Tiskovina ^ Poštnina plačana pnj^ošti_6429LMiA ko P.n. Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 62390-Ravne na Koroškem CELOVEC TOREK 30. JAN. 1990 Letnik XLV. Štev. 8 (2523) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagertfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena: 7 šil. din.10 P.b.b. Pros!av!janjc 10. oktobra: Haider povabi! na razgovor Deželni glavar dr. Jorg Haiderje obe osrednji organizaciji koroških Slovencev povabil na razgovor o proslavljanju 10. oktobra 1990 oz. 70. obletnice plebiscita. Kot je za Slovenski vestnik izjavil tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, se bodo njeni zastopniki razgovora sicer udeležili, poudaril pa je, da je Zveza slovenskih organizacij že objavila jasno stališče, v katerem je rečeno, da 70. obletnica plebiscita ne daje nikakršnega razloga za proslavljanje, marveč da naj bi bil 10. oktober 1990 „dan razmišljanja'.' '= Wieser: želja po sodelovanju s strankami v Sloveniji Na javnem shodu Demosa, združene opozicije Slovenije, v petek zvečer v Kranju, za katerega je bilo zelo veliko zanimanja, je bil med gosti tudi Feliks Wieser, predsednik ZSO. V svojem govoru se je najprej zahvalil krajski opoziciji za povabilo na njeno prvo širšo javno predstavitev. „Proces demokratizacije v Sloveniji koroški Slovenci pozdravljamo. Kot ZSO želimo z vsemi strankami v Sloveniji čim bolje sodelovati", je dejal Feliks Wieser in ob tem predlagal, naj ima vsaka stranka dobro razčiščen odnos do Slovencev v zamejstvu. Kotje dejal, imajo koroški Slovenci željo, da bi se njihov glas slišal tudi v slovenskem parlamentu. Kar zadeva oceno slovenske politične pomladi v tujini, je po njegovem mnenju pčmembno tudi to, kako bo Slovenija ravnala z manjšinami v svoji deželi. Ob tem je opozoril še na to, naj si ne delamo utvar, da je gibanje za suvereno Slovenijo vsem našim sosedom najbolj po volji. Kot je dejal, v Avstriji nekateri že opozarjajo na nevarnost suverene Slovenije zaradi njenih „apetitov" po zamejstvu. Uspel ples Ples maturantov slovenske gimnazije je tudi tokrat uspel. Ansambel Šok je poskrbel za dobro razpoloženje, dijaki sami pa so bili zelo kreativni: za začetek so pripravili otvoritveni ples, prav tako pa so sami poskrbeli za vmesne vložke: naštudirali..so lambada-ples (učitelj: Gregej Krištof), fantje maturantje pa so predstavili še „deviški ples". Jasno, da je bilo vzdušje odlično. Zaradi dvojezičnih spričeval Le nekaj tednov po odločbi ustavnega sodišča v zvezi z manjšinskošolsko zakonodajo na Koroškem v prid manjšini je koroški Deželni šolski svet storil ukrep, ki očitno nasprotuje vsebini in duhu odločbe ter je usmerjen proti pravicam slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Kot smo že poročali, je s pismom dne 17. januarja okrajnim šolskim svetom Celovec-dežela, Ce-lovec-mesto, Beljak-dežela, Beljak-mesto, Šmohor ter Velikovec odredil, da je izstavljenje dvojezičnih spričeval za učence, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, nedopustno. Deželni šolski svet se pri tem sklicuje na pismo ministrice za pouk Hawličkove, ki pa po drugi strani v pismu ravnatelju Kukoviči poudarja, da vprašanje dvojezičnih spričeval sodi edinole v pristojnost Deželnega šolskega sveta. To pomeni, da ob njegovem naklonjenem stališču ne bi bilo ovir za izstavitev dvojezičnih spričeval za otroke na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem ter v mestih Beljak in Celovec. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je včeraj v posebni tiskovni izjavi Deželni šolski svet pozval, da razveljavi oz. umakne službeno navodilo z dne 17. januarja 1990 in tako na nebirokratski način omogoči izstavitev dvojezičnih spričeval učencem, katerih starši to želijo. Marjan Sturm pri tem tudi poudarja, da bi tako dejanje tudi odgovarjalo duhu 7. člena Avstrijske državne pogodbe. „Deželni šolski svet bi se s tem tudi izognil očitku, da je s svojim navodilom spet prisilil člane slovenske narodnostne skupnosti, da si svoje pravice zagotovijo samo preko ustavnega sodišča", je dejal tajnik ZSO. Staršem pa Sturm priporoča, naj vztrajajo pri zahtevi za dvojezična spričevala že ob šolskem polletju. Zahtevo oddajte pismeno učitelju vašega otroka! PREBER!TE 2 Martin Kušej nov predsednik KSŠŠ/ Gradec 3 Odpor proti vojaškim žeieznim preprekam na južnem Koroškem 4 Heute im Stovenski vestnik 5 Cirii Ziobec: „Naka-zana je pot..." 6 Vestni kova križanka 7 Teievizijski in radijski spored in objavi 8 Šah: siovenski ekipi izpadii iz pokata -SV vsepovsod -Graški sejem nositec trgovanja med Vzhodom in Zahodom Na pogovoru s predstavnik; ZSO sta predsednik K/uda slovenskih občinskih odbornikov Peter IVa/dhauser (desno) in tajnik Bernard Sadovnik (levo) predstavi/a načrte KSOO za nas/edn/o mandatno dobo. S strani ZSO sta jima predsednik Feliks t/l/ieser in tajnik Marjan Sturm zagotovi/a finančno in politično podporo, saj ZSO k/ub ocenjuje kot pomemben dejavnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem. SMa. Mohar Občinski odborniki pomemben dejavnik Minuli petek sta predsednik in tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) Peter Waldhauser in Bernard Sadovnik ZSO uradno predstavila delovni načrt kluba za prihodno mandatno dobo, še prav posebej z vidika naslednjih občinskih volitev. V ospredju delovanja KSOO bo izobraževanje občinskih odbornikov, večja prisotnost v občinah ter priprave na občinske volitve. Predsednik in tajnik ZSO Wieser in Sturm sta poudarila, da KSOO opravlja poleg kulturnih in drugih dejavnikov slovenske narodne skupnosti pomembno dejavnost na terenu, da pa bo potrebno, da vodi odprto politiko, ki bo sprejemljiva in bo nudila možnost sodelovanja vsem političnim strukturam znotraj slovenske narodne skupnosti. Predsednik Waidhauser je poudaril, da bo KSOO tudi v bodoče vodil politiko združevanja ljudi in volilcev na naj-širški politični platformi. Poudaril je, da od osrednjih organizacij zahteva, da se razčistijo vsa sporna vprašanja, kajti trenutna situacija škodi vsem. KSOO bo zavzel stališče do šolstva (skupno ali ločeno), želi pa tudi sodelovati pri razreševanju vprašanja šole v Celovcu. Na pogovoru z Zvezo slovenskih organizacij je tekla razprava tudi o tem, kako naj bi KSOO sodeloval v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, predstavnika ZSO pa sta klubu zagotovila tudi finančno pomoč za redno delovanje. KOMENTAR P07HERAP0MEČ KOrEMšOi.% dr. JOŽE MESSNER Rnz^oilbn n.simncgii jodNčn /z decembru /9H9 o vprn.snnjn )::vne dvojezične 1/Md.s'be so/e v Celovcn /e flrobo odme-vnln rro .samo v boro.sb! jr: nv^lrl/.sbl, lemveč Mrd; v mednarodni javno^ll. Doma/a ves av.sinjs/:! O.sA je brez pridržka pozlllvno oceni! ngolo-vllev iodrsča o polreb! po rjvq/'oz:črror?r /roabi: rad: v glavnem mesln dežele. Koro.sEo časopisje pa je odločllev .sprejelo bolj dijerenclrano. Vr.slo groženj - od agorardjaa/a rr:ar;j.s:r:e prelro omejllve pro-.?!orsbe ve/jarao.s:; manj-čln.s/co.fol.sbega zabona, do zableve po avedb! ,,zrelostnega Izpira" Iz slovenščine za vse olrobe, 1:1 so pr!javl/'en! 1: dvojezičnem:: poalra -pa je Edo sllsai! rad: s stran! deželnega glavarja 7/alderja. /z cele vrste aararaosr živčnih Haiderjevih reabcij še posebej' Izsropa njegov aapad r:a Zvezo ^lovea.shd: organizacij rer njegova grožnja, da ,,bo pro.srora samo za eno šolo". Kljub dejlsrva, baterega se zaveda rad: or:, da por?oha po dvojezičnem poaha v Celovca daleč prebega levilo otrob, h: že oEl.shajejo prlvalrro šolo Mohor/eve dražhe, se dela zasbrbljenega za a.sodo prav re privatne .sole ,,hr.s'čar;.shlh Slovencev", h: da ho propadla, ber .so je Z.S C obrnila na naravno sodlsče. z?e od vsega začelba je hdo jasno, da ho Haider po.sha.sll zahd: blln ne le med ohe .sloven.shl osrednji organlzacl/1, lemveč predvsem med celov.she srar.se In otrobe, h: sl želijo v prvi vršil nernolen In bvallteten dvojezični poah. Medlem pa je .Sbnp-nosl slaršev za dvojezično Ijad.sho šolo že slorlla prve h o ra h e na pol: do aslanovllve javne dvojezične 1/adshe šole na vadnici Pedagošbe abademije. Hbral! se je Shapnosl slaršev povezala z združenjem slaršev In ravnaleljlco na Mohorjevi' šoli. Srarš! se zavzemajo za medsebojno sodelovanje In so prod vsem po.sha.som Izigravanja ene sbnplne slaršev prod dragi. Kol vse h a že, se /e ladl Mohorjeva dražba odločila za lo, da njena šola ohrani prlvalnl slalas z ..razširjeno pravico jav-nosll". N/'en ohsloj lorej IDal/e na 6. sirarn) Z_7ara/ IVaše „C/tJ-^ V EENGE" zdaj' Izhajajo šllrlbral tedensbo, lorej' sbo-raj bo! dnevnih. Dnevno ahlaalne In/ormacl/e Iz poll-tlbe, ballare, šporla In podeželja v slovenščini zdaj' prejema naraščajoče šievllo bralcev. Sloven.shl časopis v borošb! medljsb! srenji ni več ebsol, lemveč čedalje bolj /GOAM SCHELLANDR/^ dlšča za nadaljnji razvoj' h oris m a In osvežajoča. Razprava o osnovanja novega sbapnega slovenskega časopisa, ali, če la h o hočele, o zdražllvl „nl" In Slovenskega veslnlka do zdaj' ni prinesla nič novega In oprijemljivega, saj se n: dvignila preko Običajno konlro-verznega In neobveznega EMA OFTGAMFZACFJA, EMLFS7\ EMA t FMF JA...? spošlovan javnoobvešče-valnl dejavnik, hkrad pa je odločilni nosilec NA/sEpoll-dke. Kako je lo poslalo mogoče? IVašposlanec Karel je aresnlčll svojo poslednjo polldčno vizijo: na zborovanja vseh koroških Slovencev smo se - kajpada s pomoto NAGEGA članslva, NA5E KEE In NA^E Cerkve -končno polrdlll kol najmočnejši In odločajoči polldčn: dejavnik. Uveljavil! smo NA^G novo linijo, NA.^E vodslvo, NA.$E jlnančne polrebe, NA.$ skapnl lisi In NAGEGA glavnega arednl-ka. Zdaj velja NA^A linija, In nihče med Slovenc! nas ne sme In ladl ne more več brll!-zlrad... 7abe vizije „M!"-jevsk!h In NSKS-ovsklh N/tSlSEOV glede skapnega slovenskega llsla so skrajno vprašljive In v svoj! orlenlacijl po mono-pollzaclj! lako polldke kakor ladl poročanja dokaj zasla-rele, lahko b! danes celo dejali: 'boljševl.sdČMo' avto-rllarne. Ena organizacija, eno vodslvo, en lisi, ena linija - lako načelo n! več obveljalo nld v Vzhodni Nemčiji, kjer s! je ena slranka desellel/a dolgo lasdla pravico do edino osre-čajoče linije In oblasd. Povsod v vzhodni Evropi In ladl v dagoslavlj! smo soočen! z avel/avljanjem polldčnega In ladl medijskega plarallzma. Slovenc! na Koroškem ga v malem - kajpada ne vedno vzglednem - okvira poznamo že nekaj desellell/. Glede na pollllčn! razvoj prelekllh le! In zlasl! v šolskem vprašanja se je ohsloj dveh pollllčnlh laborov Izkazal celo ko! najen, In ladl zdaj ob jsoj delo vanja obeh organizacij v sosvela so raz-llkajoča se pollllčna Izho- dlspala. V KSNSVD so bile nakazane vsaj osnove In sodobnema razvoja aslre-zne smernice: časopis mora proč od narodnoslnega In polldčnega emocenlrlzma; pod geslom demokrallzaclje ne sme Izmejeval! dragih pollllčnlh gledanj' In Inlere-snlh skapln: ozko slrankar-skopollllčno gledanje onemogoča medijsko relevanlne konceple, nagovarjal! ne sme samo zavedni de! manjšine In „MMŠ!sle", lemveč ladl narodnoslno obrobje, naroda soseda In zavezniški demokrallčn! labor. Vendar lo niso bile vizije predslav-nlka „nl". So pa lo smernice Slovenskega veslnlka, kale-rlm skaša kolikor je mogoče aslrezal! že danes In s kale-rlm: je pripravljen na smiselno In perspekllvno preobrazbo slovenskih medijskih razmer na Koroškem v bližnji prlhodnosll. Martin Kušej predsednik KSŠŠ/Gradec Na občnem zboru Ktuba stovenskih š(u-denlk in študentov v Gradcn je bi) pretekti četrtvk za novega predsednika izvojen Martin Kušej. Miro Poizer kot predsednik starega odbora je poda! poroči!o o dejavnosti Huba v pre-tek!em obdobju. S strani ZSO se je občnega zbora stoven-skih študentk in študentov v Gradeu udeteži! tajnik dr. Marjan Sturm. Več o poteku v nastednji števitki. ZVEZA KOROŠKtH PARUZANOV VERBAND DER KARNTNER PARUSANEN VAB!LO Kot vsako leto, bo Zveza koroških partizanov tudi letos pripravila tradicionalno letno proslavo ob grobu heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih žrtev, kijih je zverinsko pobil gestapo. Svečanost bo v nedeHo, 4. februarja 1990, ob fl. uri na poKopaiišču v Svečah. Proslave se bodo udeležili tudi gostje iz Slovenije. Mislimo, da ni potrebno posebej pozivati, da se te proslave udeležite. Pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike in znance, da bo proslava čim bolj svečana. Slavnostni govornik bo tajnik ZSO tov. dr. Marjan Sturm. Sodelovali bodo pevci iz Bilčovsa. Na svidenje na proslavi! S tovariškimi pozdravi Janez Wutte-Luc, predsednik ZKP Ustavna pritožba tudi giede uradnega jezika? Odvetnik Sepp Brugger je pretekli ponedeljek predaval o šolski odločitvi ustavnega sodišča v Republikanskem klubu 'Nova Avstrija' na Dunaju. Interpretaciji spoznanja ustavnega sodišča je na vprašanje iz publike dodal, da zunaj Koroške (na primer na Dunaju) ustanovitev dvojezičnih razredov ni mogoča. Spoznanje ustavnega sodišča je pomembno zlasti za Slovence na Koroškem in Štajerskem ter Hrvate na Gradiščanskem, ker so le-ti z državno pogodbo ustavno zaščiteni. Podobne ureditve za druge etnične manjšine ter za pripadnike turškega in jugoslovanskih narodov, ki živijo in delajo v Avstriji, pa so lahko sprejete samo na politični ravni. V zvezi s koroškimi reakcijami na odločitev ustavnega sodišča je Brugger med drugim dejal, da Ambrozyjeva SPO doslej ni podala jasnega vsebinskega stališča in da tudi ne kaže nikakršnega distanciranja od dosedanje linije tri-strankarskega protimanjšin-skega sporazumevanja. Na vprašanje o različnih stališčih v slovenskem taboru je Brugger poudaril, da je ZSO podpirala pritožbo pred ustavnim sodiščem, medtem ko NSKS v šolskem vprašanju očitno sledi drugačnim koncepcijam in da se pojavlja deloma tudi s takimi argumenti, ki jih je v razpravo vnesel Haider. Kot nadaljnji korak je dr. Brugger napovedal pravno obravnavanje vprašanja uporabe slovenščine kot dodatnega uradnega jezika. LSch. Sestanek Delovni krožek „Manjšine" Zetene a!-ternative se bo nas!ed-njič sestat v soboto, dne 3. februarja 1990 ob 11. uri v Informacijskem centru avstrijskih narodnostnih skupnosti na Dunaju, Teinfattstrabe 4. Posvet je odprt. Fzjava KSŠŠ/D Dunaj k šolskemu zakonu KSŠŠ/D je bil med tistimi organizacijami in iniciativami, ki so odločno nasprotovale ločitvenemu šolskemu modelu koroškega tristran-karskega sporazuma, ki mu je botroval KHD. Še 8. junija 1988 smo z zadnjo protestno akcijo v parlamentu opozorili javnost na dejstvo, da smo koroški Slovenci proti vsakršnemu ločevanju v šoli, čeprav je poslanec Karel Smolle zgolj iz taktičnopoli-tičnih vzrokov glasoval za ločevalni zakon. Kljub pomislekom številnih znanstvenikov, pedagogov, učiteljev in širokega solidarnostnega gibanja se je skorajda ves avstrijski parlament uklonil zahtevam koroških deželnih strank in privolil segrcgacij-skemu zakonu. Le-ta bo sred- njeročno zvišal asimilacijski pritisk predvsem v obrobnih krajih dvojezičnega ozemlja. KSŠŠ/D je zaskrbljen, ker šolsko vprašanje ni več tema v političnem programu osrednjih organizacij, da o avstrijski politiki ne govorimo. Odločno zavračamo mnenje tistih, ki mislijo v okviru ločevalnega zakona samo tu ali tam kaj izboljšati in ki so se v bistvu že spoprijaznili z ločevanjem. Nekateri očitno celo skušajo dokazati pozitivne aspekte ločenih razredov. Zlasti smo zaskrbljeni zaradi ponovnih starih tendenc za morebitno uvedbo 'avtonomnih' ali 'elitnih' slovenskih šol. Take zamisli - pogost argument je bila večja kakovost slovenskega pouka - so se kot defenzivna strategija pojavljale že v okviru šolske razprave pred uvedbo ločevalnega šolskega zakona. Smo proti getu, ki nam ga vsiljujejo nemškonacionalne sile in uradna Koroška, in tudi proti getu, ki bi si ga nekateri iz naših vrst radi sami ustvarili. Celovška univerza in konferenca avstrijskih rektorjev sta podali jasno analizo ter tudi konkretne inovativne predloge v zvezi s šolskim vprašanjem. V tem smislu pozivamo NSKS in ZSO, da svojo šolsko politiko temu ustrezno uskladita. Razumemo, da Smolle in njegovi prijatelji v NSKS ne bodo od danes na jutri priznali, da so zavili na napačno pot, ko so tehtne in znanstveno uteme- ljene argumente proti ločevanju zavrgli v prid političnemu kompromisu. Toda neenotnost nam je v šolskem vprašanju lahko samo v škodo. Zagovorniki novega dialoga se bodo morali spomniti zahtev, ki so jih še pred dobrima dvema letoma postavljali skupaj z vsemi Slovenci in širokim solidarnostnim gibanjem, da bomo lahko napeli vse sile in po poizkusni dobi dosegli to, kar smo vedno zahtevali: reformirano in razširjeno dvojezično šolstvo za oba naroda. S tem v zvezi ponovno opozarjamo na neoporečno dejstvo, da je obvezno dvojezično šolstvo (1945-1958) še najbolj ustrezalo merilom učinkovite manjšinske zaščite. .*)