CELOVEC ČETRTEK 28. NOV. 1996 mm Prejšnji teden je koroška gospodarska delegacija pod vodstvom deželnega glavarja Christofa Zernatta obiskala Bosno. Potrebe po pomoči in sodelovanju so velike. Stran 2. vladi še vedno v slepi ulici Slovenija je skoraj tri tedne po volitvah še vedno v politični vročici. Pat pozicija med strankami t. i. slovenske pomladi (Slovenska ljudska stranka - 19, Socialdemokratska stranka Slovenije - 16 in Slovenski krščanski demokrati -10 mandatov, torej natančno polovica poslanskih glasov) in preostalimi strankami, ki brez obeh poslancev narodnostnih skupnosti združujejo 43 poslancev, se nadaljuje. Liberalna demokracija Slovenije ima sicer v državnem zboru največ poslancev (25) in zato pričakuje, da bo predsednik republike Milan Kučan mandat za sestavo nove vlade poveril njenemu prvaku Janezu Drnovšku, kajti stranke slovenske pomladi še vedno nastopajo samostojno, druži pa jih v bistvu samo nepodpisan koalicijski dogovor. Tri sredinskode-sne pomladne stranke se sicer zavedajo, da bodo s svojo protievropsko politiko, katero jim očitajo tudi v tujini (le krščanski demokrati so zaradi svoje tesne povezanosti s Kho-lovo krščansko demokratsko unijo kar nekritično za vstopanje v Evropo, socialdemokrati so v glavnem proti, ljudska stranka pa je zelo previdna), le težko uspeli, zato predlagajo Liberalnim demokratom sestavo vladne koalicije po formuli 3 plus l, kar pomeni sodelovanje Drnovškove stranke v vladi in hkrati zagotovitev dvotretjinske večine v državnem zboru, ki je potrebna za od Evrope zahtevane ustavne spremembe. Ob tem pa seveda zahtevajo premiersko mesto za prvaka njihove najmočnejše stranke (SLS) Marjana Podobnika. Liberalna demokracija Slovenije s prvakom Janezom Drnovškom se prav tako počuti zmagovalko na volitvah, saj ima v državnem zboru 25 sedežev. Tudi Drnovšek se zaveda, da bo zaradi nalog, ki so pred vlado in parlamentom, potrebna stabilna vlada in dvotretjinska večina poslancev, vendar se nikakor ni pripravljen podrediti diktatu trojice »pomladnih« strank. V novi vladi je pripravljen delovati kot mandatar, sestavo pa si predstavlja po formuli 4 krat l, kar pomeni, da bi liberalna demokracija z vsako stranko slovenske pomladi sklenila poseben koalicijski dogovor, tako kot v pretekli vladi posebej z Združeno listo socialnih demokratov in s Slovenski- mi krščanskimi demokrati. Koliko je taka vlada stabilna, je seveda zelo vprašljivo, vsaj izkušnje iz preteklosti ne kažejo na to. Edini napredek v medsebojnem dogovarjanju obeh strani se je zgodil sinoči, v sredo zvečer, ko so se na skupnem sestanku predstavniki vseh strank vendarle pogovarjali o zasedbi nekaterih organov državnega zbora, in še to tik pred njegovim današnjim prvim zasedanjem. Zanimiva pri vsem preštevanju glasov sta seveda poslanca obeh narodnosti, ki se sicer pri sestavi koalicije ne opredeljujeta, pri glasovanju o novi vladi pa njun glas prav toliko velja kot od poslancev ene ali druge strani. J.R. V Dobrli vasi so ob številni udeležbi domačih kulturnikov in častnih gostov preteklo soboto odprli prenovljen kulturni dom. Nova pridobitev za kulturno življenje v občini! Več na 4. strani. Za amnestv international Bliža se 10 december, mednarodni dan človeških pravic. Tudi danes se še vedno dogaja po vsem svetu, da preganjajo in mučijo nemočne ljudi ter jih zapirajo zaradi političnega, pa tudi religioznega prepričanja. Tudi v Avstriji so izgoni iz države na dnevnem redu in policija se ne ozira’kaj dosti na razbite družine ali pa celo na smrtne nevarnosti, ki pretijo izgnanim v državah, od koder prihajajo in kamor jih na silo vrnejo. Al se je v zadnjem času osredotočila na kršenje človekovih pravic v Turčiji, kjer vsako leto enostavno »izgine« veliko ljudi in kjer so mučenja vsakdanjost, med njimi pa je izredno veliko otrok. Seveda Al ne pozablja tudi drugih političnih zapornikov in preganjancev, ki jih je še posebno veliko v Afriki in južni Ameriki. Najbolj znana organizacija, ki skuša pomagati ljudem v stiski, je amnesty international. Njena sekcija na Koroškem pripravlja vsako leto »Koroške dneve človekovih pravic«; letos bo program potekal od 30. novembra do 20. decembra, začel pa ga je prav šentjakobski zbor »Rož« s svojim koncertom »Pesem upanja« v Spittalu ob DFavi. V to temo sovpada tudi nagrada, ki jo podeljuje koroška deželna vlada z namenom, da (poleg priznanja posameznikom in organizacijam) opozarja na nenehno delo v smislu človekovih pravic. Svečana podelitev bo letos 14. decembra v dvorani ogledal na deželni vladi. Današnji številki Slovenskega vestnika smo priložili položnice, s katerimi lahko prenakažete svojo denarno podporo za to enkratno humanitarno organizacijo. Ne glejmo vstran, postanimo aktivni! Konflikt zdravniki - vlada Konflikt med zdravniki in zvezno vlado zaradi nove ureditve pri dežurni službi tli naprej. To so potrdile demonstracije »belih bogov« v Salzburgu in Linzu. Deželi Zgornja Avstrija in Solnograška namreč novi zakon o strokovni dežurni službi v bolnišnicah odklanjata, ker nimata ne sredstev ne zadostnega števila strokovnih zdravnikov, pa tudi prehodna doba da je prekratka. Samo v Zgornji Avsrtriji bi v predpisanem roku enega leta morali nastaviti dodatnih sto zdravnikov, kar pa je popolnoma nemogoče. Zato da grozi situacija, ko v bolnišnicah kljub zakonu ne bo strokovnih zdravnikov. Salzburški zdravniki že grozijo s stavko, seveda pa naj bi bila oskrba bolnikov zagotovljena. Dejstvo pa je, da si pri oceni novega položaja zdravniki sami niso enotni, kajti v obrobnih bolnišnicah, kjer že leta delajo po novem sistemu, se sedaj čutijo potisnjene ob rob. Močna lira krepi gospodarstvo Obmejni italijanski trgovci vse do Vidma in Trsta žalujejo za časi, ko so kupci iz šilingove dežele trumoma vpadali v njihove nakupovalne centre in jih domala izpraznili do zadnje krpice. A od tega tedna naprej je vse drugače. Lira se je vrnila v evropski denarni sistem, okrepila seje, Italija pa je na mah izgubila sloves poceni dežele. Kjer so si svojčas avstrijski kupci drug drugemu stopali na prste in se ruvali za posebne in poceni ponudbe, danes vlada praznina, ponekod je prav sedaj na začetku božičnih nakupov promet padel za več kot polovico. Kar trgovcem od Trbiža naprej pripravlja skrbi in jih spravlja v obup, pa veseli njihove merkantilne kolege tostran meje. Nje je namreč cenejša lira zadnja leta hudo tepla, sedaj pa upravičeno pričakujejo, da bo ukinjen odliv denarja v inozemstvo in da se bojo poleg domačih kupcev vrnili tudi kupci in gostje iz Italije. To zelo upajo prav v zimsko-turističnih krajih. OPOZORILO Vsa društva, organizacije, klube, skupine, posameznike itd., ki si za leto 1997 želijo podpore iz sklada za manjšine Urada zveznega kanclerja na Dunaju, opozarjamo, da rok za oddajo vlog poteče v soboto, 16. novembra 1996. Po tem datumu prošenj ne bodo več upoštevali. MEDNARODNA POMOČ BOSNI Pomemben delež koroških podjetij Z leve: deželni glavar Zernatto, poslanik Zdravko Inzko in minister Krešo Nad poldrugi milijon beguncev, nad četrt milijona mrtvih in najmanj še enkrat toliko ranjenih in invalidov, da o duševno obolelih ne govorimo, okoli 80 odstotkov uničenega stanovanjskega prostora, nad 3 milijone neznano kje položenih min po poljih, vaseh, gozdovih in travnikih, to je žalostna, tragična in v bistvu nepojmljiva plat bosanske stvarnosti danes, eno leto po odpisu daytonskega sporazuma. Druga plat pa je tista o pomoči, obnovi, poslih in trgovini. In to plat bistveno sozazna-mujejo prav Avstrijci in avstrijska oz. koroška podjetja. Na vrhu te piramide stoji brezdvomno dr. Zdravko Inzko, naš rojak iz Sveč in avstrijski ambasador v Sarajevu. Brez laskanja in pretiravanja lahko zapišem, da je najboljši adut, ki ga ima Avstrija v Bosni. Ne le, da gladko govori jezik dežele, da pozna mentaliteto ljudi in domala vse pomembne osebnosti, je eden redkih diplomatov, ki gre med ljudi in tako neposredno spoznava njihov vsakdan, breme in težave, in zato tudi ve, kje jih čevelj žuli , kaj ta država takoj potrebuje. In temu primemo zna posredovati. Druga osebnost je zastopnik Caritasa Peter Quendler, ki je v Bosni imel in ima na skrbi odgovorno nalogo razdeljevanja in organiziranja humanitarne pomoči »Sosed v stiski« in ki je pobudnik akcije »Streha nad glavo«. Njima stojita ob strani predstavnik zveznega kan-clerstva Alexander Petritz iz Poreč in zastopnik gospodarske zbornice Carlo de Colle iz Bolšperka. V ta sklop obnove Bosne in Hercegovine sodi predvsem mednarodni angažma podjetij, kajti v bistvu je celotna industrija z majhno izjemo tistih krajev, kjer vojne ni bilo oz kjer se ni mogla razdivjati, uničena oz. docela zastarela, razbita in uničena pa je tudi ostala infrastruktura države. Pri njeni obnovi pa so prav nekatere koroške firme dobile poverjene pomembne naloge. Firma SEBA bo obnovila vodovodni sistem v Sarajevu. Prav prejšnji petek je podjetje na Palah z Re-publiko srpsko podpisalo pogodbo o sodelovanju. Drugo podjetje je Drau Consult, ki je bilo poverjeno z nalogo, da pripravi sanacijski načrt za termoelektrarni v Tuzli in v Kaknju. Obe elektrarni namreč pod normalnimi pogoji pokrivata skoraj 90 odstotkov potrebne energije za Bosno in Hercegovino, a sta zaradi vojnih posledic v slabem stanju in temu primemo nizka je tudi njuna proizvodnja elektrike in toplote. Projekt v višini 8,5 milijona šilingov bo financirala svetovna banka, po besedah poslovodje Drau Consult dipl. inž. Ogrisa bo njegovo podjetje skušalo uveljaviti enake stroge ekološke mere kakor pri sanaciji termoelektrarne v Sentan-dražu v Labotski dolini oz. v Šoštanju. S tem, da so avstrijske firme prisotne v Bosni, si po raznih vezeh odpirajo trge tudi drugje po svetu. Podjetju ILBAU na primer je uspelo navezati poslovne stike s Pakistanom glede gradnje tamkajšnjih avtocest. Bosanski minister za energijo Enver Krešo je v pogovoru s koroškim deželnim glavarjem Zernattom, ki je prejšnji teden obiskal Sarajevo, posebej poudaril potrebo po uvedbi strogih ekoloških norm za državo predvsem pri vodi in zraku. Prav mesti Tuzla in Kakanj z velikimi premogovnimi revirji sta zainteresirani, da bojo njuni prebivalci lahko v doglednem času uživali čist zrak in vodo. Krešo je naštel tudi nekaj možnosti konkretne avstrijske pomoči: to je sodelovanje pri obnovi energetske infrastrukture, premogovnikov ter gradbene industrije. Podobno velja za lesno in tekstilno industrijo. Obnova imenovanih panog bi namreč prinesla tudi krvavo potrebna delovna mesta ter določen življenski standard v porušeno državo. Najvažnejše pa je seveda, da se izboljša energetska infrastruktura ob upoštevanju strogih ekoloških meril, kajti brez energije podjetja ne morejo delati. Seveda pa mora biti, po besedah ministra, v to vključena vsa država, ne glede na srbsko ali federativno (muslimansko-hrvaško) ozemlje. Krešo in Zernatto sta se dogovorila tudi za navezavo stikov med sarajevsko in celovško univerzo oz. s strokovnimi visokimi šolami na Koroškem. Svoje k obnovi Bosne prispevajo tudi avstrijski vojaki v okviru mednarodnih enot IFOR z bazo v Visokem. Avstrijski bataljon je zadolžen predvsem za transport gradbenega in remontnega materiala. Franc Wakounig EINSPIELERJEVA NAGRADA Priznanje škofu Kapellariju Škofu Egonu Kapellariju sta Einspielerjevo nagrado podelila predsedniki NSKS Nanti Olip in predsednik KKZ Janko Zerzer Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podeljujeta vsako leto priznanje osebnostim, ki imajo zasluge za slovensko narodno skupnost oz. se trudijo za sožitje v deželi. Letos je to nagrado dobil krški škof dr. Egon Kapellari. V utemeljitvi je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer povedal: »Lahko rečemo, da je v poldrugem desetletju svojega pastirstva na Koroškem tudi jeziku manjšine vedno izkazoval svoje spoštovanje, se ga dobro naučil in se ga tako pri bogoslužju kakor pri drugih primernih priložnostih rad poslužuje. S tem tudi vzorno nakazuje pot k mirnemu sožitju v deželi.« Slavje v Slomškovi dvorani Mohorjeve je popestril mešani pevski zbor »Gallus«, navzoča pa je bila cela vrsta cerkvenih dostojanstvenikov in predstavnikov javnega in družbenega življenja. Andrej Einspieler, po katerem je nagrada poimenovana, je živel med leti 1913 in 1888, bil je duhovnik, publicist in politik, ustanovitelj več časopisov (v nemškem in slovenskem jeziku), soustanovitelj Mohorjeve družbe in njen prvi predsednik. S. W. OBMEJNE OBČINE Poglabljanje stikov in sodelovanja Sodelovanju in poglabljanju stikov v evropskih okvirih med slovenskimi in koroškimi obmejnimi občinami je bil namenjen sestanek ta ponedeljek v Celovcu. Na predlog generalnega konzula R Slovenije Jožeta Jeraja so župani iz Podjune, slovenske Koroške in zgornje Savinjske doline razpravljali o projektih Interreg, o izboljšanju prepustnosti mejnih prehodov na Lužah in Pavličevem sedlu, o promocijskih dejavnostih na sejmih v Pliberku ter Slovenj Gra- dcu in o sodelovanju v turizmu, o stikih med srednjimi šolami in med kulturnimi društvi ter galerijami. Predstavnik podjunskih županov Albert Sadjak iz Globasnice je kot možen skupni turistični projekt omenil izgradnjo kolesarske poti okoli Pece, ki naj bi iz Globasnice vodila preko Luž v Črno in Mežico in od tam nazaj do izhodišča. Nadalje je predlagal pobratenja med posameznimi obmejnimi občinami, na primer med Železno Kaplo in Lučami, Globasnico in Črno, Bistrico in Mežico, Pliberkom in Ravnami, Suho in Dravogradom ter Velikovcem in Slovenj Gradcem. Državni sekretar Peter Vencelj je poudaril, da bi to sodelovanje podprlo delovanje slovensko-koroškega kontaktnega komiteja in bi krepilo sožitje ob meji ob upoštevanju slovenske narodne skupnosti. Dr. Riana Benko, svetovalka na ministrstvu za znanost in tehnologijo, je udeležence seznanila z možnostmi izvedbe projektov Interreg. F. IV. 10 LET AWOL Pomoč socialno zapostavljenim Družbena organizacija AWOL s svojimi angažiranimi sodelavkami/sodelavci že deseto leto uspešno opravlja nadvse pomembno delo v korist dolgotrajno brezposelnih, ki danes, ko je dovolj delovne sile na trgu, na osnovi posebnih programov in s strokovno pomočjo pedagogov in psihologov spet usposablja za pot v delovno življenje. Društvo AWOL »delati-stanovati-živeti« nudi pomoč vsem ljudem, ki so v stiski, ki so na meji revščine. S pomočjo mesta Celovec, delovnega urada in še drugih podpornikov se je društvo etabliralo kot lobby za dolgotrajne brezposelne ih obupane. Ob jubileju je društvo opoza-rilo nase z raznimi akcijami, tako pretekli četrtek, ko je priredilo podijsko diskusijo o globalizaciji. Zbralo seje okrog 300 obiskovalcev. Povabili so avtorja uspešnice »Die Globalisierungsfalle«, dr. Hansa Petra Martina, zastopnika gospodarstva (Bau Holding AG), podjetnika Hansa Hasel-steinerja (LIF) in predstavnico AWOL Angeliko Hodi. Globalizacija, ki je v polnem teku in ki zajema vedno več ljudi ima za posledico, da je vedno več delov prebivalstva izključeno iz produkcijskega procesa in s tem tudi iz družbenega življenja. V primeru, da se past zapre, bi pomenilo, da bi imelo zaposlitev samo še 20 odstotkov ljudi. Hans Peter Martin v svoji knjigi opo-zorja, vendar pa je optimist. Ha- selsteiner mu je priznal, da mu je uspelo napisati dobro knjigo, ki pa daje nekakšna grozljivka za ustrahovanje človeštva. Dr. Martin je postavil tezo, da na osnovi njegovih analiz in srečanja 500 pomembnih ljudi našega sveta obstaja nevarnost v prihodnjem stoletju, da pride do 20 : 80 odstotne družbe. Ena petina ljudi bi bila v stanju, da producira vse, kar si družba lahko privošči. Haselsteiner je sam priznal, da sta pfitisk in konkurenca zelo velika in če hoče njgovo podjetje preživeti (in s tem tudi nameščenci), da je prisiljen posluževati se tudi cenejše delovne sile iz obrobja Evrope. M. Š. S pričujočo knjigo ste izjavili, da je s tem vaše obravnavanje zgodovine končano. Zakaj končano? Knjiga se konča z ero Kreiske-ga, naprej je že sedanjost.Knjiga naj ne bi bila reportaža, pač pa zares zgodovinska slika. Sicer sem vedno pripravljen pisati tudi o sedanjosti, vendar kot žurnalist in ne kot pisec zgodovine. Zgodovina Avstrije je zelo razgibana in sedanjost gledate verjetno tudi iz zornega kota te zgodovine. Kakšna je vloga Avstrije v današnjem velikem kompleksu evropskih držav? Ali ni nevarnosti, da zdrkne v nepomembnost? Mnenja sem, da mora Evropska unija danes reševati v Evropi celo vrsto problemov, ki jih države posamič ne zmorejo reševati. Majhna država, kakršna je Avstrija ima sicer v parlamentu EU le malo glasov. Toda pomisliti je treba, da tvori Avstrija trenutno zunanjo mejo EU in ravno v delu, kjer še ni popolnega miru. No, ja, Slovenija in Hrvaška nimata vojne, a že malo naprej, v Bosni, je še vroče in bo verjetno še nekaj časa ostalo. Ves južno-vzhoden del Evrope je še vedno razburkan, ni še prave poti. Zato bo tudi v sklopu razširitve NATO na vzhod še veliko problemov. Neobhodno potrebno bo, da bodo poslušali Avstrijo in da bomo imeli večji vpliv, kot bi ga morebiti prisodili po številu glasov. Reševati bo treba tudi druge probleme, od socialnih do problemov okolja in prava, kjer nas ne bodo tako nujno potrebovali. Jasno pa je, daje Evropa pred odločitvijo: ali bomo šli korak nazaj in bo to samo področje prostega trga, ako ne bi prišlo do denarne unije, in bodo države vztrajale na nacionalnih programih in interesih. Ta nevarnost obstaja vsepovsod. Kako je z avstrijsko nevtralnostjo? S pogodbo v Maastrichtu smo se brez pridržkov priznali k skupni evropski varnostni politiki. S tem nosi Avstrija vso soodgovornost zanjo in bodoče sodelovanje z NATO bo brez dvoma zelo tesno. Ali je za Avstrijo še realno, da bi ostala kot nekakšen kraj posredovanja in srečanja? Nevtralnost nam ne prinaša ničesar več. Za vzhod smo bili nekoč zelo privlačna točka s svojo nevtralnostjo, a tudi zahod je videl v nas otok sredi komunističnega okolja. S koncem hladne vojne je ta naloga odpadla, saj se državniki lahko srečujejo vsepovsod. INTERVJU S SVETOVNIM POPOTNIKOM Mentaliteto spreminjajo mediji, ne država Pred nekaj dnevi se je na Koroškem mudil gotovo najbolj znani avstrijski novinar in zgodovinar dr. Hugo Portisch ob predstavitvi svoje najnovejše knjige “Österreich II“ Za Slovenski vestnik je dal ekskluzivni intervju. Dr. Hugo Portisch Nova svetovna ureditev pa prinaša tudi nova krizna žarišča. Kaj bi moral zahod storiti, da bi omilil velike socialne probleme držav z novimi, demokratičnimi ureditvami? Kaj lahko stori zahod? Po mojem mnenju bi lahko pomagal in je zamudil veliko, zgodovinsko šanso. Moral bi pomagati na primer, kot nekoč po vojni, s takim planom, kot je bil Marshallov. Amerika silno varčuje, pripravljeni so pomagati samo tako dolgo, dokler to ne stane preveč. Ne smemo pozabiti, da je treba pomagati v prvi vrsti ljudem, ne pa državam. Že pred časom sem predlagal, da bi moral zahod odkupiti vzhodu atomsko orožje - s tem bi ne bilo več nevarno, hočem reči -potem bi lahko uničili oboje, atomsko orožje z zahoda in vzhoda - za ta denar pa bi vzhod lahko nakupoval na zahodu. Denarja pa bi ne imelo smisla pošiljati, ker bi ga pobrala mafija. Videli smo vašo reportažo o razvoju na Kitajskem. Sprememba oblasti v državi, torej sestop iz komunizma, tam zaenkrat ni aktualna, vendar - kaj bi morala Kitajska upoštevati, da bi tam ne prišlo do podobnega kot v bivši Sovjetski zvezi, torej do vojne, konfliktov, brezposelnosti, re vščine ? Lahko rečem dvoje: kitajsko vodstvo argumentira prav s tem, da bi država razpadla v kaosu in vsak general v provincah bi se skušal osamosvojiti. Zvedajo se tudi tega, da potrebujejo človeške pravice in da bodo nekega dne morali tu marsikaj spremeniti. Kitajska ostaja komunistična diktatura, brez dvoma. Obenem pa pravijo, da se morajo obdržati na oblasti v interesu ljudstva. Vedo, da so v precepu. Zahod lahko le s prepričevanjem in vztrajanjem pomaga pri uresničevanju človeških pravic. Tudi mi smo vedno spraševali po njih in vedno smo dobili odgovor, da potrebujejo še časa. Tudi na Kitajskem je še vedno med 100 in 200 milijonov strahotno revnih ljudi, čeprav je nekaj že zelo bogatih. Tudi tam raste razcep med revnimi in bogatimi, med revnimi provincami in med obalnimi področji. Nezadovoljstvo revnih provinc s centralo raste, tu so napetosti in če bi zdaj popustili vajeti, bi verjetno počilo. Ali ni nevarnost tudi v tem, da je Kitajska skupek več narodnosti in da so tu tudi trenja, tako kot v Evropi? V Evropi ni, razen Rusije, nobenih držav z mnogimi narodnostmi. Na Kitajskem je 85 odstotkov Han-Kitajcev, manjšine s 15 procenti ne bi smele biti tak problem, in ne morejo biti, tudi če bi hotele. Te manjšine, seveda jih je kar precej milijonov, imajo nekoliko več pravic kot drugi. Imeti smejo n. pr.po tri otroke (družina na Kitajskem sme imeti po enega otroka, op. ur.). Tudi v Tibetu ni toliko vprašanje vere ali verskega voditelja - Dalai lama vztraja na samostojnosti in to je za Kitajsko problem. Avtonomijo bi Kitajci še priznali, odcepa pa ne. Če smo že pri manjšinah: rekli ste da bi Avstrija morala biti do manjšin bolj širokogrudna ... Ali drži, da so Avstrijci postali bolj tolerantni do manjšin z rastočo zavestjo o svoji lastni nacionalnosti? Saj ne vem, koliko je širokogrudna. Če ni, bi seveda morala biti, vendar pa stanja žal ne poznam. Če vi pravite, da so Avstrijci bolj tolerantni, bo že držalo. Treba je na vsak način podpirati inteligenco manjšine. Najboljši zakoni države ne pomagajo kaj dosti, če večinski narod nima zaupanja do manjšin. Veliko nezaupanja izvira iz nepoznavanja, kaj lahko stori država? Država lahko vedno lahko naredi le zakone, mentalitete ljudi ne more zlahka spremeniti. To pa lahko storijo mediji. Zato poskušam v svojih televizijskih serijah in knjigah nekoliko razsvetljevati ljudi. Tudi v parlamentu opažam, da so manjšinske teme vedno bolj prisotne, v časopisih se danes o manjšinah več piše kot nekoč, vse to so stvari, ki vplivajo na javno mnenje. Kaj pomeni za vas beseda multikulturnost? To je zame stanje, kjer več narodnosti živi skupaj, se spoštuje in priznava. Posebno v majhni državi, kakršna je Avstrija, je pomembno, da ima manjšina svoje pravice, prostor za življenje. kar zadeva nove manjši- hthikovi Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman seje preteklo soboto vrnil z enajstdnevnega zdravljenja v Washingto-nu. Imel naj bi rano na želodcu, tuji tisk pa trdi, da ima raka. Ob prihodu v Zagreb je imel krajšo tiskovno konferenco za izbrane novinarje in na njej ostro in dokaj neuvidevno reagiral na protestna zborovanja v zvezi z odklonitvijo frekvence svobodnemu “Radiu 101« in na podporo svobodi medijev iz tujine. To dejanje je namreč na zagrebške ulice pognalo preko 100.000 demonstrantov.. »Hrvaška ni nikakršna kolonija«, je z opešanim glasom pribil Tudjman in opozoril oporečnike, katere po njegovih besedah duhovno in materialno (za Judeževe groše) podpira Zahod, in se torej povezujejo s »črnim, zelenim in rumenim hudičem«, da bo njegova demokratična oblast preprečila vsakršno rušenje s krvjo priborjene svobodne in demokratične Hrvaške. Prav v istem času je v Zagrebu demonstriralo okrog 5.000 upokojencev. Zahtevajo izplačilo okrog 30 dolgovanih in 40-odstotno zvišanje pokojnin, ki zdaj v povprečju znašajo med 200 in 300 nemškimi markami. Val demonstracij v Beogradu in tudi drugih srbskih mestih je povzročila razveljavitev volilnih rezultatov, po katerih je v največjih mestih (Beograd, Niš, Kragujevac, Novi Sad) zmagala srbska opozicija. Ves konec preteklega tedna, preko nedelje in nadalje potekajo demonstracije, predsednik Demokratske stranke Zoran Džindžič pa skupaj z drugimi opozicijskimi poslanci v prostorih srbskega parlamenta gladovno stavka. Predsednik najmočnejše stranke - Srbskega gibanja za obnovo -je razveljavitev volilnih rezultatov na 210 beograjskih voliščih označil za državni udar, za katerim stoji sam predsednik Miloševič. Sodu dno je izbila aretacija Draškovičeve žene Danice, katero je policija aretirala, češ daje pozivala na krvave spopade. Po njenih izjavah jo je policija s prejšnje srede na četrtek mučila in od nje zahtevala, da pozove svojega moža Vuka, naj ustavi demonstracije. Predsednik Slobodan Miloševič pa ob vseh dogodkih molči in čaka da se bodo demonstranti naveličali. Slovenija komaj mesec dni po ratifikaciji pridružitvene-ga sporazuma že občuti pritisk iz Bruslja. Evropska komisija jo je namreč opozorila na restriktivno politiko do tujega kapitala, ki dajo vodi slovenska vlada. Pri tem gre za pritožbo multinacionalne petrolejske družbe Shell, ki je bila zaradi slovenske zakonodaje na področju energetike in prometa zavrnjena pri kandidaturi za postavitev bencinskih črpalk on novih slovenskih avtocestah. Van de Brooke Sloveniji očita, da s tako zakonodajo zapira vstop tujih družb in privigira domače. Tržaške kreditne banke dejansko ni več. Ob koncu preteklega tedna sta vanjo prišla likvidatorja Bance d’ Italia in začela postopek ukinjanja. Italijanski premier Romano Prodi je sicer v soboto na obisku na Tržaškem dejal, da se vlada zaveda resnosti položaja in da bo storila vse, da na pogorišču te banke nastane nova, ki bo prav tako opravljala finanač-ne posle z državami Vzhoda. Slovenci na Tržaškem mrzlično iščejo rešitve, da jih likvidacija banke gospodarsko ne bi povsem uničila. J. R. ne, je treba prvi generaciji pustiti, da živi po svojih navadah, istočasno pa je treba poskrbeti, da otroci teh priseljencev ne bodo nasilno zrasli v kulturah staršev. Avstrijo sestavljajo razni Vranitzkyji, Capi, Sinowatzi itd.To zame niso nove manjšine, to so priseljenci. Na silo preprečevati, pa tudi ohranjati, ni dobro, nasilje je povsod napak. Če želim živeti v kaki državi kor priseljene, ne bom na silo obdržal nacionalnosti. Za konec pa še: ste že kdaj nabirali gobe na Koroškem? Sem, seveda. Gobarji smo sploh največja kozmopolitska družba na svetu in gobe so povsod enake. Hvala za pogovor! 4 28. november 1996 __________________Kultura_______________ SLOVENSKI VESTNIK SPD »SRCE« V DOBRLI VASI Ob 90-letnici »Narodni dom« Otroški zbor SPD »Srce«, bodočnost kulturnega delovanja v Dobrli vasi Med letošnje slavljence med našimi kulturnimi društvi sodi tudi dobrolsko »Srce«, ki so ga pred 90 leti ustanovili na pobudo takratnega župana Janeza Sumaha iz Smarkeža pri Sinči vasi. Sploh je bil on tedaj gonilna sila slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega delovanja v občini, kar je preteklo soboto, 23. novembra 1996, na svečani akademiji ob 90-letnici društva in ob odprtju obnovljenih prostorov Narodnega doma posebej poudaril Ti-nej Wastl, dolgoletni občinski odbornik EL in vnet kulturni delavec in zadružnik. Za visok praznik pa so si Dobrolčani najlepše darilo pripravili kar sami: po predlogih Tomaža Hudla so obnovili in povečali društvene prostore v Narodnem domu, tako da sedaj razpolagajo z najsodobnejšimi prostori za kulturno delovanje v vsej občini. Med drugim so z zelo uspelimi arhitektonskimi posegi povečali dvorano in oder, vgradili majhno galerijo in zaprli nekdanjo traso nad po- sojilnico ter tako pridobili dodaten postor za seje, seminarje in sploh zborovanja. Dom diha svežino, odprtost in velikodušnost. Prepričani smo, da bojo Dobrolčani znali in vedeli nove možnosti kar se da vneto izrabiti za kulturno delovanje. Seveda bi ta veliki podvig brez podpore od drugod in samopomoči društvenikov ne bil izvedljiv. Tako sta društvu finančno krepko šla na roko do-brolska posojlnica Podjuna, ki je hkrati prenovila in posodobila svoje poslovne prostore, in urad zveznega kanclerstva preko sosveta za slovensko narod- no skupnost, svoje pa je prispevala tudi trška občina Dobrla vas. Seveda pa je še precejšen del stroškov odprt, a z optimizmom in navdušenjem, ki navdajata srčne društvenike, bojo ti zmogli tudi to breme. Sobotna svečana prireditev je bila docela v znamenju odprtosti in sožitja v občini, saj je »Srcu« kot prvemu dobrolske-mu društvu uspelo združiti na eni prireditvi vsa kulturna društva v občini, torej slovenska in nemško govoreča, in tako postaviti pomemben mejnik v sožitju in sodelovanju v občini. Ta vidik so poleg predsednika društva mag. Stefana Kramerja še posebej naglasili slovenski državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, dobrolski župan Josef Pfeiffer, deželnozborski poslanec Raimund Grilc kot zastopnik deželnega glavarja Zer-natta in številni gratulanti. Predsednika SPZ in KKZ, Gustav Brumnik in Janko Zerzer, pa sta poudarila velik pomen, ki ga je društvo imelo in ima za ohranitev slovenskega življa v tem delu Koroške. Tej misli se je pridružil tudi predsednik NSKS Nanti Olip. Bil je to velik praznik krajevne slovenske kulturne dejavnosti v smislu plemenite multikulturnosti, sožitja in odprtosti. Prav to pa je v posebnem slavnostnem pismu društvu poudaril tudi zvezni predsednik Klestil. Nove postore je blagoslovil zastopnik škofa Stanko Čegov-nik, etnologinja Marija Makarovič pa je predstavila zajetno knjigo o Dobrli vasi. Da »Srce« sme z optimizmom zreti v prihodnost in da bo obnovljeni kulturni dom tudi v prihodnje poln življenja in živ-žava, sta potrdila pomlajeni in številčno okrepljeni odrasli mešani in otroški pevski zbor, ki sta s pesmijo pozdravila navzoče občinstvo. Franc Wakounig MEPZ »DANICA« V MERANU Korošci so se predstavili Južnim Tirolcem OBČNI ZBOR SPD »GORJANCI« V KOTMARI VASI Vsa pozornost delu z mladino Od 4. do 11. novembra je bil v Meranu na Južnem Tirolskem pod geslom »Dober dan, Koroška -Kärntner Slowenen stellen sich vor« teden, ki je bil posvečen koroškim Slovencem. Organizator tega projekta je bila ljudska visoka šola Urania Meran v sodelovanju z mestno knjižnico in gledališčem, z južnotirolskim Sängerbundom in RAI oddajnikom iz Bozna. V mestni knjižnici v Meranu je bila razstava knjig o koroških Slovencih in njihovi kulturi. K temu je spadala tudi predstavitev knjige »Die Kärntner Slowenen - Minderheit oder Elite«. Predvajali so film »Fremde in der Heimat«. Pred leti ga je posnel žal že rajni žurnalist Klaus Gatterer. Na programu je bil tudi literarni večer z Janijem Oswaldom in z jazz ansamblom Minimal t. r. i. o iz Celovca. Predvajali so film »Backup - slovenska beseda na Koroškem«, Jani Oswald in Tatjana Sommeregger pa sta se s študenti pogovarjala o koroški literaturi. V soboto, 9. novembra, je bil koncert mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža. O aktualni situaciji koroških Slovencev je med koncertom spregovoril Marjan Pipp. Zvečer pa je bila še podijska diskusija o naši politični situaciji. Za koroške Slovence sta sodelovala Karl Smolle in Stanko Wakounig, za tržaške Slovence Ines Škabar, za Južne Tirolce pa član vlade Hubert Frasnelli. Koncert mešanega zbora Danica je bil v mestnem gledališču v Meranu. V prvem delu je petdesetčlanski zbor pod vodstvom mag. Stanka Polzerja zapel nekaj zahtevnejših slovenskih pesmi in nemško izpoved- no pesem Freundschaft (J. S. Bach). V drugem delu so bile na sporedu predvsem koroške in druge slovenske narodne ali ponarodele pesmi. Prav te otožne, mirne pesmi - Kje je moj mili dom, Nocoj pa, oh nocoj ali nemška koroška Is schon stili uman See - so poslušalci sprejeli z največjim navdušenjem. Dvakrat je nastopil tudi prav za to priložnost oživeli ansam- bel Korotan. Njegove pesmi so program zelo poživile. Med posameznimi pesmimi sta program povezovala Sonja Hri-bar-Marko in Stanko Wakounig. V nedeljo pa je »Danica« pri kapucinih v Meranu oblikovala mašo. Razen Jožefove maše je zbor zapel še nemško Der Herr hat seinen Engeln befohlen (Mendelson) in latinsko Ave Maria. Stanko Wakounig Na občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva “Gorjanci” v nedeljo, 24. novembra 1996, v društvenih prostorih stare šole v Kotmari vasi je obračun kulturnega delovanja zadnjega obdobja pokazal, da je društvo aktivno delovalo predvsem na področju mladinske gledališke in otroške pevske dejavnosti. Običajni vsakoletni vigredni koncert, predavanja, izleti in družabne prireditve zaključujejo krog dejavnosti društva. Na občnem zboru so bile vse te dejavnosti sicer omenjene, vendar se je diskusija pletla okrog dokaj nepomembnih malenkosti, ki pravzaprav ne bi bile potrebne, saj je opravljena dejavnost najboljše spričevalo za društvo. Vključiti mladino Razveseljivo je, da Kotmirčani mnogo pozornosti posvečajo delu z mladino. In to bi moralo biti za društvo vzpodbudno. Zato je želeti, da bi v ospredju nadaljnjega delovanja ne bila osebna prerekanja, temveč kulturni programi, pri katerih naj bi sodelovali vsi tisti, ki to želijo. To pomeni, da ima društvo povezovalno nalogo pri vključevanju zainteresiranih kulturnih delavcev, kakor je povedal eden izmed prisotnih Kotmirčanov. Izvolili so tudi nov odbor društva, kateremu načeljujejo Joži Pack st. kot predsednik, Črtomir Jank kot podpredsednik in Bernardka Niemetz kot tajnica. Občnega zbora sta se udeležila tudi tajnika obeh osrednjih kulturnih organizacij Janko Malle in Nužej Tolmajer. Oba sta poudarila, da je v ospredje razmišljanj treba postaviti predvsem pozitivni razvoj kulturnega dela z mladino in pri tem zagotovila, da bosta društvu pri tem obe kulturni oragnizaciji strokovno in finančno pomagali. ■ SÜ&HÜIÜO S predstavitve štirih knjig založbe Drava v Naši knjigi Preteklo sredo je v Naši knjigi v Celovcu voditeljica založbe Drava Helga Mračnikar javnosti na Koroškem predstavila najnovejše knjižne izdaje. Brali so: Brigitte Busch iz knjige »Lepena. Ein Dorf macht Schule«, krajevno-zodovinske in socialnoekonomske raziskave o tej mali vasici s predgovorom domačega pisatelja Florjana Lipuša, Jani Oswald iz zbirke »Achillesverse« (SV je o tem že poročal) ter Erwin Köstler iz tretje knjige nemškega prevoda zbranih del Ivana Cankarja »Das Haus der Barmherzigkeit«. O knjigi Janka Pleterskega (prevod njegove standardne knjige »Narodna in politična zavest na Koroškem« v nemščino je opravil dr. Franci Zwitter, obdelal pa jo je dr. Valentin Sima) je spregovoril univ. asistent Valentin Sima s celovške univerze in prevod ocenil kot zelo pomemben korak k približevanju slovenske strokovne literature o narodnostnem razvoju na Koroškem nemško govorečemu prostoru. Kulturni večer, katerega so sodelavke Naše knjige in voditeljica založbe zelo skrbno in ljubeznivo pripravile, je naletel na zelo dober odmev in želeti je, da bo v prihodnosti še več takih prireditev. Posamezne knjige bomo predstavili v prihodnjih številkah, kupite pa jih že lahko v Naši knjigi. M. Š. 60 LET ANDREJA KOKOTA IN HANZIJA WEISSA RAZSTAVA V ŠENTJANŽU Počastitev dveh kulturnikov Drago Druškovič Kolikšen je ugled obeh kulturnikov, so izpričali številni voščilci. Helga Mračnikarjeva je s seboj prinesla pravkar izšlo pesniško zbirko Andreja Kokota »Pastirjevi rajmi«, v kateri se v kostanjskem dialektu spominja svojega otroštva, nekatere pesmi pa so dejansko nastale že v njegovem otroštvu ob paši, Janko Malle pa je napovedal tudi izid njegovih otroških spominov na izseljenstvo »Ko zori spomin« v letošnjem paketu knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze. Hanzi Wieser je Weissa opisal iz spominov na S počastitve Andreja Kokota in Hanzija Weissa Tako je pač naneslo. Samo tri dni sta si narazen: Andrej Kokot, pesnik in pisatelj, novinar in urednik Slovenskega vestnika, nekdanji tajnik Slovenske prosvetne zveze, in Hanzi Weiss, kulturnik z dušo in telesom, režiser, organizator, blagajnik, predsednik in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze in vnet umetniški fotograf in dokumentarist slovenske koroške gledališke dejavnosti. Prvi je dopolnil svojih šestdeset let 23., drugi pa 26. novembra. Seveda bi bila oba raje mlajša, a z ozirom na njuno ustvarjalnost in voljo jima leta ne pomenijo kaj dosti. In prav je, da se ju je spomnila Slovenska prosvetna zveza. Preteklo nedeljo popoldne jima je priredila počastitev v k&k centru v Šentjanžu. Zbrali so se njuni sodobniki in prijatelji, aktivisti na kulturnem področju v zadnjih desetletjih, prosvetarji iz kulturnih društev iz domala vse Koroške. Ob zbranih je bilo še posebej zaznati težo obeh slavljencev. Slavnost je začel predsednik Gustav Brumnik, potem pa se je slavljencema podrobneje posvetil tajnik Janko Malle. Za oba je lahko dejal, da sta otroka antifašizma, Kokot je bil z družino izseljen v Nemčijo, Weissova družina pa je bila Andrej Rozman - Roza v izvedbi svoje kriminalke »Rupert Marovt« partizanska. Oba sta v povojnem času občutila nenaklonjenost novo-starih oblasti. Toda Andreja in Hanzija še posebej povezuje ljubezen do slovenske kulture. Pri tem sta si različna le v toliko, da se je Kokot posvetil lirični poeziji, s katero je izrazil svoj pogosto boleč občutek ob stanju jezika in kulture na Koroškem in predvsem na njegovih rodnih Kostanjah, Weiss pa se je bolj posvetil gledališču, režiral in organiziral je ter skrbel za kulturno dejavnost v svojem Šentjanžu. Širše pa sta delovala oba - prvi kot tajnik, drugi kot vodilni funkcionar Slovenske prosvetne zveze. novejše kulturniško gibanje v Šentjanžu in mu upravičeno prisodil številne zasluge, da so njegovi »otroci« - gledališka skupina, Šentjanški tamburaši in končno tudi k&k center -tako lepo uspeli. Darilo društva - stol-naslanjač - mu naj bo za odpočitek, kadar bo utrujen od stalnega dela, z željo, da bi ga čim manj uporabljal. Andreju Kokotu je čestital tudi presednik kostanjskega društva »Drabosnjak« Hanzi Dragaschnig in ga povabil na letošnje odprtje muzeja na njegovih Kostanjah. Bilo je še in še čestitk iz vse Koroške. Zanje se je zahvalil Kokot in dejal, da njuna šestdesetletnica ni mejnik, ampak, da bosta še naprej delovala in sodelovala v slovenski kulturi. Slovenska prosvetna zveza pa je slavljencema podarila najlepše darilo, namreč poklicno gledališko predstavo enega, detektivko »Rupert Marovt« Gledališča Ana Monro iz Ljubljane. V njej je avtor in igralec Andrej Rozman-Roza zrahljal že nekoliko preveč slovesno in konvencionalno vzdušje proslavitve. Morda bomo to predstavo videli tudi v redni kulturni ponudbi na Koroškem. In za zaključek: sodobniki ustvarjajo, zanamci se jih spominjajo in jim sledijo. Brazde Andreja in Hanzija so zanje dobrodošle in obvezujoče. Če ne že sedaj, pa kmalu. Jože Rovšek Simpozij Janka Messnerja RDEČE-ZELEIUI VEČER Četrtek, 5. december, v predavalnici 2 Univerze v Celovcu 17.00 - slovesno odprtje z uvodnimi besedami univ. prof. mag. dr. Willibalda Dörflerja, rektorja celovške univerze dr. Wolfganga Ungerja, prvega namestnika deželnega glavarja dr. Michaela Auservvinklerja, pliberškega župana prof. mag. Raimunda Grilca, generalnega konzula republike Slovenije v Celovcu dipl. inž. Jožeta Jeraja, univ. prof. dr. Klausa Amanna in drugih. ■ V kulturnem programu bodo sodelovali: Božo Hartman in pevci iz Podjune, Zora, Elena in lija Massner, Andreja Močilnik-Wuzella, Original Nachbarn-Duo (Peter Raab, Rolf Holub: Ein vorweihnachtliches GArSTSPIEL mit Liedern und Texten von Janko Messner), Barbara Stromberger (Stimmiges zum Anlaß) in drugi. Sledila bo dražba slik za pokritje stroškov simpozija in subskripcija na nove knjige avtorja. (Slike Rudija Benetika, F. Brandla, P. Gstettnerja, g. Hokeja, G. Januša, V. Omana, Z. L. Weiss, K. Zelenka in drugih). ■ Po dražbi in podpisovanju bo Janko Messner bral iz svojih najnovejših knjig. ČRNO-BELI VEČER Petek, 6. december, v predavalnici 3 Univerze v Celovcu 15.00 - Janko Messner: kratko(časno) branje 15.30 - Klaus Ottomeyer: Janko Messner in Ulrichsberg 16.15 - Boris Paternu: Literatura na meji literature 17.00 - Pozdrav celovškega župana dr. Leopolda Guggenbergerja 18.00 - Matjaž Kmecl: Janko Messner med poezijo in (politično) družbo 18.30 - Feliks Bister: Esej o Janku Messnerju 19.00-Gerald Nitsche: film »Janko Messner, ein Patriot« ___ 20.00 - Silvija Borovnik: Humbr, ironija in groteska v delih Janka Messnerja 20.30 - Edvard Trampuš: Messnerjev tretji jezik (o Dnevniku Pokržnikovega Lukana) 21.00 - Josef Strutz: O Messnerjevi poetiki odpora 21.30 - Bruno Hartman: O Messnerjevi dramatiki 21.45 - Kratki posnetki o Janku Messnerju Moderacija obeh večerov: Josef in Johann Strutz. V odmorih bo na voljo podjunski bife. Vljudno vabljeni! Slikarja Draga Druškoviča je predstavila Trude Wieser V petek so ob prisotnosti številnih obiskovalcev odprli razstavo del Draga Druškoviča, rojaka iz Šentjakoba v Rožu, ki živi v Salzburgu in Celovcu. Umetnik razstavlja olja, radiranke in jedkanice, na ogled pa so tudi čudovite preproge, izdelane po njegovih predlogah. Druškovičeva dela so svojevrstne meditacije kozmopolitskega značaja, zanj slikarstvo ni zgolj notranja nuja, je tudi iskanje človeškega po vsej zemeljski obli, ljudje smo si po svoji biti po vsem svetu enaki. »Ukvarjanje z mitičnim in magičnim iz kulturne dediščine budizma, Indijancev in afriških ljudstev se v njegovih delih zrcali prav tako kot krščansko-evropska dediščina,« je povedala Trude Wieser, ki je občinstvu predstavila umetnika. Razstavo si lahko ogledate, še do 8. januarja 1997 v prostorih k & k centra v Šentjanžu. Po odprtju razstave pa smo lahko prisluhnili originalnim izvedbam za sladokusce jazzovskega tria iz Salzburga »Trio in flagranti«. S. W. DVE NOVI ŠTUDIJI 0 Globasnici in naši bralni (ne)navajenosti Tajnik KKZ Nužej Tolmajer z avtorico študij Polono Sketelj Krščanska kulturna zveza je pretekli ponedeljek predstavila dve študiji diplomirane etnologinje in bibliotekarke Polone Sketelj. Prva obravnava Globasnico in Globašane, delo pa je pravzaprav nastalo v dogovoru in tesnem sodelovanju z njimi. V ta namen je v letu 1993 preživela skoraj štiri mesece med njimi in se z njimi srečevala ob vseh družbenih in družabnih dejavnostih - na vajah, prireditvah in tudi v gostilni. Študijo je poimenovala »Na stičišču dveh kultur« s podnaslovom Med delovnim in prostim časom v Globasnici. Pri njej je uporabila metodo opazovanja z (lastno) udeležbo, v študiji pa so zajeti prav vsi lokalni družbeni odnosi, s posplošitvijo nekaterih od njih pa bi lahko veljali tudi za druge dvojezične vaške skupnosti na Koroškem. Medtem ko je prva študija bolj zanimiva za Globašane, pa bi morala biti druga v premislek vsem našim šolskim oblastem, učiteljem in vzgojiteljem, založnikom, kulturnikom, prosvetnim in krščanskim društvom in njihovim knjižničarjem ter seveda staršem. Razkriva namreč presneto boro bralno kulturo nas starejših, predvsem pa mladine. Pa ne le da ne beremo nemških tekstov, predvsem slabo odreže slovenska literatura. Vrtimo se v nekem začaranem krogu: ker ne beremo, ne znamo knjižnega slovenskega jezika in ker imamo z njim težave, ne beremo! Avtorica v študiji predstavlja vse tri slovenske koroške založbe in njihove izdaje do vključno leta 1993. V barvnih grafih pa nadalje prikazuje bralne navade po jeziku, zvrsteh, razširjenosti in mnenje o potrebnost knjižnih darov in še marsikaj. Jože Rovšek 6 28. november 1996 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PRIREDITVE ČETRTEK, 28. 11. CELOVEC, v Zvezi-bank, Paulitschgasse 5-7 - SGZ 18.00 Predavanje »Prihodnost avstrijskega gospodarstva«, pred. dr. Siegfried Meysel VETRINJ, pri Marhofu - Viktringer Kulturherbst 20.00 Literarno branje: E. Gstettner: »Der Heuler des Jahres« PETEK, 29. 11. CELOVEC, na Dvojezični trgovski akademiji -Združenje staršev 16.00 Redni občni zbor Združenja staršev; od 17. do 19. ure »Dan staršev« ŠMIHEL, v telovadnici ljudske šole - občina Bistrica nad Pliberkom 19.30 Glasbeni večer: MePZ Gorotan, MGV »Petzen.Loibach«, MoPZ »Kralj Matjaž«, »Woschitz-Buam«, Bratje Smrtnik DUNAJ, v klubu koroških študentk in študentov, Mondscheingasse 11 20.00 Kurdski večer; uvod v zgodovino Kurdov; predava Özlem Akar, nato kurdska glasba in bife SOBOTA, 30. 11. VELIKOVEC, v Gospodinjski šoli - PD »Lipa« 9.30 Dan krajevne zgodovine ŽELEZNA KAPLA, v farni cerkvi 18.00 MePZ »Jakob Petelin Gallus« oblikuje mašo in kratek koncert KOTMARA VAS, v društveni sobi - SPD »Gorjanci« 19.00 Večer brkljanja (ročnega dela); izdelava kroglic in vencev s tehniko artičoke. Prijave po tel. 04220/30 34. RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše« 20.00 Janez Menart: »Balade«; premiera. Nastopa mladinska skupina SPD »Radiše«; režija Marjan Bevk ŽITARA VAS, kulturni dom KUMST - Društvo KUMST 20.00 Kabaret: »A Wuidsau miaßat ma sei ... izvaja Mathias Brandstäter z Bavarske NEDELJA, 1. 12. RADIŠE, v farni cerkvi - SPD »Radiše« 10.00 (po maši) Adventno petje z domačimi pevskimi skupinami in recitatorji OBIRSKO, v gostilni pri Kovaču - SPD »V. Polanšek« 11.00 Miklavževanje LIBUČE. galerija Falke 11.00 Odprtje razstave del Gustava Gnamuša in Gustava Januša; nagovor nam. dež. glavarja dr. M. Ausserwinkler, minister za kulturo R Slovenije Janez Dular; besede k razstavi Marko Košan. Na voljo bo barvni katalog. Razstava traja do 5. januarja. DOBRLA VAS, Rutar-Lido - Društvo upokojencev Podjuna 11.00 Adventno srečanje; nast. MoPZ »Trta« ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD »Šmihel« 11.00 Franček Rudolf: »Kužek laja mijau mijau«; nast. otroška skupina SPD »Dobrač« z Brnce ŽITARA VAS, v kulturnem domu KUMST - KUMST 14.30 F. Rudolf: »Kužek laja mijau mijau«; gostuje igralska skupina SPD »Dobrač« BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje« 16.00 Miklavževanje za otroke z lutkovno igro »Leteči žabon«; gostujejo lutkarji iz Šmihela DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD »Srce«, KKZ 16.00 Predstavitev knjige »Dobrla vas in okolica« z dr. Marijo Makarovič PONEDELJEK, 2. 12. SVEČE, pri Vrbniku (galerija Gorše) - SPD »Kočna« 18.00 Miklavževanje za otroke TOREK, 3. 12. ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica« 19.00 Predavanje ginekologinje dr. Silvije Velik »Drži, da ženske zase manj skrbijo?« ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA IN SPZ vabita na dvodnevni seminar v k & k center v Šentjanžu v Rožu PETEK, 6. 12. ob 14. uri: »Ženske - manjšina - umetnost - identiteta/ Frauen - Minderheit - Kunst - Identität« ob 19.30: Gledališče: »Der ewige Kreis«, soloprogram F. Blauensteiner. Gostovanje kulturnega društva "Werkraum" iz Gradca. SOBOTA, 7. 12. ob 9. uri: »Ženske - manjšina - umetnost - identiteta/ Frauen - Minderheit - Kunst - Identität« SREDA, 4. 12. CELOVEC, na slovenski gimnaziji 19.00 Občni zbor združenja absolventov ZG/ZRG za Slovence ČETRTEK, 5. 12. RADIŠE - SPD »Radiše« 16.00 (do 20. ure) Miklavževanje po domovih; prijave sprejema A. Lampichler, tel 74 01 56 ZAHVALA ZA PRISPEVKE Za »Spomenik preganjanja« na Radišah Po letošnji postavitvi »Spomenika preganjanja« na Radišah se čutimo dolžne, da se tudi javno zahvalimo vsem, ki so nam pomagali uresničiti to nalogo. Z denarnimi prispevki so nas podprli: Člani in posamezniki: Glinik Karel, Dobrla vas; Gregom Amalija, Dule/Miklavčevo; Jelen Franc, Libuče; Gasser Marija, Bilčovs; Zwitter Franci, Peče/Podklošter; Kokot Ana, Celovec, Tarman Alojzija, Podgorje/Loče; Nußbaumer Ida, Celovec; Resei Jože, Škofiče; Urban Ana, Goriče/Miklavčevo; dr. Janach Šimej in Ani, Mala gora/Bilčovs; dr. Vospernik Reginald, Podravlje; Pörtsch Terezija, Holbiče/Škofiče; Isop Anton, Gorinčiče/Šentjakob; dr. Zwitter Mirt in Danica, Celovec; Sadjak Milka, Nonča vas; Slamanig Matilda, Šentpeter na Vašinjah; Čimžar Marija, Kotmara vas; Sitter Peter, Želuče; Gallob Stanko, Loče; Partl Jože, Bistrica/Pliberk; Miklavčič-Trodt Olga, Šentjanž/Šentjakob; Hartman Amalija, Pliberk; Boročnik Franc. Libuče; Isop Marija, Gorinčiče; Mira Mara, Celovec; Jelen Draga, Bistrica v Rožu; Baumgartner Jože, Bistrica/Šentjakob; Trunk Lojze, Žužalče; Lepuschitz Jože, Šentjanž/Šentjakob; Labinski Katarina, Račiče/Velikovec; Gasser Ana, Bilčovs; župnik Isop Mirko, Škocjan; Černut Terezija, Loče; Heess Marija, Nemčija; Weiß Terezija, Goričica/Vetrinj; Olip Marija, Neži in Mira, Sele; dr. Taurer Marica, Beljak; Sting-ler Marija, Bistrica v Rožu; Kaiser Jože in Tinca, Šentkandolf; Krušic Matilda, Trabesinje; župnik Sticker Peter, Globasnica; Hutter Marija, Globasnica; Einspieler Jožefa, Zgornja Vesca; Miki Albina, Pečnica; Kokot Marija, Vrba; Allesch Ria, Celovec; Smrečnik Marija, Globasnica; Schaschl Hanzi, Zdovlje/Glinje; Lepuschitz Matilda, Ravne/Rožek; Pisjak Tomaž, Celovec; družina Strauß. Dob/Vrba; Urschitz Neža. Ravne/Rožek; Sturm Blaž, Lipa/Vrba; Kokot Andrej, Celovec; Inzko Kristina, Celovec; Kraut Ana, Pliberk; Inzko Terezija, Šentjanške Rute; Pečnik Marija, Rute/Pliberk; Lassnig Ana, Globasnica; Sturm Jože, Svinča vas/Škofji dvor; Močilnik Krista, Vetrinj; Korenjak Janez, Treb-lje/Šmarjeta; Merva Ika, Pliberk; Resei Filip, Rove/Šentilj; Oraže Jožefa, Sele; Miki Uršula, Goriče/Bekštanj; Križnik Marija, Šmarjeta v Rožu; Jerlich Jakob, Lobnik; Astner Rosemarie, So-draževa; Borovnik Ludvik, Borovlje; Prušnik Vladimir, Lobnik; Gril Adela, Plaznica; Pippan Marija, Celovec; Janežič Rado, Celovec; Sticker Jože, Šentpeter/Šentjakob; Pasterk Franc, Bela; dipl. trg. Habernik Joža, Rikarja vas; Černut Franc, Loče; Ogris Hanzi, Bilčovs; Trießnig Simon, Loče; Rehsman Franc, Šentjakob; Turk Ivanka in Vinko, Podkraj/Pliberk; Partl Cilka, Bistrica v Rožu; Piovesan Marija, Podgorje/Loče; Srienc Bernarda, Večna vas/Globasnica; Mihor Marija, Loče; Gallob Jože, Štobice/Diča vas; Planteu Terezija, Celovec; Picej Jože, Šentprimož; Krištof Gregor, Dvor/Šmihel; Breznik Kristijan, Celovec; Schwarz Ana, Podsinja vas; Malle Marija, Podsinja vas; Wieser Matevž, Celovec; Wutte Josef, Galicija; Küster Werner, Galicija; Urak Katarina, Nagelče; Müller Marija, Bilčovs; družina Zablačan, Apače; Urank Jože, Encelna vas/Galicija; Urank Franc, Encelna vas; Hribernik Janez, Tuce/Radiše; Perč Pavel, Šteben; Čimžar Erih, Ča-horče; Krištof Amalija, Bistrica/Pliberk. Gospodarske ustanove in podjetja Posojilnica Železna Kapla; puškarstvo Borovnik, Borovlje; tovarna Elan, Brnca; Posojilnica Pliberk; Posojilnica Šentjakob; Rutar Center, Dobrla vas; Posojilnica Borovlje; Posojilnica Bil-čovs-Škofiče-Hodiše; Zveza Bank, Celovec; Zadruga Pliberk; Zadruga Železna Kapla; Posojilnica Podjuna. Občine Kotmara vas, Bistrica na Zilji, Celovec, Pliberk, Straja vas, Bilčovs, Šentjakob v Rožu, Bistrica v Rožu, Železna Kapla, Sele, Globasnica, Bistrica pri Pliberku, Galicija. Za denarno podporo ali za pomoč pri odkritju spomenika pa velja zahvala posebej tudi uradu zveznega kanclerja (Sosvet za slovensko narodno skupnost), notranjemu ministrstvu na Dunaju, koroški deželni vladi, Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnemu svetu koroških Slovencev, Slovenski prosvetni zvezi, Krščanski kulturni zvezi in Slovenskemu prosvetnemu društvu »Radiše«. Vsem iskrena zahvala! Za primer, da bi se še kdo želel uvrstiti v krog podpornikov, prosimo za prispevke na konto Zveze slovenskih izseljencev štev. 3000-33043 pri Zvezi bank v Celovcu, bančna štev. 39100. 7,veza slovenskih izseljencev v Celovcu Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 28. 11. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja. Petek, 29. 11. 18.10 Kulturna obzorja. Sobota, 30. 11. 18.10 Od pesmi do pesmi-od srca do srca. Nedelja, 1. 12. 6.08 Dobro jutro. Koroška - Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (J. Tratar). 18.00 6 x 6 - Domače uspešnice. Ponedeljek, 2. 12. 18.10 Kratek stik. Torek, 3. 12. 18.10 Otroška oddaja. Sreda, 4. 12. 18.10 »Prišel je tih čas« -naj lepše adventne pesmi. Večerna 21.04-22.00 »Glej vrh Obirja«. -II. del. Dober dan, Koroška NEDEUA, 1. 12. 13.30 ORF 2 PONOVITVI, 2. 12. Ponedeljek, 03.05 ORF 2 Ponedeljek, 16.20 TV SL01 ■ Na vencu skupaj prižgali smo svečo. ■ Novi mediji se uveljavljajo: Predstavitev slovenske narodne skupnosti na CD-rom z možnostjo priključitve na internet. ■ »Stare sadne sorte iz Roža« - bogata bera iz travniških ali senožetnih sadovnjakov v okviru eu-projekta kmečke izobraževalne skupnosti (KIS). ■ Razstava grafik Draga Druškoviča v k&k-centru v Šentjanžu: Odkrivanje sanjskih podob iz otroštva in moč arhetipičnih simbolov. ■ Dr. France Cigan: »Slovenske narodne pesmi« -Delček bogatega glasbenega opusa rešen pozabe. SLOVENSKI VESTNIK Uredništvu Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek. Franc Wakounig, Mirko Štukelj Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 ______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 Poslovila se je Neica Bilo je videti, ko da je še narava žalovala, ko smo se na loškem pokopališču preteklo sredo poslavljali od Jamnikove mame Nežce Urschitz. Umrla je po daljši bolezni v beljaški bolnišnici v 85. letu starosti. Rojena je bila na Birtovem v Ločah, poročila je Tonija Ur-schitza iz Dobij, ki je izdeloval strešno opeko in skupaj sta si potem zgradila nov dom v Ločah. Nežca je podarila življenje šestim otrokom (najmlajša hčerka se je rodila šele po vojni). Življenje na Jamnikovem je bilo skromno, vladala pa sta zadovoljstvo in toplina. Mlada mati je z veliko ljubeznijo skrbela za blaginjo številne družine. V času nacifašizma je morala ta zavedna slovenska družina prestati veliko gorja. Mož Toni je bil vpoklican v svetovno morijo - moral bi pobijati ljudi, ki so samo branili svojo domovino, ali pa bi bil sam ubit. Njegova odločitev je bila jasna - ne in še enkrat ne! In vzela ga je noč. Vsa odgovornost za družino je tako prešla na ramena Jamnikove mame. Težke slutnje so postale resnica. Razbijanje po vratih ... Ne, niso Šentjurjevci, kljukasti križ se demonsko blesti s čepic orožnikov in osoren glas zapoveduje: Marsch, fort mit euch, ihr ...Še zadnji pogled na domačijo in Nežca je morala s petimi otroki v pregnanstvo. A tudi temna nemška noč ni večna in po koncu vojne se je spet vsa družina objela na domači zemlji. Sreča je bila nepopisna in v naslednjem letu jo je dopolnila še novorojenka Majda. Življe- ČESTITKA Te dni je svojo 70-letnico praznoval Andrej Zugwitz, Strnišni-kov iz Rikarje Vasi, sedaj živeč v Celovcu. Vse povojno obdobje je bil kot bivši borec proti fačiz-mu aktivni član in tudi odbornik Zveze koroških partizanov. Prav zato so mu na sedežu ZKP ob jubileju priredili tudi priložnostno počastitev. Slavljencu čestita tudi uredništvo SV. nje je teklo in doraščajoči otroci so po malem začeli zapuščati domače ognjišče. Tudi Nežca z možem se je skupaj s sinom preselila v novo hišo. Mož ji je umrl okrog 80. leta po kratki bolezni, kmalu mu je sledite hčerka Agi. Ti udarci so ji zapustili sledove na srcu in duši, vid se ji je močno poslabšal, zato jo je v oskrbo vzela hčerka Tildi. Tam je Nežca preživela zadnje del svojega življenja. Veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev je rajno mater pospremilo na zadnji poti. Mašo zadušnico je ob somaševanju dekana Stickra in sobrata Petra daroval domači župnik Stanko Olip. Z ganljivimi besedami je orisal življenjsko .pot pokojne Nežce ter posebno poudaril njeno dobrotljivo srce, ki se je razdajalo do kraja. Cerkveni zbor iz Loč pa je skupaj s solistko Anjo s petjem olepšal sveto daritev. Od rajne se je v imenu Zveze slovenskih izseljencev poslovil podpredsednik Franček Černut ter značajni ženi izrekel besede zahvale za njeno narodno zvestobo in ljubezen, ki ju je ohranila tudi v najtežjih časih. V ljubljeni domači zemlji bo pokojna Nežca našla tisti mir, ki gaje na tem svetu tolikokrat pogrešala. F. C. VODORAVNO: 1. bližnja sorodnica, hči mojih staršev 6. izdelovalec lesenih obuval 11. spora, »seme« praproti in gob 12. glavni števnik 14. velik list papirja 15. glavni mesto Italije 16. Agamemnonov sin in Elek-trin brat, ki je ubil svojo mater 18. statua 19. Ivana Kobilica 20. splav, odpravitev plodu iz maternice 22. rimsko 101 23. mesto ob Gangesu v Indiji, po katerem se imenuje tudi vrsta riža 25. strokovnjak za okvare nog 27. originalno ime za Irsko 29. ime Chaplinove žene 30. vrsta gobe 33. narisana slika 36. Ana Pavlova 37. veda o pomorstvu 39. razum, pamet 40. kratica za »telefon« 42. pristaniško mesto na Estonskem 43. število z dvema ničlama 44. država na bližnjem vzhodu 46. žensko ime (iz istih črk kot ATE) 47. nasprotno od mlad 48. gojenje rib 50. glasbila, podobna violini 51. napadalec 52. sobna tla iz lesenih ploščic NAVIČNO: 1. zgodba v sličicah 2. gorska rastlina, resje 3. velika sladkovodna riba 4. avtomobilska oznaka za Trst 5. tovarna barv v Celju 6. kubanski predsednik (Fidel) 7. avtomobilska oznaka za Koper 8. preprosto orožje 9. ime deklice v čudežni deželi 10. nogometno moštvo z Dunaja 13. rimski cesar, ki je dal požgati Rim 16. drugačen kot bel ali črn 17. varuhinja, skrbnica 20. negativ- no naelektren delec atoma 21. tuje žensko ime 24. katran 26. ozek trak blaga ali usnja 28. polutnik, črta, ki delo zemeljsko oblo v dve polovici 30. literarno delo, ki s posmehom biča družbene razmere 31. bojni plin 32. grški kralj v Mikenah (iz istih črk kot REJTA) 34. fiktivna vas na Slovenskem, po Milčinskem sedež neumne primitivnosti 35. spremljevalec boga Amorja 38. vrsta vrbe 41. reka skozi Češko in Nemčijo, nem. Elbe 43. glasen vzdih 45. vrsta bakterije, ki povzroča gnojenje 47. mlečni izdelek 49. kemijski znak za galij 50. kemijski znak za vanadij Rešitev iz št. 55 VODORAVNO: L KRAVAL 6. PROPAN 11. OERE 12. AMI 14. ZALA 15. TAT 16. ATENA 18. RED 19. LL 20. PRELOMNICA 22. ZAHRBTNEŽ 23. RJAVINA 25. ERATO 28. EKIPA 29. SE-NOR 30. KOJE 31. ANTIKVA 33. NALOV 35. IDEAL 36. OS 38. NATALJA 40. RE 41. BOR 43. GOLIA 44. GIN 45. AVAR 47. KAS 48. NAŠ 49. KAJAK 50. TROGIR NAVPIČNO: 1. KOTLAR 2. REAL 3. ART 4. VE 5. LATERNA 6. PINOT 7. OZ 8. PA-RIŽANKE 9. ALEC 10. NADA 13. MELBA 16. ARHIPELAG 17. AMNESTIJA 20. PAVIJAN 21. NEREIDA 22. ZAKON 24. JEK 26. TOVARIŠI 27. ORALEN 31. AVALA 32. TOBAK 34. OTOK 37. SOVA 39. LIST 42. RAJ 44. GAG 46. RA 48. NO Na letošnjih Čufarjevih dnevih se je v Aljaževem prosvetnem domu na Dovjem s komedijo »Dan oddiha« predstavila gledališka skupina KPD Planina iz Sel. S slavnostnim nagovorom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in krstno uprizoritvijo tragične farse Evalda Fliserja »Padamo! Padamo!« v režiji, na sceni in v kostumih Bojana Čebulja (ki slavi 50 let odrskega ustvarjanja) so se v petek, 15. novembra, v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah začeli deveti Čufarjevi dnevi ‘96. Že deveto leto se na Jesenicah srečujejo amaterski gledališki ustvarjalci in ljubitelji gledališke besede iz vse Slovenije. V tem obdobju so se jim pridružili tudi sosedje onkraj meje - Slovenci z avstrijske Koroške in poklicni gledališčniki iz Beljaka. Zdaj že tradicionalni lutkarski dan s slovenskimi lutkarji in z gosti iz Avstrije in Italije, s predstavami za staro in mladino, daje Čufarjevim dnevom dodaten čar. Čufarjevi dnevi so dobili ime po jeseniškem rojaku, pisatelju, pesniku ip dramatiku Tonetu Čufarju. Njegovo literarno delo predstavlja našo preteklost, vendar ta ni tako daleč, da njen spomin ne bi segel v današnji čas. V okviru prireditve, s katero so zaznamovali sto let gledališke dejavnosti na Jesenicah, so se predstavila še nepoklicna gledališča iz Koroške Bele z Golarjevo »Vdovo Rošlinko«, iz Sel na avstrijskem Koroškem z »Dnevom oddiha« Valentina Katajeva, iz Celovca z Mitte-rerjevimi »Zdrahami v božji hiši«, Bohinjske Bistrice z Gluvičevim »Videoklubom«, Škofje Loke s Cowardovo »FIu-domušno prikaznijo«, Ljubljane s Šehovičevimi »Kurbami« in iz Pirnič z Jurčičevo, Alešovče-vo in Novakovo satirično komedijo »Po nemško (ne)znajo«. V lutkovnem delu programa pa so nastopile tudi Lutke KPD Šmihel pri Pliberku z Kupper-Kolbičevo Kapljico Mavrin-ko«. Lojze Kerštan Umrla Oilova mama V Škofičah so prejšnji teden taborišče na Hesellbergu in pokopali Marijo Anderwald, pozneje v Nižjo Avstrijo. Po-Ožlovo mamo. Umrla je v 85. grebni obred je opravil dekan letu starosti. Pokojna je bila Hotimitz, v poslovitvenih bese-med prebivalstvom znana kot dah pa seje ob njeni življenski birtinja, med vojno pa je bila z poti spomnil tudi njenega trp-možem Andrejem izseljena v ljenja v izseljenstvu. ZOBOZDRAVNIK dr. Bojan Levičnih v Radovljici pri Bledu, Kopališka 4, tel. 00386/64/71 53 78 ali 71 53 03 ima odprto ordinacijo ob ponedeljkih, torkih in sredah. Zobozdravnik z 20-letno prakso v Nemčiji nudi tudi izvrstne proteze in zdravljenje parodontoze. O POSOJILNICABANK PODJUNA vabi svoje člane na občni zbor ki bo v petek, 6. dec. 1996, ob 18. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi SLOVENSKI VESTNIK SPORT KOŠARKARJI SAK Uspešen začetek Pretekli mesec se je začelo prvenstvo za košarkarje SAK. Na letošnjo sezono so se še posebno dobro pripravili. Zadnji teden počitnic so bile organizirane priprave v Poreču, katerih se je udeležilo kar dvajset igralcev. Tam so juniorji odigrali tudi prijateljsko tekmo proti hrvaškemu finalistu iz pretekle sezone. Domačini so zmagali z rezultatom 86:79 (38:48). Iz leta v leto je vedno več nadebudnežev, ki želijo igrati košarko. V koroško košarkarsko prvenstvo so letos vključena kar štiri moštva SAK. Tekmujejo juniorji, mladinci in šolarji. Za “mini” skupino pa se bo prvenstvo pričelo šele 4. decembra. Tako kot lansko leto moštva vodi in trenira Boleslav Reberšak iz Ljubljane, Stefan Hribar in Nejc Jager pa sta prevzela vsak po eno moštvo. Juniorji Letos so igralni modus pri juni-orjih nekoliko spremenili. Ker se je na košarkarski zvezi prijavilo devet moštev, so se delegati zveze odločili, da moštva razdelijo na skupine vzhod in zahod. V vzhodni skupini, v kateri so tudi naši košarkarji, so štiri moštva. Tak sistem pa pomeni, da igra vsako moštvo proti vsakemu. Juniorji so zmagali že kar tri tekme. Tekmi proti SUK Celovec in BBC Wolfsberg so gladko dobili. Bolj zanimiva je bila tekma proti Daevvo Celovec. Zal sojo naši izgubili za šest točk, vendar je to moštvo njihov edini resni nasprotnik v tem razredu. To je bila prva tekma pred domačo publiko, zato so imeli igralci nekaj treme. Toda poraz so že preboleli in spet zmagali v povratni tekmi proti SUK Celovec z 86 : 60. Skozi vso tekmo so vodili za 10 točk, proti koncu pa so se še posebno potrudili. Kljub zmagi pa trener ni bil zadovoljen, kajti igralci znajo igrati še precej bolje. Najboljši strelci: Nejc Jager (25 točk), Martin Majhen (21), Tomaž Jager (15), Rok Mišvelj (10), Filip Ereiz (8), Denis Mi-kulica (5) in Luka Korošec (2). Mladinci BBC Wolfsberg - SAK (74:73) Preteklo soboto pa so mladinci doživeli tesen poraz. Kljub temu, da so imeli nasprotniki telesno in višinsko premoč, se mladi košarkarji SAK niso pre- KIK-BOKS Tomaž Hribentig koroški prvak! * Preteklo soboto so se v Celovcu na koroškem prvenstvu pomerili kik-boksarji. Nastopilo je 30 tekmovalcev, med njimi tudi dve ženski, iz šesetih klubov. Za SAK je nastopil samo Ra-dišan Hribernig; König in Ravnjak nista nastopila zaradi telesne poškodbe. V splošni kategoriji do 71 kg (lahki kontakt) je domačin Hribernig prepričljivo premagal svoje nasprotnike in postal koroški prvak. Nastopil je tudi v šemi kontaktu in dosegel tretje mesto. M. Š. dali. Dokazali so, da višina ni vse pri košarki. Domačini so v tekmi vodili od vsega začetka, proti koncu pa je odlično zaigral Lukas Truppe in moštvo se je približalo do ene točke razlike. Največ točk sta dosegla Lukas Truppe (37) in Marko Pruš-nik (17). Nejc Jager LONGO MAI IN COPPLA KAŠA Primemo ovrednotiti volno Ob striženju ovac Zakaj ovce še vedno veljajo kot »živali revnih ljudi«? V času, v katerem cena govedine ter mleka, proizvedenih na konvencionalen način, kot osnovni pridelek gorskemu kmetu težko zadostujeta, bi ovca lahko spet pridobila na pomembnosti. Povpraševanje po jagnjetini stalno narašča in za pašništvo na strmih površinah se ovca bolje obnese kot marsikatera vrsta govedi. Vendar volna veliko rejcev postavi pred problem -zakaj? Kot kaže, raste po- vpraševanje po visoko kakovostnih proizvodih. V ekskluzivnih butikih kot tudi pri tekstilnih diskonterjih volna pridobiva na pomenui. Kljub temu mora biti rejec vesel, če cena volne pokrije stroške striženja ter prevoza. Eden pomembnih vzrokov je v tem, da v celotni Evropski uniji volna velja kot industrijska surovina in ne kot poljedelski proizvod, kateri je vreden podpore. Drugi vzrok je, da se je skoraj celotno znanje o proizvodnji volne ter njihove predelave izgubilo. Obrati, ki so še preostali, so zainteresirani, da se domača volna kvalitetno predela, ne pa da bi se povpraševanje po volni pokrivalo z uvozom. Pogoj za to seveda je, da lahko rejci pazijo na volno od reje pa do striženja. Ponudbe glede izobrazbe so (še) redke, ker pristojne inštitucije - kmetijske zbornice, univerze ter strokovne šole - ovce prištevajo skupini živali, v kateri so zajci, piščanci ter druge male živali. Zato ni čudno, da se je v začetku novembra v Lobniku na tečaju za striženje ter sortiranje volne zbralo več kot 30 interesentov od Predarlske do Dunaja, pa tudi iz Koroške ter Slovenije. Nam kot prirediteljem, Evropska Kooperativa Longo Mai v sodelovanju s Coppla Kašo, je šlo za to, da spregovorimo o teh problemih in da skupaj s študenti agronomije, rejci ter predelovalci volne razvijamo idejo za zvišanje vrednosti ovčereje ter predelovanja volne v Avstriji. Beate in Robert Kauer, Longo mai Dodatne informacije ter obširno poročilo o tej prireditvi lahko naročite pri: Longo mai, Lobnik 16, 9135 Železna Kapla, tel.: 0 42 38/558, fax: 0 42 38/82 32. ŠAH Velik uspeh ŠSZ/Carimpex I Uvrstitev v play-off-tekmo-vanje za podligo kljub tesnemu porazu proti Trgu - SŠK »Obir« zgrešil cilj samo za pol točke Šahisti Slovenske športne zveze/Carimpex I so'preteklo soboto pri Miklavžu v Bilčovsu slavili enega največjih uspehov v zgodovini leta 1981 ustanovljena kluba: v zadnjem kolu prvenstva v 1. razredu vzhod so slovenski šahisti - kljub tesnemu porazu proti ekipi iz Trga -zbrali za drugo mesto na lestvici potrebnih 3,5 točke in se dokončno uvrstili v play-off tekmovanje za vstop v koroško podligo. Za točke so poskrbeli mag. Franc Rulitz (zmaga), Silvo Kovač, Arnold Hattenber-ger, Avgust Vukanič ter Dunja in Aleksander Lukan (vsi remi). Smolo je imel dr. Joži Amrusch, ki je že dobljeno partijo izgubil, brez točke pa je ostal tudi mladinski igralec Borut Živkovič. Play-off tekmovanje za vstop v podligo se bo začelo konec januarja 1997, na njem pa bodo poleg SSZ/Carimpex 1 sodelovali še prve ekipe SV Šentvid, SV Rapid Feffernitz, BSV Bad Bleiberg ter drugi ekipi ASKÖ Bekštanj in Schachfreunde Beljak. Ekipi, ki bosta play-off tekmovanje končala na prvem in drugem mestu, si bosta zagotovila nastop v podligi v tekmovalni sezoni 1997/98. Za samo pol točke pa je uvrstitev v play-off tekmovanje za podligo zgrešila ekipa SŠK »Obir«. Kapelčani so s 6:2 sicer visoko premagali ekipo BSG Raiffeisen Celovec, njihovo uvrstitev v play-off tekmovanje pa so preprečili šahisti iz Šentvida, ki so z rekordno zmago 7,5: 0,5 premagali moštvo Pošte iz Celovca in osvojili prvo mesto pred SŠZ. Za SŠK »Obir« so točkovali Harald Wolte, Andreas Karner, Wolfgang Moser, Andreas Karner, ravnatelj Josef Hanschou (vsi 1), remizirala pa sta Dušan Jo-kovič in Hans-Christian Wolte. SŠK »Obir« v vigrednem delu prvenstva igra play-off tekmovanje proti izpadu iz L razreda vzhod. Končna lestvica: L SV Šentvid I 25,5, 2. SŠZ/Carimpex I 25, 3. SŠK »Obir« Železna Kapla 24,5,4. SV Trg 23, 5. BSG Raiffeisen Celovec 13,5, 6. Pošta Celovec 8,5 točke. I. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 55 Študija Kling in Horowitz Za damo ima beli trdnjavo, skakača in kmeta, vendar ima napadenega skakača in nerodno postavljenega kralja na drugi vrsti, ki se mora pred šahi črne dame umakniti na prvo vrsto. Beli, ki je na potezi, pa ima skrito kombinacijo, ki ga vodi do zmage. Pri tej zmagoviti poti je belemu v veliko pomoč »izgubljeni« beli skakač na osmi vrsti. Velja se potruditi in streti oreh! Rešitev štev. 54 Ključ do rešitve vodi s potezo l.Tb8! Črni ne sme vzeti trdnjave l...Kb8:? zaradi 2.f8D+ in po zamenjavi dam beli zmaga. Boljša obramba črnega je 1 ...Dd5+ 2.Kb2! Sedaj črni nima več šaha, razen z žrtvijo dame, zato mora že nujno vzeti kmeta 2...Df7: Sledi druga poanta 3.Tb7+ Ka8 4.Sc6!! z grožnjo mata 5.Ta7 ali Tb8. Črni mora vzeti skakača ali trdnjavo. Na 4...dc6 izgubi takoj damo s 5.Tf7:, na 4...Kb7: pa sledi 5.Sd8+ z enakim koncem. DVOJEZIČNI ZBOR/DER ZWEISPRACHIGE CHOR Koncert v Obervellachu v smislu sožitja in razumevanja V soboto, 16. novembra, seje Dvojezični zbor/Der zweisprachige Chor odzval povabilu mladinskega zbora »Jugendchor Obervellach«. Večer so oblikovali mladinski zbor, Dvojezični zbor, Brassquintett der Musikkapelle Flattach in Horst Zach ob spremljavi učiteljice Anje Weihs na klavirju. Koncertna dvorana, v tem primeru avla tamkajšnje glavne šole, je bila povsem primerna: ozka, dolga in visoka. To je pripomoglo k temu, da se je lažje pelo in da so bile pesmi za mnogoštevilna poslušalce pravi užitek. Povezava je bila preprosta, v tem sklopu primerna in smiselna. Koncert, tako je menil ravnatelj glavne šole, je potrdil, da mladi ljudje le niso takšni, za kakršne jih imajo starejši, marveč da so jim taki ustvarjalni mladi ljudje lahko le v ponos. Ob koncu dveurnega koncerta se je bilo ob jedači in pijači mogoče še to in ono pomeniti. Č. Z.