posredno prek oblikovanja drevesnih struk- tur v gozdovih . 4. Monitoring sprememb. Prevladalo je mnenje, da je monitoring sicer politično atraktiven, vendar pa je zelo drag in ga zato ne bi smeli priznati kot raziskovanje, ki je enakovredno raziskovanju procesov v eko- sistemih. Nekateri so menili, da je monito- ring lahko zelo vreden za prihodnje genera- cije, ki bodo lahko opravile informativne časovne študije razvoja ekosistemov. Ne vemo, kateri podatki se bodo prihodnjim generacijam zdeli bistveni, zato je smiselno meriti več spremenljivk. 5. Razmerje med analitično in aplika- tivno ekologijo. Na simpoziju je popol- noma prevladovala prva, mnogi pa bi si želeli več tudi druge. Za aplikativno ekolo- gijo je zelo pomembno, da razume procese, ki jih lahko pojasnimo po analitični poti, vendar pa je nevarno, da ozko analitično misleči ljudje vplivajo na aplikativne eko- loge tako, da le-ti pozabijo na večnamen­ skost gozdov. EKSKURZIJE Prireditelji so pripravili 11 ekskurzij po Toskani z naslednjimi temami: 1) Ekološke študije mediteranskega rastlinstva (Struk- tura in dinamika). 2) Problemi snovanja plantaž- pomagajo si z rastlinami, ki vežejo zračni dušik, zaradi problemov stabilnosti snujeno mešane sestoje z veliko genetsko variabilnostjo. 3) Raziskovanje tujerodnih drevesnih vrst- imajo tradicijo (leto 1869), zato namenjajo izjemno pozornost negova- nju arboretumov in botaničnih vrtov. 4) GDK: 971 Poškodbe neznanega rzvora v Apeninih. 5) Borovi in vednozeleni gozdovi ob obali Toskane (gospodarjenje s krajino s pinijami in njeno varovanje, ekologija in dinamika) in ostanki naravnega listnatega gozda ob obali Toskane (zgradba mezohigrofilne in mediteranske kserofilne vegetacije na sipi- nah in gospodarjenje z njima- naravni park v obsegu 24000 ha, 2000 ha naravni rezer- vat). 6) Gospodarjenje z naravnim rezerva- tom v Apeninih - 5338 ha. Težijo k čimbolj naravnim strukturam in k biološki pestrosti, tudi tam, kjer so bili sajeni jelka, duglazija in črni bor. Zdravstveno stanje gozdov spremljajo na podoben način kot pri nas, le da je mreža gostejša - 1 km. 7) Tla, kraške oblike in gozdno rastlinstvo v osred- nji Italiji- geološki razvoj, podnebje, rastlin- stvo, raba tal, kraške oblike, tla, gozdarstvo. 8) Zgodovina gozda na hribovju Cerbaie (imajo podatke o razvoju gozda od 13. stoletja naprej, pretežno iz zgodovinskih virov. Na območju je tudi genetski rezervat na površini 505 ha). 9) Regeneracija sesto- jev po požarih. 1 O) Drevesa in eremiti: pri mestni gozd skozi stoletja. 11) Suprame- diteranski hrastovi gozdovi v regiji Chi anti. Italijanski gozdarji gledajo na gozd zelo biološko. Pri vseh vsebinah ekskurzij se kaže zelo dobro obvladovanje temeljnih ekoloških znanj (klimatologije, pedologije, ekofiziologije, botanike), dobro pa obvla- dajo tudi zgodovino; vse skupaj jim omo- goča vzročno posledično razmišljanje ozi- roma povezovanje kulturne zgodovine z razvojem krajine in gozda. mag. Sašo Golob Vloga dušika v gozdnih ekosistemih Nekaj ugotovitev s prvega evropskega simpozija o terestričnih (gozdnih) ekosistemih (Firence, 20.-25. maj 1991) Na simpoziju je bil velik del predavanj, posterjev in prva delavnica namenjenih du- šiku: dušikovemu ciklusu v gozdnih ekosi- stemih, procesom fiksacije in denitrifikacije dušika in spiranju nitratov iz tal. Ekosistem- ske raziskave kroženja hranil, talnih proce- sov, vpliva vnosa odpadnih snovi v gozd, 182 G. V. 3/92 dinamike in odziva gozda na porušena naravna ravnotežja v intersistemskih in in- trasistemskih ciklusih elementov, so bile predstavljene kot poljski poskusi v gozdu v mednarodnih raziskovalnih projektih, ki jih financira ES. Cilj enega od raziskovalnih projektov (NI- _Vz_r_ok __________ P_o_v_ec_~ a_n_o_s=-pi_ra_n=-je_N ______ Zmanjšano spiranje N voda veliko malo tekstura tal groba fina gozd iglavci listavci depozit N velik nizek gostota toka N visoka nizka opad veliko malo C/N nizko visoko nitrifikacija visoka nizka navzočnost P, K, Mg majhna velika TREX - Nitrogen Saturation Experiments) je, da se prouči vloga nitratov pri procesu zakisanja tal in vode. V tem projektu sode- lujejo strokovnjaki ekoloških raziskovalnih ustanov in univerz iz šestih zahodnoevrop- skih. držav (Norveška, Švedska, Danska, Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija) . Vloga emisije NOx in NH4 pri zakisanju tal in vod je manj znana od posledic emisije 802. Kopenski in vodni ekosistemi zadržu- jejo čedalje manj dušika. Nitrat je kot sul- fatni ion močno kisel anion, učinkuje pa pri zakisanju tal, vod in mobilizaciji toksičnega aluminija. Učinek zmanjšanja emisij 802 v zahodni Evropi lahko izničijo nezmanjšane emisije NOx in povečane koncentracije ni- tratov v tleh in vodah. Velik depozit dušika je eden izmed števil- nih vzrokov, ki vplivajo na nekatere procese v gozdnih ekosistemih. Vnos dušika vpliva na spremembe kroženja hranil , na propada- nje določenih vrst drevja in na spremenjene kemijske lastnosti gozdnih tal v centralni Evropi. Vprašanji, na katera želijo z razisko- valnim projektom NITREX odgovoriti, sta: 1) kakšne so kritične vrednosti za dušik in 2) ali vodi povečano odlaganje dušika do saturaclje oziroma nasičenja občutljivih ekosistemov z dušikom. Poskus NITREX je zastavljen na enajstih poskusnih objektih vzdolž evropskega gra- dienta dušikovega depozita. Poskus poteka od Nizozemske, kjer so imisije nitratov največje, proti Norveški, kjer so le-te naj- manjše. Na vseh poskusnih ploskvah se pod nadzorstvom strokovne skupine upo- rabljata enaki tehnika in metodologija upravljanja z gozdnimi ekosistemi. Gre za poljske poskuse s strehami v gozdu, veli- kimi do šest tisoč kvadratnih metrov, ki preprečujejo padavinam in opadu, da pa- dejo na tla. Hkrati omogočijo kontrolirana dodajanje različnih raztopin na poskusne ploskve. Na simpoziju so po plenarnih zasedanjih hkrati potekale štiri delavnice. Udeležil sem se delavnice o vplivu kislega depozita in težkih kovin na delovanje in upravljanje z gozdnimi ekosistemi. Na njej so sodelovali ugledni raziskovalci prof. E. Matzner, L. Rassmussen, N. van Breemen, K. Kreutzer, H. J. Fiedler, K. E. Rehfuess in drugi, ki so skušali z vnaprej postavljenimi vprašanji doreči vlogo dušika v gozdnih ekosistemih. l. Kaj je saturacija oziroma nasičenje nekega ekosistema z dušikom? Nasičenje z dušikom so udeleženci obravnavali glede na vnos in iznos dušika v gozdnem ekosistemu ~ glede spiranja ni- tratov iz gozdnih tal, glede vpliva na rast rastlin ter glede na njegov vpliv na vrstno sestavo gozdnega ekosistema. 11 . Kaj je kritična obremenitev z duši- kom? Kritično obremenitev gozdnega ekosi- stema so obravnavali v odvisnosti od vrste rastlin, časovne variabilnosti, akumulacije dušika v rastlini in v tleh, pa tudi od starosti sestaja (mlad, star, zelo star) . 111. Kaj povzroča povečano oziroma zmanjšano spiranje dušika iz gozdnega ekosistema? Poleg naštetih vprašanj so raziskovalci razpravljali še o načinih vnosa dušika v gozdni ekosistem, vlogi žvepla v povezavi z dušikom, sezonski odvisnosti procesa nitrifikacije, proučevanju korelacij med ključnimi kationi in anioni, razlagi spre- memb dušikovega ciklusa zaradi segreva- nja atmosfere, itn . Primož Simončič G. V. 3/92 183