrst iz sedmih različnih razredov alg (Tab. 3). Najnižje število vrst in podvrst (55) je bilo v vzorcu, nabranem februarja leta 2000, ko je bil bajer pokrit z nekaj centimetrsko plastjo ledu in snega. Nizko število vrst in podvrst (73) je bilo tudi v vzorcu, nabranem avgusta leta 1998, kar bi lahko bila posledica množičnega pojavljanja toksične cianobakterije Microcystis aeruginosa. Tudi pri drugih raziskavah alg v slovenskih jezerih in ribnikih so ugotovili, da razbohotenje ene same vrste izrine mnoge druge in tako zmanjšuje biotsko pestrost organizmov (Sedmak & Kosi 1997). Cianobakterije iz rodu Microcystis so najpogostejše cianobakterije, ki povzročajo obsežna cvetenja tudi v slovenskih vodah (Sedmak & Kosi 1997). V vzorcih, nabranih leta NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 9 1999, se je vrsta M. aeruginosa pojavljala le posamično, v vzorcu, nabranem leta 2000, pa je ni bilo. Te spremembe so verjetno posledica preureditve bajerja (zvečanje pretoka) zaradi graditve nove stanovanjske soseske Mostec. Kljub spremembam pa Koseški bajer ostaja evtrofen, kar dokazuje vrstna sestava fitoplanktona in perifitona tudi v zadnjih nekaj vzorcih. Pojavljale so se namreč mnoge vrste, značilne za evtrofne vode: Cladophora petraea, Oedogonium sp., vrste iz rodu Scenedesmus, Coelastrum reticulatum, C astroideum, Nitzschia sigmoidea, N. acicularis, Na vi cul a veneta, N trivia lis, Gomphonema parvulum, Cymbella tumida, C. ehrenbergii, C. cistula, Amphora veneta, Euglena sp. itd. Tudi fizikalno-kemijske analize iz preteklih let (Bizjak et al. 1996) kažejo, da je bila kvaliteta vode v posameznih letnih obdobjih v Koseškem bajerju izredno slaba, vsebnosti fosforja in dušika so bile v razmerjih, ki so značilna za stoječe vode z majhno izmenjavo vode. V vseh petih vzorcih iz Koseškega bajerja so bile ugotovljene naslednje vrste: Achnanthes lanceolata, A. minutissima, Aulacoseira granulata, Cocconeis placentula, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata, Cymbella cistula, C. silesiaca, Fragilaria capucina, Fragilaria pinnata var. pinnata, Navicula capitatoradiata, N. cryptocephala, N radiosa, Nitzschia palea, Coelastrum reticulatum, Oedogonium sp., Pediastrum clathratum in Scenedesmus quadricauda. Achnanthes minutissima, Coelastrum reticulatum in Microcystis aeruginosa so bile najštevilčnejše. V okviru naloge Vodnogospodarske strokovne podlage za ureditev območja Agrostroj-Koseze (Bizjak et al. 1996) so raziskovali fitoplankton (avgust 1994, oktober 1995) in določili 34 različnih fitoplanktonskih vrst. Od tega sem 10 vrst v Koseškem bajerju določila tudi sama. Koseški bajer sta v svoje raziskave vključila tudi Sedmak & Kosi (1997), vendar so bile tudi v tem primeru raziskave omejene le na fitoplankton. V Sotelskem jezeru sem skupno določila 155 vrst in podvrst iz osmih različnih razredov alg (Tab. 3). Največje število vrst in podvrst sem zabeležila v poletnem in jesenskem vzorcu leta 1999, manjša vrstna diverziteta je bila spomladi in pozimi. Vrhovšek et al. (1994) so v limnološki raziskavi reke Sotle pri pregradi Vonarje določili 64 vrst perifitonskih alg (od tega sem jih v Sotelskem jezeru v svoji raziskavi določila 19), med katerimi so prevladovale b- in a-mezosaprobne vrste, vrste iz oligo- in polisaprobne skupine pa so bile zastopane v enaki meri. 10 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK Cattaneo (1987) je raziskovala perifiton v evtrofnih jezerih in ugotovila, da je z evtrofikacijo povezana pospešena rast vrst iz rodu Cladophora, v manjši meri pa tudi vrst iz rodov Ulothrix, Spirogyra in Oedogonium. Številne vrste, ki sem jih določila v Sotelskem jezeru, kažejo na močno organsko onesnaženje jezera. Oscillatoria chalybaea in Phormidium foveolarum sta indikatorski vrsti za a-mezosaprobno stopnjo onesnaženja. Med kremenastimi algami je veliko b-a-mezosaprobnih vrst in podvrst: Gomphonema augur var. augur, Navicula pygmaea, N. mutica, Nitzschia sinuata, Rhoicosphenia abbreviata in a-mezosaprobnih vrst in podvrst: Navicula gregaria, N. menisculus, Nitzschia hungarica, N. acicularis, N. constricta, N. levidensis var. salinarum ter polisaprobnih vrst: Navicula goeppertiana, N. schroeterii, N. veneta, Nitzschia capitellata in N. sociabilis. Na evtrofni značaj jezera lahko sklepamo tudi iz pojavljanja vrst iz rodov Euglena, Cladophora, Oedogonium in Ulothrix in vrst Scenedesmus quadricauda, Closterium limneticum in C. moniliferum. Močno organsko onesnaženje reke Sotle so pri pregradi Vonarje ugotovili tudi Vrhovšek et al. (1994). V vseh petih vzorčenjih so se v Sotelskem jezeru pojavljale: Achnanthes lanceolata ssp. lanceolata var. lanceolata, A. minutissima, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata, Fragilaria ulna var. ulna, Gomphonema angustatum, G. olivaceum, G. parvulum, Hantzschia amphioxys, Melosira varians, Navicula cuspidata, N. gregaria, N. lanceolata, N. mutica var. mutica, N. pupula var. pupula, N. pygmaea, N. veneta, Nitzschia dissipata, N. palea, Surirella angusta in S. brebissonii. Achnanthes minutissima, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata in Nitzschia palea pa so se pojavljale v vseh vzorčenjih tako v Sotelskem jezeru kot v Koseškem bajerju. V obeh jezerih sem določila skupaj 51 vrst in podvrst, novih za Slovenijo (Tab. 3). V Koseškem bajerju sem ugotovila 25 vrst in podvrst, novih za Slovenijo (Tab. 3), in sicer 6 vrst iz razreda Cyanophyceae, 17 vrst in podvrst iz razreda kremenastih alg, 1 vrsto iz razreda Chlorophyceae in 1 vrsto iz razreda Zygnematophyceae. Največ novih vrst in podvrst (5) pripada rodu Nitzschia. V Sotelskem jezeru sem določila 36 vrst in podvrst, novih za Slovenijo (Tab. 3), 4 vrste pripadajo razredu Cyanophyceae in 32 vrst in podvrst razredu kremenastih alg. Največ novih vrst in podvrst je iz rodov Nitzschia (12) in Navicula (10). NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 11 Tabela 3: Vrstna sestava alg v Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru v letih 1998, 1999 in 2000 z označenimi taksoni, ki so novi za Slovenijo. Table 3: Koseški bajer and Sotelsko jezero algal species list for the years 1998, 1999 and 2000 with marked taxons new to Slovenia. takson / taxon vzorčno mesto / samplingpoint Koseški bajer Sotelsko jezero PROKARYOTA CYANOPHYTA CYANOPHYCEAE Anabaena sp. • • Aphanothece clathrata W. & G.S.West • Aphanothece saxicola Naegeli • Aphanothece stagnina (Spreng.) B.Peter. • Calothrix scytonemicola Tilden • Gloeocapsa dermochroa Naegeli • Gloeocapsa kuetzingiana Naegeli • Gloeocapsa limnetica (Lemm.) Holler. • Gloeocapsamagma (Breb.) Holler. • Gloeocapsatenax(Kirch.) Holler. • Gloeocapsa turgida (Kuetz.) Holler. • Gloeocapsa varia (A.Braun) Holler. • Gomphosphaeria aponina Kuetz. • Gomphosphaeria pusilla (Van Goor) Kom. • Lyngbya hieronymusii Lemm. • Lyngbya sp. • Merismopedia elegans A.Braun • Merismopedia glauca (Ehren.) Naegeli • Microcystis aeruginosa Kuetz. • • Microcystis delicatissima (West) Starm. • Microcystis grevillei (Hass.) Elen. • Oscillatoria chalybaea (Mertens) Gomont • Oscillatoria granulata Gard. • Oscillatoria sancta (Kuetz.) Gomont • Oscillatoria sp. • »Phormidium dimorphum Lemm. • Phormidium foveolarum (Mont.) Gomont • Phormidium lucidum (Agardh) Kuetz. • Phormidium luridum (Kuetz.) Gomont • »Phormidium rotheanum Itzig. • »Phormidium setchelianum Gomont • • Phormidium sp. • • LPlectonema terebrans Bornet & Flahault • »Pseudospirulina amoena Pankow & Jahnke • Schizothrix sp. • »Spirulina favov/rens Wislouch • Spirulina maior Kuetz. • Spirulina sp. • • Stigonema minutum (Agardh) Hass. • »Synechocystis septentrionalis Skuja • EUKARYOTA HETEROKONTOPHYTA CHRYSOPHYCEAE Dinobryon divergens Imhof. • Dinobryon sertularia Ehren. • • XANTHOPHYCEAE Tribonema minus Hazen • BACILLARIOPHYCEAE Achnanthes catenata Bily in Marvan • 12_Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK takson / taxon vzorčno mesto / samplingpoint Koseški bajer Sotelsko jezero Achnanthesexigua var. exigua Grun. • Achnanthes fexella (Kuetz.) Brun. • Achnanthes laevis Oestrup • Achnanthes lanceolata (Breb.) Grun. • kAchnanthes lanceolata ssp. frequentissima Lan.-Bert. • Achnantheslanceolata ssp. lanceolata var. lanceolata (Breb.) Grun. • Achnanthes minutissima Kuetz. • • kAchnanthes septata A.Cleve • Achnanthes sp. • Amphipleura pellucida (Kuetz.) Kuetz. • Amphora pediculus (Kuetz.) Grun. Amphora libyca Ehren. • • Amphora montana Krass. • • Amphora ovalis (Kuetz.) Kuetz. • • Amphora pediculus (Kuetz.) Grun. • • Amphora veneta Kuetz. • Anomoeoneis vitrea (Grun.) Ross • • Asterionella formosa Hass. • Aulacoseira granulata (Ehren.) Simon. • • KBacillaria paradoxa Gmelin • Caloneis amphisbaena f. amphisbaena (Bory) Cleve • Caloneissiliculaf. silicula (Ehren.) Cleve • • Cocconeis pediculus Ehren. • • Cocconeis placentula Ehren. • • Cyclotella sp. • • KCymatopleurasoleavar. apiculata(W.Smith) Ralfs • • Cymatopleurasolea var. solea (Breb.) W.Smith • Cymbella affnis Kuetz. • Cymbella amphicephala var. amphicephala Naegeli • KCymbella caespitosa (Kuetz.) Brun • Cymbellacistula (Ehren.) Kirch. • KCymbella cuspidata Kuetz. • Cymbella cymbiformis Agardh • • KCymbelladescripta (Hust.) Kramm. in Lan.-Bert. • Cymbella ehrenbergii Kuetz. • • Cymbella microcephala Grun. • Cymbella prostrata (Berk.) Cleve • • Cymbella silesiaca Bleisch • • Cymbella sinuata Greg. • Cymbella tumida (Breb.) Van Heurck • • KDiatoma moniliformis Kuetz. • Diatoma vulgaris Bory • • Diploneis oblongella (Naegeli) Cleve-Euler • Epithemia adnata (Kuetz.) Breb. • Eunotia arcus Ehren. • KEunotia circumborealis Noerpel in Lan.-Bert. • Eunotia exigua (Breb.) Raben. • • KFragilaria biceps (Kuetz.) Lan.-Bert. • • Fragilaria capucina Desm. • • KFragilariacapucina var. mesolepta (Rab.) Raben. • • Fragilaria construensf. construens (Ehren.) Grun. • Fragilariaparasitica var. parasitica (W.Smith) Grun. • KFragilaria parasttica var. subconstricta Grun. • • Fragilariapinnata var. pinnata Ehren. • Fragilaria tenera (W.Smith) Lan.-Bert. • Fragilaria ulna var. acus (Kuetz.) Lan.-Bert. • Fragilaria ulna var. ulna (Nitzsch) Lan.-Bert. • • NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 13 takson / taxon vzorčno mesto / samplingpoint Koseški bajer Sotelsko jezero Frustulia vulgaris (Thwait.) De Toni • • Gomphonema acuminatum Ehren. • • Gomphionema angustatum (Kuetz.) Raben. • • Gomphonema angustum Agardh • • Gomphonemaaugurvar. augur Ehren. • Gomphonema clavatum Ehren. • Gomphonema gracile Ehren. • Gomphonema olivaceum (Horn.) Breb. • • Gomphonema parvulum Kuetz. • • Gomphonema truncatum Ehren. • • Gyrosigma acuminatum (Kuetz.) Raben. • • Gyrosigma attenuatum (Kuetz.) Raben. • Gyrosigma scalproides (Rab.) Cleve • Gyrosigma spencerri (Quekett) Griffith & Henfrey • • Hantzschiaamphioxys (Ehren.) W. Smith • • Melosira varians Agardh • • Meridion circulare (Grev.) Agardh • Navicula bacillum Ehren. • xNavicula capitata var. capitata Ehren. • Navicula capitatoradiata Germain • • Navicula cari Ehren. • Navicula contenta Grun. • • Navicula cryptocephala Kuetz. • • Navicula cryptotenella Lan.-Bert. • Navicula cuspidata Kuetz. • • Navicula elginensis var. elginensis (Greg.)Ralfs & Prit. • xNavicula erifuga Lan.-Bert. • xNaviculagoeppertiana(Bleisch) H.L. Smith • xNavicula gregaria Donkin • xNavicula heufleriana (Grun.) Cleve • xNavicula integra (W.Smith) Ralfs • Navicula lanceolata (Agardh) Ehren. • Navicula menisculus Schumann • Navicula menisculus var. menisculus Schum. • xNavicula menisculus var. upsaliensis Grun. • Navicula mutica var. mutica Kuetz. • xNavicula mutica var. ventricosa Cleve & Grun. • Navicula pupula var. pupula Kuetz. • • Navicula pygmaea Kuetz. • Navicula radiosa Kuetz. • • xNavicula schroeterii Meister • Navicula sp. • • Navicula tripunctata (Mueller) Bory • Navicula trivialis Lan.-Bert. • • Navicula veneta Kuetz. • • xNavicula viridula var. linearis Hust. • xNavicula viridula var. rostellata (Kuetz.) Cleve • Navicula viridula var. viridula (Kuetz.) Ehren. • • Neidium ampliatum (Ehren.) Kramm. • Neidium dubium (Ehren.) Cleve • Nitzschia acicularis (Kuetz.) W. Smith • • Nitzschia amphibia f. amphibia Grun. • • Nitzschia brevissima Grun. • «Nitzschia calida Grun. • «Nitzschia capitellata Hust. • «Nitzschia constricta (Kuetz.) Ralfs • Nitzschia dissipata (Kuetz.) Grun. • Nitzschia dissipata var. dissipata (Kuetz.) Grun. • 14_Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK takson / taxon vzorčno mesto / samplingpoint Koseški bajer Sotelsko jezero xNitzschia dissipata var. media (Hant.) Grun. • Nitzschia dubia W.Smith • Nitzschia flexa Schum. • Nitzschia fonticoia Grun. • • Nitzschia frustulum (Kuetz.) Grun. • Nitzschia gracilis Hant. • • Nitzschia hungarica Grunow • xNitzschia levidensisvar. salinarum Grun. • Nitzschia linearis var. linearis (Agardh) W.Smith • • xNitzschia linearis var. tenuis (W.Smith) Grun. • • xNitzschia littoralis Grun. • Nitzschia palea (Kuetz.) W. Smith • • Nitzschia recta var. recta Hant. • • xNitzschia recta var. robusta Hust. • xNitzschia scalpelliformis Grun. • Nitzschia sigmoidea (Nitzsch) W.Smith • • xNitzschiasinuatavar. delognei(Grun.) Lan.-Bert. • xNitzschia sinuatavar. tabellaria (Grun.) Grun. • • xNitzschia sociabilis Hust. • Nitzschia sp. • Nitzschia tryblionella Hant. • xNitzschia vermicularis (Kuetz.) Hant. • • xNitzschia wuellerstorffi Lan.-Bert. • Pinnularia borealis Ehren. • xPinnulariadivergensW. Smith • Pinnulariagibbavar. gibba Ehren. • • Pinnularia interrupta W.Smith • Pinnulariamaior (Kuetz.) Raben. • • xPinnulariamicrostauronvar. brebissonii(Kuetz.) May. • Pinnulariamicrostauronvar. microstauron(Ehren.) Cl. • • Pinnularia subcapitata Gregory • Pinnularia viridis (Nitzsch) Ehren. • Rhoicosphenia abbreviata (Agardh) Lan.-Bert. • • Rhopalodiagibba var. gibba (Ehren.) O.Muell. • Stauroneis anceps Ehren. • • Stauroneis smithii Grun. • Surirella angusta Kuetz. • • Surirella bifrons Ehren. • Surirella biseriata Breb. • xSurirella brebissonii Kramm.& Lan.-Bert. • Surirella minuta Breb. • Surirella robusta Ehren. • Surirella tenera Greg. • DINOPHYTA DINOPHYCEAE Ceratium hirundinella (O.F.Muell.) Dujard. • Peridinium cinctum ( Muell.) Ehren. • Peridinium sp. • Peridinium umbonatum Stein • EUGLENOPHYTA EUGLENOPHYCEAE Euglena acus Ehren. • Euglena sp. • • Phacus longicauda (Ehren.) Duj. • • Phacus pleuronectes (Ehren.) Duj. • CHLOROPHYTA CHLOROPHYCEAE Bulbochaete sp. • NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 15 takson / taxon vzorčno mesto / samplingpoint Koseški bajer Sotelsko jezero Chlorella vulgaris Beyer. • Cladophora fracta (Kuetz.) Brand • Cladophora glomerata (L.) Kuetz. • Cladophorapetraea (Hansg.) Brand • Coelastrum astroideum De-Not. • Coelastrum reticulatum (Dang.) Senn. • Microspora pachyderm a (Wille) Lagerh. • • Microspora sp. • Microspora tumidula Hazen • Oedogonium sp. • • Oocystis sp. • Pandorina morum (Muell.) Bory • Pediastrum boryanum (Turp.) Menegh. • Pediastrum clathratum (Schroet.) Lemm. • • Pediastrum duplex Meyen. • • Pediastrum simplex Meyen. • Rhizoclonium hieroglyphicum (Agardh) Kuetz. • Scenedesmus abundans (Kirch.) Chod. • Scenedesmus brasiliensis Bohl. • Scenedesmus quadricauda (Turp.) Breb. • • Scenedesmus serratus (Corda) Bohl. • »Scenedesmus velitaris Kom. • Stigeoclonium tenue (Agardh) Kuetz. • Tetraedron minimum (A. Br.) Hansg. • Ulothrix tenerrima Kuetz. • ZYGNEMATOPHYCEAE Bambusina brebissonii (Kuetz.) • Closterium closterioides (Ralfs) Louis & Peeters • Closterium limneticum Lemm. • • Closterium moniliferum (Bory) Ehren. • Closterim strigosum Breb. • Cosmarium granatum Breb. • Cosmarium heimerlii West • Mougeotia sp. • Netrium oblongum (De Bary) Luetkem. • Penium sp. • Staurastrum anatinum f. paradoxum (Meyen) Brook • »Staurastrum chaetoceras (Schr.) Smith • Staurastrum sp. • » novi taksoni za Slovenijo » taxons new to Slovenia 16 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK □ Zygnematophyceae □ Chlorophyceae □ Euglenophyceae □ Dinophyceae □ Bacillariophyceae ■ Xanthophyceae ■ Chrysophyceae ■ Cyanophyceae Slika 1: Sestava alg po razredih v Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru v letih 1998, 1999 in 2000. Figure 1: Koseški bajer and Sotelsko jezero algal structure by classes in the years 1998, 1999 and 2000. Povzetek V nalogi sem raziskovala perifitonske in planktonske alge v dveh evtrofnih jezerih - Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru. Namen raziskave je bil ugotoviti kvalitativno vrstno sestavo združb v letih 1998, 1999 in 2000. To je prva raziskava alg v Koseškem bajerju in Sotelskem jezeru, v kateri so zajete perifitonske in planktonske alge in je potekala v različnih letnih časih daljše časovno obdobje. V bajerju in jezeru sem opravila po pet vzorčenj. V laboratoriju sem vzorce perifitona in fitoplanktona pregledala pod svetlobnim mikroskopom. Pri pregledovanju vzorcev sem ocenila pogostost posameznih vrst in podvrst s števili od 1 do 5 (1-posamična, 2-redka, 3-običajna, 4-pogosta, 5-prevladujoča). V letih 1999 in 2000 sem merila tudi nekatere fizikalne in kemijske dejavnike, ki vplivajo na sestavo in številčnost združb. V obeh jezerih sem določila skupaj 249 različnih vrst in podvrst iz osmih razredov alg, od tega v Koseškem bajerju 169 iz sedmih razredov in v Sotelskem jezeru 155 iz osmih razredov alg. Po številu vrst in podvrst so prevladovale kremenaste alge, sledile so Cyanophyceae in Chlorophyceae. V vseh petih vzorcih iz Koseškega bajerja so bile ugotovljene: Achnanthes lanceolata, A. minutissima, Aulacoseira granulata, Cocconeis placentula, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata, Cymbella cistula, C. silesiaca, Fragilaria capucina, Fragilaria pinnata var. pinnata, Navicula capitatoradiata, N. cryptocephala, N. radiosa, Nitzschia palea, Coelastrum reticulatum, Oedogonium sp., Pediastrum clathratum in Scenedesmus quadricauda. Achnanthes minutissima, Coelastrum reticulatum in Microcystis aeruginosa so bile najštevilčnejše vrste. V vseh petih vzorčenjih so se v Sotelskem jezeru pojavljale: Achnanthes lanceolata ssp. lanceolata var. lanceolata, A. minutissima, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata, Fragilaria ulna var. ulna, Gomphonema angustatum, G. olivaceum, G. parvulum, Hantzschia amphioxys, Melosira varians, Navicula NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 17 cuspidata, N. gregaria, N. lanceolata, N. mutica var. mutica, N. pupula var. pupula, N. pygmaea, N. veneta, Nitzschia dissipata, N. palea, Surirella angusta in S. brebissonii. Vrste Achnanthes minutissima, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata in Nitzschia palea pa so se pojavljale v vseh vzorčenjih tako v Sotelskem jezeru kot v Koseškem bajerju. V obeh jezerih sem določila skupaj 51 vrst in podvrst, novih za Slovenijo, od tega v Koseškem bajerju 25 in v Sotelskem jezeru 36. Največ novih vrst in podvrst (5) v Koseškem bajerju pripada rodu Nitzschia, v Sotelskem jezeru pa rodovoma Nitzschia (12) in Navicula (10). Zahvala Zahvaljujem se prof. dr. Danijelu Vrhovšku, dr. Gorazdu Kosiju in dr. Nataši Smolar za strokovno pomoč pri raziskavi, soprogu Gorazdu pa za pomoč pri terenskem delu in moralno podporo. Summary Periphyton and phytoplankton studies were carried out in the eutrophic lakes of Koseški bajer and Sotelsko jezero. The purpose of the investigation was to establish qualitative species structure in the years 1998, 1999 and 2000. This is the first research into the Koseški bajer and Sotelsko jezero periphyton and phytoplankton carried out through a longer period of time. Five samples of periphyton and phytoplankton were taken in each lake. Algal species were determined with light microscope. Abundance was estimated with numbers from 1 to 5 (1-single, 2-rare, 3-customary, 4-frequent, 5-dominant). In the years 1999 and 2000, some physical and chemical parameters were measured. Altogether, 249 species and subspecies of algae (of eight classes) were determined, of these 169 in Koseški bajer and 155 in Sotelsko jezero. Most of them belonged to Bacillariophyceae, followed by Cyanophyceae and Chlorophyceae. In all five Koseški bajer samples the following species were determined: Achnanthes lanceolata, A. minutissima, Aulacoseira granulata, Cocconeis placentula, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata, Cymbella cistula, C. silesiaca, Fragilaria capucina, Fragilaria pinnata var. pinnata, Navicula capitatoradiata, N. cryptocephala, N. radiosa, Nitzschia palea, Coelastrum reticulatum, Oedogonium sp., Pediastrum clathratum and Scenedesmus quadricauda. Achnanthes minutissima, Coelastrum reticulatum and Microcystis aeruginosa were the most abundant species. In all five Sotelsko jezero samples the following species were recorded: Achnanthes lanceolata ssp. lanceolata var. lanceolata, A. minutissima, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata, Fragilaria ulna var. ulna, Gomphonema angustatum, G. olivaceum, G. parvulum, Hantzschia amphioxys, Melosira varians, Navicula cuspidata, N. gregaria, N. lanceolata, N. mutica var. mutica, N. pupula var. pupula, N. pygmaea, N. veneta, Nitzschia dissipata, N. palea, Surirella angusta and S. brebissonii. Achnanthes minutissima, Cyclotella sp., Cymatopleura solea var. apiculata and Nitzschia palea were present in all five samples from both lakes. In the two eutrophic lakes, 51 species and subspecies new to Slovenia were determined, of these 25 in Koseški bajer and 36 in Sotelsko jezero. In Koseški bajer, most of the new species and subspecies (5) 18 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Alge Koseškega bajerja in Sotelskega jezera, ... / ZNANSTVENI ČLANEK belonged to the genus Nitzschia. In Sotelsko jezero, most of the new species and subspecies belonged to the genera Nitzschia (12) and Navicula (10). Literatura Bizjak A., Vrhovšek D., Bertok M., Sovinc A., Trontelj P., Burja D., Anzeljc D., Fazarinc R. (1996): Vodnogospodarske strokovne podlage za ureditev območja Agrostroj-Koseški bajer. Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana. Cattaneo A. (1987): Periphyton in lakes of different trophy. Can. J. Fish. Aquat. Sci. 44: 296-303. Cvijan M., Blaženčic J. (1996): Flora algi Srbije. Cyanophyta. Naučna knjiga, Beograd, 290 pp. Hindak F., Marvan P., Komarek J., Rosa K., Popovsky J., Lhotsky O. (1978): Sladkovodne riasy. Slovenske pedagogicke nakladatelstvo, Bratislava, 724 pp. Hindak F. (1996): Kluč na určovanie nerozkonarenych vlaknitych zelenych rias (Ulotrichineae, Ulotrichales, Chlorophyceae). Slovenska botanicka spoločnost pri SAV, Bratislava, 73 pp. Kramer K., Lange-Bertalot H. (1986): Süßwasserflora von Mitteleuropa, Bacillariophyceae, 1Teil: Naviculaceae, Band 2/1. Fischer, Stuttgart, 876 pp. Kramer K., Lange-Bertalot H. (1988): Süßwasserflora von Mitteleuropa, Bacillariophyceae, 2 Teil: Bacillariaceae, Epithemiaceae, Surirellaceae, Band 2/2. Fischer, Stuttgart, 596 pp. Kramer K., Lange-Bertalot H. (1991a): Süßwasserflora von Mitteleuropa, Bacillariophyceae, 3 Teil: Centrales, Fragilariaceae, Eunotiaceae, Band 2/3. Fischer, Stuttgart, 576 pp. Kramer K., Lange-Bertalot H. (1991b): Süßwasserflora von Mitteleuropa, Bacillariophyceae, 4 Teil: Achnanthaceae, Kritische Ergänzungen zu Navicula (Lineolate) und Gomphonema, Band 2/4. Fischer, Stuttgart, 436 pp. Krivograd Klemenčič A. (2001): Alge posebnih okolij v Sloveniji, Magistrska naloga. BF, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 160 pp. Lazar J. (1960): Alge Slovenije, Seznam sladkovodnih vrst in ključ za določanje. SAZU Ljubljana, 279 pp. Popovsky J., Pfiester L.A. (1990): Süßwasserflora von Mitteleuropa, Dinophyceae, Band 6. Fischer, Stuttgart, 272 pp. Rejic M. (1988): Sladkovodni ekosistemi in varstvo voda. VTOZD za gozdarstvo, BF, Ljubljana, 225 pp. Sedmak B., Kosi G. (1997): Cvetenje cianobakterij v ribnikih Republike Slovenije in njihova toksičnost. Ichthyos 14: 9-19. Starmach K. (1966): Flora slodkovodna polski, Cyanophyta-Sinice, Glauciphyta - Glaukofity, Tom 2. Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, Warszawa, 808 pp. NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 19 Starmach K. (1968): Flora slodkovodna polski, Xanthophyceae - Roznowiciowe. Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, Warszawa, 393 pp. Starmach K. (1972): Flora slodkovodna polski, Chlorophyta III, Zielenice Nitkovate: Ulotrichales, Ulvales, Prasiolales, Sphaeropleales, Cladophorales, Chaetophorales, Trentepohliales, Siphonales, Dichotomosiphonales, Tom 2. Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, Warszawa, 750 pp. Vrhovšek D., Kosi G., Smolar N. (1994): Limnološka istraživanja Sotle u odnosu na branu u Podčetrtku. Hrvatske vode 2, 5: 293-301. Kopenske alge na betonskem zidu, kamnitem zidu, apnenčasti skali in deblu lipe (Tiiiaplatyphyllos) v Sloveniji* Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ Čušperk 51, SI-1290 Grosuplje, Slovenija *Raziskava je bila opravljena v okviru podjetja Limnos d.o.o, Podlimbarskega 31, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: info@limnos.si Izvleček. V različnih letnih časih v letih 1999 in 2000 sem nabirala alge na štirih različnih kopenskih vzorčnih mestih: betonskem zidu, kamnitem zidu, apnenčasti skali in deblu lipe (Tiliaplatyphyllos). Na vseh štirih vzorčnih mestih sem določila skupaj 58 različnih vrst in podvrst iz treh razredov alg. Na betonskem zidu in deblu lipe so po številu vrst prevladovale Cyanophyceae, na kamnitem zidu in apnenčasti skali pa Bacillariophyceae. Na betonskem zidu, kamnitem zidu in deblu je bila prevladujoča vrsta Pleurococcus vulgaris. Gloeocapsa bituminosa, Microcystis hansgirgiana, Phormidium iignicola, P. valderiae, Cymbella gaeumannii, Navicula aerophila, N. nivalis in N. suecorum var. dismutica so nove vrste in podvrste za Slovenijo. Ključne besede: kopenske alge, betonski zid, kamniti zid, apnenčasta skala, deblo Abstract. Aerial algae from a concrete wall, stony wall, limestone rock and trunk of the lime tree (Tilia platyphyllos) in Slovenia - Samples were taken seasonally at four aerial sampling sites - a concrete wall, stony wall, limestone rock and trunk of the lime tree (Tilia platyphyllos) in the years 1999 and 2000. Altogether, 58 species and subspecies of algae (of three classis) were determined. On the concrete wall and the lime tree trunk, most of the species and subspecies belonged to Cyanophyceae, while on the stony wall and limestone rock those belonging to Bacillariophyceae were predominant. On the concrete wall, stony wall and the lime tree trunk, the species Pleurococcus vulgaris was prevalent. Gloeocapsa bituminosa, Microcystis hansgirgiana, Phormidium lignicola, P. valderiae, Cymbella gaeumannii, Navicula aerophila, N. nivalis and N. suecorum var. dismutica are new species and subspecies to Slovenia. Keywords: aerial algae, concrete wall, stony wall, limestone rock, tree trunk NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 22 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Kopenske alge na betonskem zidu, kamnitem... / ZNANSTVENI ČLANEK Uvod Kopenske (aerofitske) alge so tiste, ki uspevajo na čvrsti podlagi zunaj vode in jih ves čas obkroža zrak (Cvijan & Blaženčič 1996). So ekološko pomembna skupina organizmov, ker se jim je kot tipičnim vodnim organizmom uspelo prilagoditi življenju na kopnem (Vrhovšek 1985). Glavni omejujoči dejavniki za njihovo uspevanje so: suša, ekstremne temperature, visoka elektroprevodnost in pomanjkanje hranil (Johansen 1999). Glavna vodna vira za zračne epifitske alge sta deževnica in zračna vlaga. Hranilne snovi dobivajo s padavinami, vir hranilnih snovi pa so tudi prah in druge snovi na gostiteljevem organizmu. Takšnim življenjskim razmeram je prilagojeno razmeroma majhno število alg, le okoli 200 vrst, ki so večinoma pripadnice razredov Cyanophyceae in Chlorophyceae, manj zastopan je razred Bacillariophyceae (Cvijan & Blaženčič 1996). Kopenske epilitske alge najdemo na površini skal in kamnov, ki niso izpostavljeni mehanskemu premikanju. Na kamnih in skalah, katerih edini vir vlage je atmosferska voda, je flora podobna kot na lubju dreves, kjer so pogoste vrste iz rodov Pleurococcus, Trentepohlia, Mesotaenium in Cylindrocystis (Round 1973). Johansen (1999) poleg pomanjkanja vlage izpostavlja, kot pomembna omejujoča dejavnika, ki vplivata na razporeditev vrst v zračnih bivališčih, še temperaturo in pH. Zračna bivališča so v primerjavi z vodnimi izpostavljena veliko večjim nihanjem temperature, kar je lahko omejujoč dejavnik za nekatere vrste alg. Združbe alg na kopnem so večinoma sestavljene iz vrst, ki lahko uspevajo le na kopnem. Izpostavljenost suši, visokim koncentracijam kisika in pomanjkanju hranil izključuje vodne vrste alg iz zračnih bivališč. Namen raziskave v letih 1999 in 2000 je bil ugotoviti kvalitativno vrstno sestavo združb na štirih različnih kopenskih vzorčnih mestih: betonskem zidu, kamnitem zidu, deblu in apnenčasti skali. Kopenske vrste alg je raziskoval tudi Lazar (1975), čeprav je bilo njegovo delo osredotočeno na sladkovodne alge v Sloveniji. Opis vzorčnih mest Betonski zid: Stoji pri izhodu iz garažne hiše v Štepanjskem naselju v Ljubljani, približno dvajset metrov desno od vhoda v trgovino Emono. Zid je debel deset centimetrov NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 23 in prebarvan z barvo za beton, ki se na posameznih mestih kruši. Večji del dneva je v senci. Kamniti zid: Stoji pred vhodom v Krško jamo. Vhod zapira železna rešetka, na obeh straneh pred rešetko je zid iz apnenčastih skal. Vzorce sem nabirala dva do tri metre pred rešetko na obeh straneh zidu, ki je večji del dneva v senci. Deblo: Lipa (Tilia piatyphyiioš), na kateri sem vzorčila, raste ob Ljubljanici nasproti Srednje šole za gostinstvo in turizem v Fužinah. Apnenčasta skala: Leži v gozdu v vasi Čušperk, ki je približno 8 kilometrov oddaljena od Grosuplja. Dolga je približno dva in visoka pol metra in je popolnoma prerasla z mahom. Za natančnejši opis vzorčnih mest glej Krivograd Klemenčič (2001). Material in metode dela Vzorce alg sem na vseh štirih vzorčnih mestih nabirala v različnih letnih obdobjih v letih 1999 in 2000. Na betonskem zidu, kamnitem zidu in deblu sem opravila štiri vzorčenja, na apnenčasti skali pa pet. Datumi vzorčenj so prikazani v Tabeli 1. Vzorce sem nabirala tako, da sem postrgala površino kamnitega in betonskega zidu, debla in skale. Na apnenčasti skali sem poleg tega ožela tudi mahove, ki so skalo poraščali. Vzorce sem že na terenu fiksirala s 35 % formalinom v razmerju ena proti devet, tako da je bila končna koncentracija formalina v vzorcih približno 4 %. Da sem lahko določila kremenaste alge, sem vzorce obdelala s koncentrirano HNO3. V laboratoriju sem vzorce alg pregledala pod svetlobnim mikroskopom. Pri pregledovanju vzorcev sem ocenila pogostost posameznih vrst in podvrst s števili od 1 do 5 (1-posamična, 2-redka, 3-običajna, 4-pogosta, 5-prevladujoča). Pri določevanju alg sem uporabila naslednje 24 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Kopenske alge na betonskem zidu, kamnitem... / ZNANSTVENI ČLANEK določevalne ključe: Lazar (1960), Starmach (1966, 1972), Krammer & Lange-Bertalot (1986, 1988, 1991a, 1991b), Hindak et al. (1978) in Hindak (1996). Tabela 1: Datumi vzorčenj na betonskem zidu, kamnitem zidu, deblu in apnenčasti skali. Table 1: Dates of sampling carried out on concrete wall, stony wall, tree trunk and limestone rock. vzorčno mesto / samplingpoint Datum / date betonski zid 4.5.1999, 5.9.1999, 21.2.2000, 20.5.2000 kamniti zid 24.4.1999, 12.9.1999, 13.2.2000, 1.7.2000 deblo 3.5.1999, 5.9.1999, 28.2.2000, 29.5.2000 apnenčasta skala 24.4.1999, 15.8.1999, 23.10.1999, 22.2.2000, 9.5.2000 Rezultati in razprava Na vseh štirih vzorčnih mestih sem določila skupaj 58 različnih vrst in podvrst iz treh razredov alg (Tab. 2). Po številu določenih vrst in podvrst so prevladovale Cyanophyceae (27), sledile so Bacillariophyceae (25) in Chlorophyceae (6). Za prikaz vrstne sestave alg za posamezno vzorčno mesto v različnih letnih obdobjih z oceno številčnosti glej Krivograd Klemenčič (2001). Na betonskem zidu sem določila skupaj 14, na kamnitem zidu 12, na deblu 9 in na apnenčasti skali 37 različnih vrst in podvrst alg (Tab. 2). Sestava alg po razredih je za vsa vzorčna mesta prikazana na Sliki 1. Na betonskem zidu in deblu so po številu vrst prevladovale Cyanophyceae, na kamnitem zidu in apnenčasti skali pa Bacillariophyceae. Tudi v raziskavi alg na vlažnih skalah v nacionalnem parku Zion v Utahu, ZDA, ki so jo opravili Johansen et al. (1983), so po številu vrst močno prevladovale kremenaste alge. Sledile so Cyanophyceae in Chlorophyceae. Vrstni sestav alg na kopnem je odvisen predvsem od stopnje vlažnosti. Na bolj sušnih mestih se pojavljajo kremenaste alge, kot so Pinnularia borealis, Navicula mutica in Hantzschia amphioxys. Na bolj vlažnih mestih pa število kremenastih alg in cianobakterij (Aphanocapsa, Gloeocapsa, Nostoc, Oscillatoria) naraste, pojavijo se zelene alge (Round 1973). Na betonskem zidu, kamnitem zidu in deblu je bilo število določenih vrst in podvrst nizko, glavna omejujoča dejavnika sta bila najverjetneje pomanjkanje vlage in hranil. Round (1973) je ugotovil, da je poleg suše prav pomanjkanje hranil glavni razlog, da je zračna epifitska flora NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 25 omejena le na nekaj vrst. Na znižano diverziteto v urbanem okolju pa lahko vplivajo tudi onesnaženost ozračja in betonski premazi, ki vsebujejo snovi proti razvoju gliv in alg na stavbah. Na vseh treh vzorčnih mestih je v vseh vzorcih prevladovala vrsta Pleurococcus vulgaris, ki je pri nas splošno razširjena kopenska alga (Lazar 1960). Najpogosteje jo najdemo na drevesnem lubju in vlažnih skalah, v zmernih klimatih pa lahko prenese celo popolno izsušitev. Na apnenčasti skali sem določila bistveno večje število vrst in podvrst kot na drugih treh vzorčnih mestih. Iz tega lahko sklepamo, da so bile na skali boljše razmere za rast. Skala leži sredi gozda, kjer je višja zračna vlaga, porašča jo mah, pod katerim je tanka plast zemlje. Dodaten vir hranil je tudi odpadlo listje z dreves, pod katerimi leži skala. Johansen et al. (1983) so na skalah, ki so bile bolj vlažne, določili višje število vrst. Na apnenčasti skali Pleurococcus vulgaris ni bil več prevladujoč, odkrit je bil le še posamično v enem samem vzorcu. Poleg epilitskih alg so bile tu ugotovljene tudi epifitske (pritrjene na mahu) vrste in vrste, značilne za prst, kar je še dodatno vplivalo na večjo vrstno pestrost. Na betonskem zidu, kamnitem zidu in deblu se je v vseh vzorcih pojavljala vrsta Pleurococcus vulgaris, ki je bila tudi prevladujoča. Na kamnitem zidu sta bili v vseh vzorcih ugotovljeni še Navicula contenta in Navicula suecorum var. dismutica. Na apnenčasti skali pa sta se v vseh vzorcih pojavljali vrsti Navicula contenta in Trentepohlia aurea. Navicula contenta je splošno razširjena vrsta z ekološkim težiščem na meji zrak/voda, pogosta je v biotopih z močno zmanjšano svetlobno intenziteto, kjer pogosto nastopa skupaj z vrsto Navicula gallica. Tudi Navicula suecorum var. dismutica je aerofit, najdemo jo tako v barjih kot na apnenčastih skalah (Krammer & Lange-Bertalot 1986). Trentepohlia aurea je najbolj razširjena kopenska alga pri nas, najdemo jo na mnogih vlažnih mestih, predvsem na vlažnih skalah (Lazar 1960). Na vseh štirih vzorčnih mestih sem določila skupaj 8 novih vrst in podvrst alg za Slovenijo (Tab. 2), od tega na betonskem zidu in deblu lipe po 1, na kamnitem zidu 3 in na apnenčasti skali 6 novih vrst in podvrst. 26 Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ: Kopenske alge na betonskem zidu, kamnitem... / ZNANSTVENI ČLANEK Tabela 2: Vrstna sestava alg na betonskem zidu, kamnitem zidu, deblu in apnenčasti skali v letih 1999 in 2000 z označenimi taksoni, ki so novi za Slovenijo. Table 2: Algal species list from concrete wall, stony wall, tree trunk and limestone rock in the years 1999 and 2000 with marked taxons new to Slovenia. vzorčno mesto / samplingpost takson / taxon betonski zid / kamniti zid / stony wall deblo / apnenčasta skala / concrete tree trunk limestone wall rock PROKARYOTA CYANOPHYCEAE Aphanothece saxícola Naegeli • Calothrixbraunii Bornet & Flahault • Calothríx elenkinii Kossinskaja • Chroococcopsis gigantea Geitler • Gloeocapsa alpina Naegeli • Gloeocapsa bituminosa (Bory) Kuetz. • Gloeocapsa cohaerens (Breb.) Holler. • • • Gloeocapsa dermochroa Naegeli • • Gloeocapsa kuetzingiana Naegeli • • Gloeocapsamagma (Breb.) Holler. • Gloeocapsa montana Kuetz. • Microcystis anodontae (Hansg.) Elen. • hMicrocystis hansgirgiana (Hansgirg) Elenkin • Microcystis muscicola (Menegh.) Elenkin • Nostoc microscopicum Carmichael • Nostoc paludosum Kuetz. • Oscilatoria limnetica Lemm. • Phormidium autumnale (Agardh) Gomont • Phormidium foveolarum (Mont.) Gomont • ^Phormidium lignicola Fremy • Phormidium sp. • ^Phormidium valderiae (Delp.) Geitler • Pseudanabaena constricta (Szafer)Lauterb. • Rhabdoderma lineare Schm. & Lauterb. • Schizothrix sp. • Stigonema minutum (Agardh) Hassal • Synechococcus cedrorum Sauvageau • EUKARYOTA HETEROKONTOPHYTA BACILLARIOPHYCEAE Achnanthes minutissima Kuetz. • Achnanthes sp. • Amphora montana Krass. • Cocconeis placentula Ehren. • Cymbella affnis Kuetz. • Cymbella gaeumannii Meister • Cymbella microcephala Grun. • Cymbella minuta Hilse • Cymbella rupicola Grun. • Diploneis oblongella (Naegeli) Cleve-Euler • Fragilaria fasciculata (Agardh) Lan.-Bert. • Frustulia vulgaris (Thwait.) De Toni • Gomphonema angustum Agardh • Gyrosigma attenuatum Kuetz. (Raben.) • Hantzschia amphioxys (Ehren.) W.Smith • • fNavicula aerophila Krasske • Navicula contenta Grun. • • NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-30 27 takson / taxon vzorčno mesto / sampling post betonski zid / concrete wall kamniti zid / stony wall deblo / tree trunk apnenčasta skala / limestone rock Navicula mutica var. mutica Kuetz. • ^Navicula nivalis Ehren. • • Navicula sp. • • ^Navicula suecorum var. dismutica (Hust.) Lan.-Bert. • Navicula veneta Kuetz. • Nitzschia amphibia Grun. • Orthoseiraroeseana (Raben.) OMeara • • Pinnularia borealis Ehren. • CHLOROPHYTA CHLOROPHYCEAE Chlorella sp. • Gloeocystis vesiculosa Naegeli • Keratococcus caudatus (Hansg.) Pascher • Klebsormidium flaccidum (Kuetz) Silva, Mattox & Black. • • Pleurococcus vulgaris Naegeli • • • • Trentepohlia aurea (L.) Martius • • » novi taksoni za Slovenijo » taxons new to Slovenia 40 35 t 30 "O 25 o a c 20 t S2 v 15 o > 10 te >