Na veliko tekmovanje v plavanju bi vaterpolu, ki ga je pripravilo zavemd-Sko poveljstvo v Rhnu, so odpotovaii tudi naši športnild, in slcer s trabakulo do Barija, od tam pa z letalom do Ri-ma. To je bilo a^usta 1944. Za vodjo potovanja naSe reprezentance so določi-li Oskarja Danona, znanega dirigenta be-ograjske opere.
Veliki plaimlni stadion je bifl okrašen z zastavami sodelujočih držav, toda na-5e zastave ni bilo med njimi. Organiza-tor se je opravičeva!. da nima niti za-stave niti ne more izresti naže himne. Zastavo so nato dobili pri naSem voj-nem predstavništvu, Oslcar Danon pa je vso noč pisal partituro himne. Tako se je lahko orkester še nauffil melodijo Hej, Slovani. Prvič je na stadionu Co munale zaplapolala naša zostava L? ia-donela htmna nove Jugoslavije.
Giistava Perla in mnogih dru^ih, ki so se žrtvovali za domovino.
Ko Se niso utižmili topovi na srem-skem bojišču, je bila 7 Beogradu že pr-va nogometna tekma med ekipama prve prolotarske divizije in USAOS. Po c^or-čeni   borbi   so  ^imagali   mladinci   s  3:2.
Eden od organizatorjev te tekme je bil tudi Slobodan Cosi.i, v ekipi Zveze antifašistične mladine Srbije pa je igral znani r^>rezeaitanjt Predrag Dajič. Že 4. marca 1945 se je ekipa USAC« preime-novala v mladinsko ii»rtno druStvo Cr-vena zvezda.
Prvi atletski rrfiord v novi Jugoslavi-ji je dosegel Marko Rafiič, Clan beograj-skega Partizana, in sricer v teku na 200 metrov. To je bilo 16. junija 1M6 na pr-venstvu Beograda. Samo nekaj dni ka-sneje je Petar Vukovič, prav tako Član Partlzana, dosegel državnl rekord v sko-
PRED -JUBILEJNIM 30. SPORTNIM PRVENSTVOM JLA
Prvi rekordi nove Jugoslavije
NaSi predstaTTuki so imeU zelo vell-ko uspaha. Zmagaii so na 100 m hrbtno in v Stafeti 4x100 metrov mešano. Osto-jili so tudi drugo mesto na 100 metrov prosto in še tri tretja mesta. Vaterpoli-sti so promagali kombinirano ekipo ZDA - Francija s 3:2, Anglijo s 6:2, s Franoljo pa izgubili s 7:5. Z osvojitvijo drugega mesta so dosegii iaredon uspeh.
Toda plavalna in vaterpolo reprezen-tanca JugDsiavije nj pofiivaia na ]ovori-kah. Borci-športniki so se vrnHi v svo-je čete in z enako vnemo nadaljevaU boj proti sovražniku. Ztupisan pa je ostal datum 18. avgust 1944. kot dan, ko so Sportniki-borcl narodnoosvobodiane toJ-ske Jugoslavije prvič stopili v mednarod-no Sportno areno.
Med vojno je mnogo znanih Športni-kov izgubilo življenje. Naj omenimo ime-na Milutina Ivkoviča-Milutinca, atleta Borisa Hanžekoviča, plavalca Branka Zl-herla, veslača Jnra Mrduljafia, smučarja Predraga Heruca, atletov jOTana Miki-da-Spartaka in Ferda Skoka, boksarja Tomislava Albinija. kolesarjev Milana, Viade in Iva Ogoielca, nogometa&t Ni-kice   PaJevkJa,   nanus9DOt«ni^ega   igrttlca
ku 7 višino, ko je preskočil 188 om. Zanimivo je, da je Vukovič ta rekord dosegel na srednješolskem prvonst™ 23. junija 1946. Le dan kasneje aa do-sežkom Marka Rafii(*a pa si je na tek-movanju v Varaidinu Miirjan Urbi6, Član zagrebSke Mladosti, priborid rekord t peteroboju s 7073 toCkanu.
Jelena Madžax je prva atletinja, ki J« v novi Jugoslaviji dosegla državni re-kord, in sicer na mitingu v Subotici z rezultatom 12,7 v te&u na 80 metrov z ovirami.
Kasneje so na tekmovalno sceno sto-pili še Zvonko Sabrtiovlč, Ivan Gubijan. Franjo Mlhalid, Andrija Otenhajmer ln mnogi drugi Sportniki, ki so na vseh tek-movanjih pokazali primerno borbenost in pofetvovalnost. Zabeiežen je dogodefc s partizanskega marSa na balkanskem prvonstvu v BokareSti, ko je naša ekipa celih   15  km nosila   izčrpanega   tovariSa.
Tudl v dnigih Sportih so iz množic« neznanih za&tnikov, pripadnikov arma-de, izšli mnogl Sportnl talenti, ki so kasneje pooesli slavo jugosloranskega Sporta na vseh pet kontinentov.
IVAN ŠUČUR