Razne novice. *Osebne vestl. C. in kr. vojaški kurat Hvibert Rant je prestavljen iz Maribora v Dubrovnik v Dalmaciji. — Dekan Henrik Verk v Viclmu je radi bolehnosti odložil svojo službo. Uprava dekanata Videm je z novim letom poverjena gosp. Josipu Mešičeku, mestnemu župniku v Brežicah, Iz finančne službe. Titularni respicient Ernst Canjko je imenovan za iinančnega respicienta. Prestavljen je titularni višji nadzornik Janez Dreu iz Brežic v Smarje pri JelSah. Iz politične službe. C. kr. sanitarni asistent dr. Karl Wlasak je prestavljen od okraijne^a glavarstva v Liecenu k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradec kot sanitarni koncipist. Razpisana mesta. Pri okrožni sodniji v Celju se razpisuje mesto sodnika, v Konjicah pa mesto okrajnega sodnika, oziroma voditelja okrajne sodnije. Prošnje do 18. decembra t. 1. na predsedstvo okrožne sodnije v Celju. Od prosiltev se zahteva znanje obeh deželnih je.zikov. * Razpisane usianove za umetnike. C. kr. ministrstvo za uk in bogoeastje je razpisalo več ustanov za nadarjene umetnike, ki nimajo lastnih sredstev za nadaljno izobraževanje, in sicer za umetnike iz stroke obrazovalne nmetnosti. Prosnje je vložiti do 15. januarja 1911 pri dotičnih deželnih oblastnijah. * 2ivinore]ski tfčaj se vrSi na deželnl sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 9. do 14. januarja 1911. Nataneneje povo inserat. * Kletarski tečaj se bo vršil na deželni viničarski šoli v Silberbergii od 16. do 20. januarja 1911. Pogoji so razvidni iz inserata. * Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Stajersko v Gradcu, zadevajoe poziv vsem onim osebam, katere so dolžne izplačevati plače in pokojnine, ali oddajati kakršne koli prejemke in užitke. Vsakdo, ki je v kraljevinali in deželah, zastopanili v državnem zboru, dolžan izplačevati gotove prejemke, iznašajoče za er.o osebo na leto več kakor 1200 K, mora vsako leto oddati pri davčnem oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo do teh prejemkov pravico, z napovedbo njih imen, stanovanj in posla, potenj višine in vrste v projšnjem letu izplačanih prcjemkov. Pozivajo se torej vse one osebe, ki so dolžne doliodnini podvržene prejemke in vžitke izplacevati, da vložijo predpisana naznanila za davčno leto 1911 v dobi od 1. do 31. januarja 1911 pri davčnem oblastvu prve stopnje (okrajno glavarstvo), v kojega področju stanujejo. Kdor toga naznanila v ravno oijienjenem roku ne vloži, zakrivi davčno zatajbo; kdor v tem naznanilu vedoraa z namenom, da bi davek prikrajŠal, poda neresnične napovedbe ali kaj zamolči, kar bi utegnilo onemogociti predpis davkov, kateri so po zakonu plačati od ieh prejemkov in vžitkov, ali povzrofiiti predpis manjših kakor zakonitih davkov, zakrivi davčno prikrajšbo. Za dotična naznanila se mora uporabljati tiskovma ,,Naznanilo o izplačanih prejemkih, obrazec E." Tiskovine se dobijo brezplačno pri davfinih oblastvih prve stopinje. V naznanilih napovedati je oni znesek, katerega so izpla6ani stalni in premenljivi prejemki v istini dosegli v predidočem letu, torej v naznanilih za davčno leto 1911 oni prejemki, ki so se izplačali v letu 1910 — pri izjemnih, to je izven navadnega roka podanih naznanilih pa je napovedati oni znesek, katerega so dosegli prejemki v 12mesečni dobi pred viožbo naznanil. Pri premenljivih vžitkih se prepuati službodajalcem, da prideneio podatkom za zadnje lelo tudi podatke prejemkov prejšnjih let, v kolikor pridejo isti v postev pri določitvi odmerilne podlage. Ako taki stalni in premenljivi prejemki ali vžitki niso trajali celo leto, ali ee so se taisti v teku leta izpremenili, mora se način (nastop službe, poviSanje ali znižanje prejemkov, izstop iz službe) in pa čas te spremembe, oziroma dan, od katerega naprej ali do katerega so se prejemki oziroma vžitki izplačevali, ravno takotudi letni znesek naznaniti, katerega so v resnici izplačani prejemki ali vžitki dosegli. * Razglas radi vročitve napovedi A) k osebni doliodnini, B) k rentnini za davčno leto 1,911. A. Finančno deželno ravnateljstvo določuje, da se imaio oddati napovedi k osebni dohodnini za davftno leto 1911 najkasneje do 31. januarja 1911 pri pristojnih davftnih oblastih I. stopnje (okrajnih glavarstvih}, v katerih okrožju imajo davkovci svoje redno domovališfte. Do 31. .januarja 1911 pcoblaščajo se tudi c. kr. davŁni uradi, nahajajoči se v krajih, kjer ni odmerjajoSih oblasti, da sprejemajo namesto davčnih oblasti I. stopnje napovedi k osebni doliodnini. Osebam, katorih davčni dohodki nc presegajo 2000 K, dano je na voljo, oddati napovedi ali ne. Vsekako jo morajo podati, ako jih pozove v to posebej davfino oblastvo ali predsednik cenilne komisije. Nasprotno pa so osobe, kojih davku podvrženi dohodki (vštevši dohodke pripadnikov gospodarstva) prosegajo 2000 K, pod kaznijo zavezane, podati napovod tudi brez poziva dav6ne oblasti. Napovedi se zamorejo vložiti pismeno. ali pa dati ustno na zapisnik pri davoni oblasti; za to se ima brezizjemno uporabljati obrazec ,,A — Napoved o osebni dohodnini", doloeen po o. kr. linanfnem ministrstvii. Ta tiskovina so dobiva brezplaeiio pri davfinih obiastih in dnvc-nih uradih ob uradiiili urah. Davk.ovci, kateri hoeejo podati napoved ustno, naj storijo to kakor mogoee hitro radi poznejšega vsiljevanja stnuik. Pismena napoved se tudi laliko pošije f.o pošti. V vai-nost dnvkovca se priporoea pošiljanje proti povratui prejomiiiei, ker zadene slučajna škoda pošiljaloa. Istotako morajo oddati vse osebe, dobivajo- č-e prejemko iz iniovir.skili preumetov ali imovinskih pravie, kaierih ui žo zadeln neposredna -zemljarina, hismna, iu-idohiiinn h> plačnrina, napovedi o vseh rentnini podvrženiJi dohodkili, razun onih, od katerili odbija rentuino dolžnik, ali kateri ne presegajo sami za so, ali z drugimi dohodki vred svote 1200 K, pri davčni oblasti (davSnem upravniŠtvu v Gradcu, na deželi pri okrajnih glavarstvili) pristojni za prejem napovedi o osebni dohodnini, ne da bi šele čaka]e na posoben poziv davčne oblasti, in sicer ustno ali pisineno najkasneje do 31. januarja 1911. Iz železniške službe. Za načelnika železniško postaje v Hočah je namesto 'Jos. Vidica, ki je prestavljen v Ljubljano, iraenovan g. Josip Kurnik iz Kleblacha na Koroskem. Iz učlteljske službe. Razpisano je mesto učiteljice na Sestrazredni ljudski Soli pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Sola je v III. krajnem razredu. Prošnje na krajni Šolski svet do 15. jan. 1911. * Sprejem v viničarski tefcaj ua. Grinu. Kmetijska Sola na Gnrra piiredi za mladenifte iz viuorodnih krajev, ki se hočejo praktiftno izvežbati v vseli potrebnih vinogradniških in trtničnih delili, praktični vinifiarski tečaj, ki bo trajal od 15. lebruarja do 31. oktobra 1911. V tečaj se sprejme Sest učencev v starosti od 10 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačtio hrano in stanovanje in v denarjn po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, oz. domovnico, je vložiti na ravnateljstvo Šole zadnji čas do 15. januaria 1911. * Izplačila na raenn politienih oblastev na Stajerskem potom c. kr. poštne liranilnioe na Dunaju. Prlzadete osrednie obiasti so zaukazale, da se morajo od 1. prosinoa 1911 naprej izvršiti tudi vsa izplačila, katera se nakazujejo od politieno deželne oblasti (namestništva), od deželnega Šolskega sveta in od deželne komisije za agrarne cperacije na Stajerskem, posrodovanjem namestniškega račuuskega odseka v Gradcu, pri katerem se naj vložijo slučajne reklamacije, potom urada poštne hranilnice na Dunaju. * Šnopsarski dclirij. Nevarna bolezea je to in obžalovanja vreden je tssti, katerega se je lotila. Zato nioramo tudi obžalovati ,,Stajerca", ker ga je Snopsarski. vzduli, v katerem mora vedno živeti, že tako oslabil, da se mu je zmešalo pod kapo. Pa tulijii u- " pati, da bi se^mu kedaj izboljŠalo."AlkoholiCen delirij je le tedaj ozdravljiv, c-e se pijanec izpreobrne ter da alkoholu slovo. Tega pa ,,Stajerc" nofie storiti. Mesto, da bi se odvrnil od svojih krušnili očeiov, nemškutarskih ptujskih prolzvajalcev in prodajaleev Šnopsa, pa razsaja proti tistim, ki bi radi ljudi obvarovali tega nevarnega in grdega strupa, poseljno proti poslancu <\r. Korošcu. Pa kdo bi se zmenil za šnopsarsko raz.sajanje ?! * Nežuveno je jostopanje nemškega Volksrata. Ho(';e imeti boj, pa je. Naj ga ima! Zgodilo se bo po nje^ovi želji. Komaj sc je vrlo naše slovensko ljudslvo raalo pomirilo, že mu zopet vsiljujejo za popolnoma slovensko šolo v slovenski ob^ini svojega posilincm?kega trabanta v osebi nekega učitelja, katorega nihče ne raara! Kaj tiikega si ne damo dopasti! Mi ho^emo oclločno slovenskega in katoliškega, ;;a tndi doVu-ega učitelja. * ,,Štajerc" je zadel. Razkritja našili poslancev v državnem zboru o nomšlaitarskih ^nopsarijah, so spravila ,,Sta,jert-a" tako pokoneu, (Ia se mu ]e zmešala še tista trohica možgaiiov, ki io ima. In zato klobasari v zadnji številki o tem, da se izpije največ šnopsa v najbolj klerikalnih krajih. No, ljnlia Štajercijanska duša, potem )>a je Ptuj, kjer se primeroma največ Snopsa izpije in proda, najbolj klerikalen kraj. Zategadel so tudi ue smemo čuditi, da se je v Ptnja začutila potreba po protesta-ntskl cerkvi, knjili zgradbo pospeSnjejo ,,StajerŁevi" patroni. * ,,Štajerc" in nemŠCina. ,,Stajerc" ]e tako prevzet od nemščine in njene slave, da se sramiije, da piše slovenski, in je baje sklenil, da bo z novim letom začel izhajati v nemš(%ini. * Za šnopsarije. V državni zboiv.iei jo vsenemSki poslanec Malik grdo razžalil slovensko ljudstvo na Spodnjem Stajerskcm, ker je trdil, da je tamkaj najvee umorov. In fimliio! List dr. Ploja, ,,Sloga", nc najde ne ene besede, da bi obsodila in grajala ^lalikovo žalitev. Paft pa gre Ploj v svoji slepi osebni strosti tako daleč, da flapada dr. Korošca, ker jc Malik'ovo žalitev z odlofinim mojklicem odbil ter rekel, da je pri nas k večjemu le radi tega vefi umorov, ker ]e toliko nemškutarskih Šnopsarij. NaSim čitateljem je znau soopad med Malikom in dr. Korošcom. Ce lioč-e ,,Sloga"- iz osebnih sovraStev stopiti v službo nemSkutariev, prosto ji, a slnvonskn ljndstvo ji no bo sledilo. * Za kadilce. Mnogi strastni kadilei novedo, da je med izborno zdravilt. proti nikotinn. Nikotin priliaja potora kadenja v želodec, kjer povzroča, razne lx> lezni, da, ceio znake zastnipljenja. — Cebola-rjem, ki imajo navadn kadili tobak pred čebelnjakom, je priporo(Viali, naj poprej popijejo nekaj žlif:ic inodu, ker tako oslabe zle učinko nikotina. — Islo se priporoča straslnim kadilccm tem bolj, ko med na sploh utrjuje telo in nni daje od])ornost. * ggoaovlGsso drnšt»i> z« 81 w. ŠttJ. Vabi k ol)6n?mu zb ra in jft7neaou p eda anju, ki ga priredi v Otmoža, 7 čitalničuit progtorih dni 18 decersb a t. 1 l).!e;n' red : 1. Nag.7or pred-,ed.iiko?. 2 Predavanje : Zgodo»)n,!;i gpomini 7 Oimožu in okolici Pr dsva prcf. F. K 7sči<!. 3. Poročiio o delo7»cja in ciljih ,Zg. dr " 4. S uča.icosti. Začetek točao ob 4. uri Vg*op je progt K cb:iui 7deležbi prijazno 7abi odbor. * Ka nSl0T. Striio" je nabral gimcazjec M ha Zsgajšek 7 Mariboru 23^7 obra">l;eDib p. gtaih 2n*mfe. Pomema-.ja rredno I Zadružni vestnik. Zadružni tefta] so vrši v času O'"l !). do 14. jamr.irja 1911 v Zadrnžnem domu v St. Lovrencn iia. Dravskem poljn. Začeiok v ponedeljek, dne 9. jaimarja ob 8. uri zjutraj! Vspored: A) Predavanja: V j)onedeljek, dne 9. .j.imiarja: Narodno-gospodarski, ni-avno-vzgojevalen iu socijalen pomen zadrug. Deiiarne zadruge. V torek, dne 10. januarja: Zemljiška knjiga. Dolžnosti nac-elstva, seje načelstva. V sredo, dne 11. jiinuarja: Zboljšanje posestev. Dolžnosti nadzorstva, seje nadzorst\a. \ (retrtek, dne 12. januarja: Seslava računskih zi'Kljiu'kov. V petek, une 13. jan.: Organizacija kinečkoga stanu,' nakup kmetijskih poIrebšein. Občni zbori. V soboto, dno 14. januarja: Zadružna j)rodaja ži\i»e. Predavajo nadrevizor Vladimir Pusenjak. zastopnik centrale za živinorejo na Dunaju in drugi kmctijski strokovnjaki. B) Praktičen del: Praktično se bo vsak udoleženec pou&il o vsem jtoslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o sestavi račuiiskih zaključkov, o predpisih glede kolekov, \mstojbin, o jsoslovanjn zadrug z Zadružno zvezo itd.  V četrtek, dae 12. januarja se bo obravnavala sestava rae. zakijnčka in se priporoča tajnikom, katen Še ne morejo sestaviti ra<>. zakljufeka, da se ta dan teeaja udeležc.Kdor se želi udciežiti,te6aja,najkinalu prijaviudeležbo. Trideset udeležencev dobi brezplačiio hrano in stanovanje. V Poljčanah se vrši v nedoljo, dp.e 18. decembra v [irosforih Kmečke liranilnice in posojilnice okrožni zadružni sliod. Zaeetek toftno ob 3. uri popoidne. Dnevni rerl: 1. Volilev okrožnega predseclstva in doloeitev kraja za prihodnji okrožni zaclružni sliod. 2. Navodilo za poslovanje (pospeševanje varčevanja, konverzija dolgov, piffdevanje obrestl, udeležba. pri obenili zborih, denariu> draginja, realni kredit, zemIjeknjižne ]>rošnje, čiansivo pri več .j)osojilnica-li, poroštvn, likviditeta, zadolžnioe). 3. Razgovor o raznili zadružiiih zadevah. 4. Gospodarsko predavanje. Predava nadrevizor Vladimir Pušeujak. Zadruge v PoljčanaJi, Slovenski Bistrici, Makolah, Prihovi, Konjioah, ZreGali, Žičah, Laporju, Sv. Kunigundi, Oplotnici, Vitanjn in Frankolovem se vabijo, da v obilem številn posljojo zastopnikc k temu sliodu. Miuiborskr^^lr^ Maribcr. Politična obia.st.ifi dovolila, da se imemije poštna uliea odslej ,,Edmund Solimid" ulioa. Mariisor. V sredo dne 7. decembra ob 7. uri zvečer se je obesila gospa Fran6iška ModriG, gostilničarjeva soproga na Jožefo\^ ulici 10. Bila je 33 lei stara. Pogreb se bo M'ši] v petek pop. Vzrok samoumora. ni znan, nekateri govore o nesrečnem zakor.u. "* Maribor. Skrlatica, Zadnji teden se je pri otrocih pojavila škrlatica. V vec hišah je nevarno obolelo ve6 otrok. Ce ne bo bolezen jiojeiijala, se bo najbrž ustavil pouk v mariborskih šolali. jii Iz ni.arlborskc okoliee. Ha, lia, ha, gospod urednik, kaj takega se rai pa vendar 6udno zdi. Ko pridem namrefc v mesto, zagiedam napisajm na tabli ,,Zorko", potem na ogiu zida. ..Lendplalz". Sel sem v Zorkovo Irgovino, <Ia si nekaj malega nakupim. Ko vstopim, vidim najprej ,,Štajerca" na mizi, potem pa slišim v blažoni nemS^ini ,,Morgen". Ko dobim svoje re6i, mi začne gospodif. pormjati še tarli .,Štajerca". Na moj orlgovor, da ga ne maram, mi začne ponujati ..Stajerčev" koledar. ..Siliso lope povesli so notri", mi pravi, in. dam Vam ga prav po ceni." Odvrnem mu, da teh lumparij Še zastonj ne maram. V tej ptujski eunji, ali nekateri jiravijo, da. je giftna krota, ni drugega, in morebiti Linliart drugega ne zna pisati, kakor samo napadi na duhovnike, na naše slovenske j)oslance in mladinsko organizaoije. ..Stajerca" se bo gotovo iotila Še tudi kuga. Ravnokar beremo v časnikih, da je zbolela živina v nekaterih krajih; mogoče se je nalezo tudi ptujska giltna krota; če ona pogiiie, bi gotovo prišia tja, kamor sodi. Profi s temi neniaurskimi in slovenskimi liberalnimi fasniki! Imamo dost? boljSili krščanskili časnikov, ki naj ne manjkajo v nobeni hiši. Zelo priporoCljivo jo glasilo naše mladine, ,,NaŠ Dom", v ,,Slov. Gospodarju" in ..Straži" pa tudi najdeš mnogo koristnega in zanimivega. Bliža se tudi Cas ljudskega štetja. SliSal sem že, da se potepajo okoli agentie in nagovarjajo Ijurli, naj bi se vpisali za Nemce; 6e bode kak privandranec prisel v hihO, niu hitro pokažite vrata. Vzdramite se, poufiujte l.jurlstvo. da se vzdrami in ne kloni svojega tilnika tnjecm. m Sv. Pcter pri MariJ)oru. Prelečoni tedon, dne 8. deoembni nas je obiskal potovalni uftitelj gospod Pirštinger, ter nam po vcfiernicah pri gosp. MurŠecu natanko razlagal, kako bi morali pospeševati sadjere.jo, kako saditi, in katore vrste jal>olk in lirnšk bi lnoi-nli za naS kraj saditi. Omenil je v jirvi vrsti naS Štajerski mošnncelj, kn.teri največ rodi in iiajdaljo obstoji, potom Bainnaiiova rajneta, kanada-rajiieta ter velikt renski bobovec, kateri ])ri cestah najbolje stori, ker je bol.j trd; med liruSkami pa tepka in vajlerska. moStnioji za pijafo, za jed pa pastorovka. postrvica in solnograjka. Za to predavanje se mu je gospod žiij)an lopo zalivalil z žcljo, da bi nara prišef v tej stroki veckrat predavat. — J. L. m Sv. Mar]eta ob Pesnici. V torek, dne '13. t. ni. je ob /410. uri zvečer umrl nadufiitelj gospoU .ianez Spritzei. Pogreb bode v petek, dne 1is. (. m. ob 10. uri dojioldne. Naj počiva v miru! m Od nekod. Ul>ogi vaiidrovei' si usuja \ \n-&sati vašeane v Goeo\:, fiemu sto.ji v gorajcm koncu vasi tisti kameniti steber, na katorem je bil še pred par leti križ? Mislijo morda dati izklesati iz kamna gospoda liberalnega generala na kori>oralovcra kon.iu in ga postaviti na listi steber? .,Pasalo" bi. posebno ker želi general nekaj visokoga. bodisi že župnnski stolec ali kaj onakega. ni Go6ova. Vsi volilci, kateri smo obljubili gos])odu generalu liberalcev in štajercijancev pri volitvah svoje glasove, vpra^amo istega, 6e bodemo dobili obljulDljene desetake in pili obljubljen ..frtlak" vina tudi v slafeaju, da ...skoz padnemo"? Kar sto nain obljubili, nam morate dati!! ! m Gočova. Kakor povsod, tako so si tudi pri nas podali liberalci ii. stajercijanci roke in bodo šli ,.z združenimi moCini" v boj za županski stoleo. Kaj je njim mar vera, kaj narodnost; — hinavšfiina, laži, vse jim je prav. ce le dobijo obeino v svoje roke. General naših liberalcev se je toplo zavzel za posilinemškoScIiiitzovo gostiluo; to je.bilo nekako ..preddarilce" liberalcev štajercijancem za to, da si postanejo prijatelji ter se združijo. Pravo pravcato darilo je pa občina sama, katero hočejo deliti liberalci in štajercijanci. Tako sta toroj postala prijatelja radikuinonaprediio-narodni liberalec in pa vse dobro., vso narodno proklinjajoCi štaj«reijanec. In ker sta si i>rijatelja, tudi agitirata drug za drugega; tako imi poglavar naših liberalcev v Senarski najetega nckega takega človeka za agitacijo: iu obljubil je za njega in vse senarške volilce, kateri bi volili ž njim, v neki gostilni pri Sv. Trojici za celi dan prosto pijačo in jed. V tej zadevi se bodemo slcer pogovorili pri prislojni oblasti, ker smo radovedni, če obstoja še nova postava o volitvah, po kateri je strogo prepovedan .,1'rajgulaš in frajbir"; a znacilno je vseeno, s kakimi sredstvi delajo liberalci za volitve! Ce bo lo šlo?! m (Jofiova. Obciiiske volitve so blizu, In vzbudila se je liberalcem-Štajercijancem v njihovem nvn\ iskrena želja, zopet zagospodovati v naši občini: začeli so agitirati na. vso dovoljene in nedovoljene načine; komaj pokažein enemu takemu človeku vrata, že pokljuka diuigi, vsiijivi so namrefi ravno tako, kr.kor židovi. Tako ie ]>i-ed par dnevi prišel k meni tudi nek tak agitator, kateri je pustU svoje inštrumente tor se pefia le s j>olitiko. Ko mi je nojprej naštel vse dobrote, katere bi vživala občina pod liberalno-štajercijansko komando, je začel udrihati po sedanjem odboru, zlasti po žtipanu, kaku da is-ti zapravlja denar, se ne briga za ceste itd. Tako se je bojda Izplačalo tajniku samo za eno ,pot po gočevskem vrhu kar 10 galdiimrjev. Ker se mi je zdelo to nekak.o čudno, sem šel jsogledat k županu v računsko knjigo, a glejte, naSel se*m, cla je dobil tajnik za pregled vseli studencc-v v občini 2 kronici. ravno isti zncsek pa tudi ta liberalni agitator in kandidat. S takimi in enakimi lažmi nas torej hočete preslepiti vi liberalčki, da bi vam dali pri volitvi svoje glasove? Kaj ne: ,,Ce ne boš z nami, pa raje kar doma ostani," tako veste sladko povedati vsakemu volilcu! A motite se. Vemo dobro, kam privede liberalno gospodarstvo, saj smo čitali, kaj poftenjajo liberaloi na Poi-tngalskem. Ste morda vi naši liberalci boljši? Duhovnike imeuujete ,,proklete erne farje", kakor se je to zgodilo pred kratkim iia neki gostiji; saj se nienda spomnite! Križev ne marate pred svojimi hrami, zatojih odpravljate: cerkve se ogibljete, pri sv. maši vas ne vidimo nikdar; p pridigah pravite: kaj far govori na prižnici, -\era povedati tudi jaz; ob nedeljaii opravljate ravno tako težka dela, kakor ob delavnikih, in vendar se nam sedaj ob volitvah bluiite, kako clobri kristjani da ste. Fej take hinavščine! Pomnimo pa Se dobro, dobro tudi tistili fiasov, ko ste gospodarili vi pj-ed par leii v občini z 80 in 86odstoinimi dokladami, a imeli občino zmiraj zadolženo. Kaj ne, sedaj bi bilo dobro, dobiti ,.kaso" zopet v roke!' Dosedanji odbor je gospodaril z 20 in 15odstotnimi dokladami, vsako leto so imeli davkoplafievalci vsled suSe in toče do tri četrtine davenega popusta, in vendar je v blagajni še do 600 K denarja, iu vi se lažete, da sedanji odbor zapravIja! Ali vas ni sram? V) pa, možje volilci! Na dan volitve vsi na volišče! Volite kršcanske, narodne može ter pokažite s tera liberaleem in Stajeroijancem, da za nje v naši obfiini ni prostora! Zmagala bode i>ravifena stvar! m Ši. Ilj x Slov. gor. Poučni sliod, ki ga je sklicalo Bralno društvo v nedeljo, dne 11. decembra, se je lepo obnesel. NaSi vrli slovenski Sentiljčani so iz vseh, tndi najbolj oddaljenili kotov naše župrrtje priliiteli k predavanju, ki ga je imel g. dr. Kovatič. Dvorana Slovonskega. Doma je bila natlačeno polna. Gospod govornik nam je krasno opisoval romanje Slovencev v sveto dežeio ter je primerjal lepo in rodovitno siovonsko zemljo s tamošnjimi pušCavami. Vspodbujal je fienliljftane, naj fnvajo svoj diagi /,aklad: z naravnimi krasotami od Boga obdarovano slovenskn zoniljo. po kaleri steza lutrovski tujet; svoje lieiiasHne kremplje. C. g. župnik Vraiko se je gospodu govorniku ob koncu primerno znhvalil. Ko bi nain naSo društvo le večkrat kaj sličnega priredilo! m Hofie. V soboto, dne 10. t. m. smo volili župana \n občinske svetovaloe. Odpadniki, na Mu j.m hud liberaiec in veliki Nemeo nčitelj Gatti, so bili po;:ol!ioma prepričani, da zmagajo. Oli, prevara! Z vef-ino glasov je bil izvoljo?! za žnpana vrli pristaš K. zveze, gosr. Anton Veruik, za svctovaleo pa gg. Hersoiith GraSifi in Rofinik, za bhigajiiika ])a gosp. No- vak. Našim možem se je namre6 pridružil eden poprej zapeljan, a sicer pošten mož. Veselo pokanje topičev je naznanjalo mariborski okolici, da je padla zopet ena nomčurska trilnjava v roke naših postenih rfioveiiskih mož! Živeii naši branitelji! ln Razvanje. Za župana je zopet izvoljen znani nemski zagrizenec krčnmr Puckl. Slivuica pri Mariboru. Preteče-no nedeljo dne 11. t. m. se je za Slivnico in okolico osnovala zadruga za kbnjerejo. 0 pomenu in važnosti te zadruge sta govorila poslanec Pišek in baron Rosmanit. V odbor so se izvolili: Franc grof Schonborn, nafielnik; Anton Lobiiik nj., namestnik; V. Bacliler, Peter Frangež, Karl Pestevsek, poslanec Fr. PiSek in Iv. Zigert kot odborniki. Zadruga ima svoj delokrog razširjen na ves mariborski okraj ter je zasnovana z omejeno zavezo. m SJlvniea pri Mariboru. Zverinski čin. V Sosdobah, obeina Rame, živita dva revna brata Peliar pri svoji materi. Pijančuieta in se rada pretepata. Predzadnjo nedeljo sta ves dan pila v Framu. Proti večeru napadeta brez povoda. že blizu Ranč dva fanta poStene Meglifieve rodbine. Fanta zbežita domov. Suroveža pa prideta pred Mcgličevo hišo in kričta ,.auf biks". Gospodar in gospodinja ju posvarita. Hudobneža planeta s kamni in noži na blago driižino, in kmalu ležita oče in mati v svojl krvi. Gospodinja ima strašno rano na vratn. Pod kapom je celfi mlaka krvi, vsa obleka očeta iu matere je popolnoma rudeea in mokra od krvi. Domači in drugi, ki so jsribiteli, zanesejo gospodarja in gospodinjo v sobo tor zakienejo vrata. Duhovnik pride, oba sprevidi, drugi dan pride zdravnik in se zavzame nad zverinskim činom. Kaj bo pa s luidobneži? Par dni bosta dobilti, potem bosta pa naprej pijaneevala in se pretepavala- kakor doslej Nikakor se ne čudimo, da nekateri fantje tako podivjajo, saj nimajo nobene vzgoje, liobenega straliu od strani starišev. Krčmarska vrata so pa itak odprta dan in noč. Pomilujem nesrof-nn Megličevo družino, ki je ugledna in premožna ter ima pet vzornih sinov, katerili nobeden ne zahaji'. v krčme. ni Sv. Benedikt. Po-božnost sv. misijona smo imeli pri Sv. Benediktu v dnevih od 26. novembra do 4. decembra. Vodili so ga duhovniki od Sv. Jožefa pri Celju. Udeležba je bila ogromna. Dal Bog mnogo blagoslova! ni Ohčina Setarjeva v Slov. gor. je sklenila sa•nosioveiisko uradovanje. Naročil se je tudi nov sloveiiski pečat. Sloveuske občine, posnemajte! m Sv. Lenart v Siov. flor. Boaičuica. V uedeljo id. t. m. po 7ečerniah ee jTiredi 7 domaii farni fioli drugikrat božičuica, pri kateri bo dobilo okoli 100 otrok obleko in obuvalo, ogtali otroci pa druge potrebščine kar bo gtalo okoli 800 E. V ta Damen smo gprejeli aledeče prigptvke : Erajoi šolski S7et 100 K, pogojiloica 60 K, družba gv. C rila in Metoda 50 K, iz godnijgke poravnave 10 E, kvartopirci 3 E, društvo za otrcško 7»rstvo 100 E, 6. g. Janžekovič Jos župaik 10 E, 6. g. Panlič P. kaplan 4 E, g. dr. Eroim>gel, c. kr. dež. god. gvetnik io 7itez Fianc Jožefo»ega red» 10 E, ŠtupJca Franr, c. kr. notar 10 K, Erajgber Ant. not. kand, 5 E, Sokol 7 Št Leaartu 20 E, dr Gorišek, odvetnik 10 E, g. Polic, od7. uradaik 2-40 E, Fabiani, c. kr poštar 4 E, Joško Petan. odr nrad. 1 E, g Er&mberger. poa. t»jnik 2 K, V Mlakar, pogogtoik 1 E, Fr. Arnuž, pcaeatnik 5 E, Dr, Arnuž krčmar 5 E, Zsbnkofek, učitelj 2 E, Vodltk, c. kr kontrolor 2 K, Neimenovan 1 E, Fr. Wella, veleposost. 8 E, A Zemljič. trgo^ee 6 E, Aube, pog, 2 K, 8tanoželr, pis. pom. 1 E, Er»ft;. pig. pom, 1 E, dr Ilauuig, c kr. godnik 7 E, Fr. Ert>n&r, p<ig. 2 E, dr. Lovrec, odv, konc. 2-60 E, g Hela Stnktlj, hžerka knjigov( dja 2 60 E, iz g< dDijske poiavDe^e 20 E, Bkupaj 457 E 50 7 Najtoplejo zahvalo izrekata krajni šoiski Bvet in golgko vodstvo pri S/. Lensrta 7 Slo^en. goiicah. m Sv. Lenart T Slov.gor. Drnštvo za otroško varstvo in mezdingko gkrb 7 8t Lenirtu je sprfjelo plcdeče pr'gpe7ke : Občina ap. Veličina 2 E, kat. bralno drngtvo 526 E, 6 g. A. Vraz 3 E, č. g. Zmazek 2 E, Paulin 2 E, Wella 2 E, Marrid 1 K, Eovačic 1 E, 6. g. Pajtler 5 E, Stnpica 5 E, dr. TipH« 5 E. «. g. Janžekovič 5 E, goap. Skrjgn1, gospica Skrianl, Majben. Š^ligo, S Ješovuiir, J. Ješo^nik po 1 E, Belšak 2 E, Marinič 2 E, Watt 2 E, From 1 K. Elemenfcie 2 E, Ši.an<c 2 E Bog pUti. Pfuiski okraj. |) PluJ. Z novini letom se otvori na l.i-egu 110va orožniška postaja. |) Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, dne 11. t. rn. je sklicalo naše Bralno društvo poučen sliod v bralno sobo. Zbralo se je prav lepo število mladine, pa tudi možje in žene so prišli. Vsi smo zelo j^azljivo poshišali predavanje urednika. Žebota iz Maribora, ki nam je v daljšem poljudnem govoru priporočal izobrazbo, posebno v gospodarski stroki. Govoril je tudi 0 nafielih in namenil; naSe mladinske izobraževalne ter politične organizacije s posebnim ozirom na narodi;o obrambno delo. C. g. Malajner je vndil zborovanje ter ;je ob koneu vspodbujal zbovovalce k resnemu delu. Naše društvo bo v zimskem Pasu prirejalo redno poučne sestanke. [) Sv. Lcnari pri Veliki Nedelji. Ni čiula. da se tako malo kedaj kaj najde iz naše iare v .,Slov. Gosijodarju". Krivo je tega imslednje: Sein se pritepe se mnogo iztisov ,,Stajerca". Najbolj varno in toplo gnjezdo za ,,štajenia" je vas Bresnica, pa tudi ostale občine niso brez njega. Ak.o to zaloge no oilpravite od hi:-e, potem se drugič vidimo osebno in lopo j)o vrsti v tom listu. In ,.Stajprca" sprejemaio ravno tam, kier je na.jvef mladili pri hiši. Da bi 6itali kaj dobrega, osobito katoliško-narodne liste, za to ti ljudje niso. Samo tisto jih mika, kar je Imdo; dobrega in ponrl.iivega pp so izogibajo. p TfgovišCe pi-i Veliki Nedel.jj. Dno 12. t. 1:1. štvu izredno lepo izpadlo. Vse je bilo lepše, kakor smo pričakovali. Strašni parkeljni, ljubeznjiv angelček in resen Miklavž, ki nas je grajal in livalil, kakor si zaslužimo, nazadnje pa mnogim pridnim članom in otrokom podelil lepe darove. Želimo, da bi drugo leto zopet prišel s svojiiu krasniin govorom in še dobrotljivejšo roko. Udeležba je bila velika. Pravijo, da bomo na Stefanovo in na novega leta dan imeli neko krasno božično igro. Zetalanci se pač gibljemo. In tako je prav! Le naprej! p Sv. Lovrenc v Slov. gor. »loveusko katoliško izob. društvo ima 7 nedeljo 18. t. m. po večerflicah 7 stari šoli svoj letai občni zbor. Odbor. p ČebelarBka podrninic* za, Ptoj in okolico ima ie. gradaa ob pol tretji uii popoldne pri Fraoeu Mirčicko na Rogozaici občni zbor. Udeležiti ge tega občnega zb:ra je drlžrjojt vsiktgi čebelarja, uda, vabljeni pa go tr.di vsi čebekrji neudi. p Sf. Lovrenc na Drav. «ol]a. Na Štefanovo cb 3. popoldne priredi naše bralao društvo božičao predsta^o z igro 7 5 dejanjih BV zadnjem trenutku", deklamacijami in petjtm pred razsvetijenim božičnim dre^esctm. NatanSneji 7zpor«d pnbodnjič E obilai udeležbi 7abi odbor. Liufomerski okrai, 1 L]utomer. Gospodu davčnerau opravitelju Ulmu si dovoljujemo staviti uljuduo vpraSanje, kedaj se za'"-ne zjutraj njegov uradni čas. Ali mar ne ob osmJj ? Stranke, ki priliajajo 1. dne vsakega leta v denarnih zadevah, morajo eakati do *A9. ure, in često še do tedaj breznspesno. Na ta naein se po nepotrebnern ubija in izgublja dragoceni čas. feelimo torej voe točnosti. Prcilnik je bil v tem oziru vzoren. Uparao, da za ta pot zadosluje! 1 Ki'lževci. Za občini Boreci in Ključarovci je i>at; že skrajni eas, da dasta navoziti in nasipati z gramozom (prodom). pot od kolodvora na okrajno cesto.. Ni sicer dolga ta pot, ali vi-edna ]e v ta«asnem stanju, da se pomudimo pri njej v javnosti, k.er se \rši na njej precej živalien promet. Kadar nekoliko č-asa dežuje, ali ee kopni sneg, nabere se na tej poti vode par dm visoko, da so prisiljenl potem potniki teptati obstranske njive in setve, ali pa narediti — hočeš, nooeš, m 0 r a iš! — velik ovinek po okrajni cesti mimo kapeiice, sicer bi morali malone plavati eez. Ako pa poviii še ta voda zmrzne v led, nastaue nevarnost, da se kdo celo pobije, ko hiti v sedanji gosti temi k vefiernerau vlaku. Najbolj pa so človeku smili pootni uslužbenec, kadar mora precej težko obložen voz porivati prel; te mlake, in to 11 a. dan 3—4 krat. Akp pa pripada ta pot južni železnici, .naj njena uprava stori svojo dolžnost. Naj da narediti skoraj dcvolj široko in visoko pot, ali pa čolnic, da se bodo mogJi potniki voziti čez mlako. 1 Murščak. Umrla je dne 12. novembra najstarejša osoba v župniji sv. Jurija ob Šeavnici, namreč Ana Lap iz Murščaka. Rojena je bila leta 1.817., torej je bila stara 93 let. N. v m. p.! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Tukaj je nmrla dne 9. t. m. rnati naSega^rojaka, č. g. Henrika HraSovec, župnika v Vuhredu. * Bolezen, katera je trajala čez eno leto, je potrpežljivo prenašala, bila je večkrat previdena s sy. zakramenti. Pogreba, kateri se je vršil v nedeljo po večernioah, se je udeležila nešteta množica Ijudi in stirje č. g. duliovniki. Pogreb \e vodil njen sin (":. g. Hrašovec. Domaei pevski zbnr jej je zapel ganljivi nagrobnioi. N. v m. p.! 1 Mala Nedelja. Pogreba vl6. g. župnika Ferdinanda Soštariča dne 7. t. m. se je udeležilo 20 duliovnikov. Vodil je sprevod preč. g. dekan Martin Jurkovič; slovo mu .je govoril vlč. g. sosedni župnik •laii. Ktinee ob Sv. Jnriju ob Sčavnici; sv. mašo je služil veleč. gosp. Oseajak, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni. Ljudstva. se je zbralo ogromno število. Blagi pokojnik r.aj v miru počiva! 1 Sr. Jnrl) do Šftavnlci. Kmet. podrui bone imela 7 nedeljo 18. grndna po rani ma&i 7 gostilni Matiie Trstfnjak obini zbnr ia podnčao gos-icdarsko Kborovanje. Predaval bo1e g Fraajo Holc, tajnik tajaik kmet dražbe v Gradcu Nsjaljudneje ge torej vabijo 7si gospodarji k temu za kmečki gtan 7elepomembnema iborovaaja. Slovenjgraški okraj. s Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Pogreh. Ni j?a xqČ mpd nami častilljivega očeta Hadermaš-a, blagega starftka Pavla Poplaz, zuanoga marsikateremu duhovnemu gospodu po škofiji. Saj pa je vedel zanesIjivo sukati cerkvene ključe celili 50 let kotlarni cerkveni ofie, in previdno voditi več let kot župan občino Vrhe. Zakonsko srečo vžival je 63 let kot vzorni krSfianski mnž stare slovcnske korenine, zapustivši sedaj svojo ..biserno" ženko Ur^ko, petero otrok in otrok otroko. — Kot vrli gospodar, mož poštenjak skozi in skozi, bil je vedno veselega, odkritega značaja in slovenskega ponosa. Dočakal je kot trezen in delaven oratar redko starosL namreč 88 let, zdrav in čil skorn do zadnjega. Vse te zanimive podatke povzeli smo iz nagrobuega govora mil. g. kanonika dne 10. deoembra t. 1. — N. v m. p.! s Majenberg. V Spodnji Vižngi je nmrla dne 6. t. m. posestnikova žena Regina Rižnik za. vnetjem jiljue. Žalujooi oHtolji, ki je tako naglo izgubila drago lnater, uaŠc sožalje! Celjski okraj. svojega bližnjega in ne zaničujo liobenoga. rcvnžn. !> Zctale. Miklavževo je (hie 11. dpopmbra v našoin katoliškem braiiiem in izobražcvaliiem dni- o Cclje. Na "Miden nacin se je poskusil duo 10. i-. i;i. usmrtiti tukajšnji stavbni mnjster Dimeo. Tolkel se ip namrpp s klartivorti po glavi. PoSkodoval se je tcžko. o Petrovfie. V oni tukajšnjili gostiln se ka.i posebno zabavlja 6oz OiIp. ki so, kakor videti, posebno domaM gospodifni zelo jjri srcu. fie posebno se spo- minja na bivšega žalskega kaplana g. dr. Vraberja; da na sedanja gg. dv, !!eharta in Schreinerja ne pozabi, se razume. Ce se bo to še naprej godilo, jo bomo j)rimerno našim somiSljenikom priporofili. c Mozirje. Na prizadevanje občine Rečiea se bo dosegla s prihodnjim letom za občine Reeica, Mozirje in Kokarje postaja za boletiranje zaradi zglasitve davku podvrženc žganjekuhe pri c. kr. finančni straži na Rečici. \sak, ki je že kedaj žganje kuhal, bo znal ceniti, kakšno ]>ridobitev pomeni to za kmete. Osobito pridejo olajšave pri nadaljevaniu že započete žganjekuhe v postev. Cela zadeva se je oddala gosp. poslancu dr. VerstovŠeku v posredovanje. Ta gospod ljudski zastopnik je že v mnogo sluoajih pokazal, koliko dobrega more poslaneo v tiliem delovanju zunaj državnega zbora storiti. c Mozirje. Kot potujoč rokodelec posetim trg Mozirje in me zbode na občinskem uradnom pečatu sraešen napis ,,Ober-Biirgermeisteramt Prassberg". To je rcs doslednost in mozirska naprednost. Kako se easi spreminjajo. Gospodje, roke na prsi in pobolj&ajte se, ,da vas prihodnjič pohvalim, ko pridem zopet. Predno pa odpotujem, svetujem, zakopljite ta nestvor v tisti Lipoltkni blatni cesti, da ne pride na svetlo. c Zadosčenje in priznanje. Povodom redne seje občinskega zastopa na Rečici dne 6. decembra 1910 so zbrani zastopniki občanov enoglasno izrekii zaupnico; čast in priznanje c. kr. dež. sodnemu svetniku g. K. Grebencu za njjegovo poSteno, nepristransko delovanje. To naj služi za kratek odgovor nekemn odvetniku na neko neeedno zlorabo uradnega delovanja na raeun obeine Rečica proti edino v liberalnoodvetmškili krogih oso\ raženemu gosp. svetniku, kateri dela le za ljudski blagor v pravem pomenu besede proti vedno piaznim žepom zasledovalcev. Prizadeti, ki lajajo kakot- kužeki proti mesecu, so in bodo ostaii poparjeni. Razodeta so vasa skrivna dela, ker pride t]akaj vedno več Iu6i. c Ljuimo. Odkar je sedež obrtne zadruge preneSou na Ljubno, a njen načelnik gosp. Franc Fluflevnik, po domače Rosulšek, in zraven njega se <lrugi pošteni krojaški in čevljarski mojstri, opažamo, da ta zadruga ne spi, airpak prav prtdno dela in napreduje. Letos se je vršil že drugi tečaj, ki ga je priredila zadruga. Meseca avgusta se je vršil 4tedenski tepaj za eevljarje, a meseca novembra 4tedenski tefiaj za krojafie in Hdnevni tečaj za Sivilje. Krojaški tečaj in tečaj za sivilje je prav spretno vodil gospod Matija Kunc, strokovni nčitelj v Trstu. Z veseljem smo gledali naše pridne krojaške mojstre, pomočnike in vajence, kako so se marljivo udeleževali tečaja in s tem pokazali, da se hočejo nekaj priučiti, kar .jira bo* gotovo še koristilo \ življenju. Mojstri so svojim pomočnikom in vajencem s svojo točnostio dajali lep zgled, da se mora člcnek vedno nčiti, ee hoče napredovati, in zato je ta tecaj pokazal tudi izvrstne uspe]ie. Tečaja se je udeležil celo en kmeeki lant iz Haloz, ki je bil zelo hvaležen, da ga je nasa zadruga sprejeia in mu dovoiila obiskovati tečaj. Ciidno sp rai pa irdi, da se iz Gccnjega Grada ni nihče ndeležil tečaja. Ceravno mislijo Gorn.|egra.ičaiii, da imajo patent na naprednost, bi jim nie ne škodovalo, če bi se še kaj naučili. Ko so videle šivilje, da krojaški tečaj tako lepo napreduje in da nspehi ne bodo izostali, ustrasiie so se, da bi one prevec zaostale za krojafii, in da bi se fantje provefi ne ,,postavl.jali". k.o bomo nosili obleke po novi modi in kroju, prosile so gosp. strokovnega učitelja, da bi tndi šivilje poučeval. fiemur ja gospod tudi ustregel v 14dnevnem tečaju. Moramo jilt pa tudi poirvaliti, ker so se prav skrbno udeleževale pouka, in je Šp vsaka rada odpovedala staaovanje 10 kronicam v svojem žepu, samo da bi ga potem Sivilje z drugimi Ljubenčankami vred, katerira, bodo deiale, bolj ,,pihniie". Saj bodo pa tudi zanaprei laliko bolj ,,nobel", ^a tudi bolj ,,fest", ko bo vse po aajnove,išera načinu prikrojeiio; pami jim odsroaprivošcimo veselje. Uspehe. ki jih je imel čevljarski tecaj, že opažamo, kc'r iinairio eevlje bolj lične — rocimo po mestno narejene — in pa lažje .jili nosimo, samo tega uspelia nismo l.ili nič kaj veseli, da je sedaj vse dražje, ker mc,istri |)vavijo: ,,Ce je deio boljše, je tudi več vredno." Sieer pa Še ni prehudo; saj smo mi tudi veseli, če se laliko malo ,,poštrekamo": dee]e, pardon, dekleta, bodo pa Še bolj. Obrtnikom^pa kličemo, Je tako napiej, ker le z znanjein in postenir.i delom si bodete zboljšali svoj gmotni položaj, in le takrat bodete tudi laliko samozavestno nastopali brez ozira na desno 111 levo ter s tem kazali, da ste impredni v pravem pomenu besede! c Iz šmarske okoliee. Pri nas pravijo nekateri: „Jaz ne držim ne z liberalci in ne s klerikalci." To se glasi ravno tako. kakor o.e bi kdo rekel: ,.'Jaz ne držim ne z Bogom in ne z vragom. ker se hojim, da bi se kateremu zameril in ker ne vem, kam pndem po smrti." V potrdilo, da se res ne zmeni za nobeno stranko, pa bere liberalne časojjise, seveda izposojene, ker to prkle ceiieie. in tako laliko trdi, da ni naročen na noben časo])is. c Sv. Vid pri Grobelnom. Zopet iniamo nov rigied. kako hinavski so Šentvidski liberalci. Cele tedne tnlijo, kako so slabe oeste in da nihče ne skrbi z;i nje; 6e se pa koga dobi, da bi jih popravljal, ]JOtem pa pride kakfcii liberalni odbornik in zapodi cestai-ja olilastno domov ter mn prepove popravljati ceste. kakor se je zgodilo to dne 21. listopada t. 1. Nek liberalen krcmar ima na oglu gostilne gnojišče, ki razprostira prijetne duhove na. vse strani. VpraSamo torej slavno c. kr. oki-ajno celjsko glavarstvo, fie je dovoljeno, imeti gnojiSC-e tako blizu gostibie? c Ponikva. Na Pnnikvi ob juž. žel. je izvoljon za župana vrli mož Jurij Zabukošek. S tem je k.ončan boj za lepo in veliko obeino, ki je trajal 314 leta. c Iz Crete. V naši občini se bodo vršile nove občinske volitve, ki bodo prinesle marsikatero razooaranje. Želja je le ta. da bi nam bila usoda mila,da bi bilo v novem odboru vsaj nekaj tistih, ki so neustrašeiio dvignili bojni prapor za naše pravice ter bili na braniku zoper nomeravano vojsko proti Srbom in niso lioteli svojili ffnilov-vojakov spuščati v tako nevarnost. Veo o tem naznani ragla, ki se sedaj kaj redko oglaša. Priliodnjič več. o Z Menlne planine. Okrajni zastop okraja Gornji Grad je sklenil dati vsakoletno podporo po 300 kron tistim ubožnejšim kmeekim sinovom, ki bodo obiskovali lOmesečni teeaj na kmetijski h\ gospodarski šoli v St. Juriju ob juž. žel. Za tekoče leto se je pa, prijavil samo eden, namrefi gosp. Maks Stiglic, sin Franca Stiglica, posestnika in veleobrtnika, p. d. Prislan iz Rečice. Okrajni odbor je botel to štipendijo po gospodu Sarbu izplačati, a gosp. Štiglio je to velikodušno odklonil, ker on kot poŠten, ^remožen, odvrača take darove, ki zadenejo na drugi strani ubožnejše. Drugo leto se jih bo gotovo vec oglasilo, in sicer takih, ki so potrebni. — PuSčavnik z Menine planine je tudi izvedel, da je veliko takili, ki bi bili radi izvoljeni v zastop, da se pripravljajo nekateri z mrzlico. ker se bojijo za majajoCe stolce, na katere so le vsled needinosti zašli. — — Puščavnik. c Boeiia. Preteeeni teden so vložili gg. poslanci di*. Verstovšek, dr. Benkovie in Pišek jako utemeljen prediog glede »aše železniee, katern zahtevo je prevzel železniški odsek' v nadaljno pretresovanje. Toroj upanje naše na novo klije in pričakujemo, da nam naš izvoljeni žclezniški odsek za okraj Gornji Grad kaj prijetnpga naznani. Dičnim delavnim poslancem east! c Hazaret * Sir?vdol. Kst slov. izobr. drnitvo v Nazaretn prjredi na praznik sv. Stefan* 2S. t, m pop po lit.-nijah v društ7eni gobi igro nV zadnjem trenutkn". E obilni udeležbi najuljudneje ya>ii odbor. c St. Jnri] ob Juž. žel. TuVa-šnja okoliška požarna bramba priredi na sv. Štefana 26 dec v gornji dvorani Estoliškega doma 7eliko vegelico. Predita^ljala sebode igra ,Repošte7u, čarobna burka 7 petih dejanuh Prijatelje poštene zabave vat)i iiljudno "dbor. c Pevsko drnštvo T Braslovčah ima na Šrefsnovo svoj 18. rcdni občni s.bor. Občni zbor ge vrši v gostilni g Vinka Brišnika po običajnem »sporedu. Eer itra društvo resen namen p dpirati dobro gt?ar, zato 7ljuono Tab: na občni zbor 7so podporne ude in fplob 7se prijatelje netja. „ c Ponikvv. Enpetijsko br.,ho na Ponik^i ima na prauik sv. Stefana po večernih občni zbor in priredi ob tej priliki žaloigro ..Vestalka*. Vsestranske priprave in navdnš nj« je porok, da se bo igra zopet vr!o obnesla, kar bo zaslužena čast mladim igralkam. Igra se ponavja t nedeljo na novega leta d->n c Kozir]e. Eat. g]07. izobr, društ7O v Mozirju ima svoj redni obŁni zbor na kvaterno nedeljo to'e 18. dec. po večernicah 7 drustveni gobi s sledečim dnevnim redom. Predftvanje o čitanja dobrib knjig in časopisov Poročilo tajnika, blagajnika in knjiŽDičarja, 70litov noveg» odbora, gluSainosti. Eer je 1 Ušnji obžni zbor velikega pomena zato ge vabijo 7si adji, da se poln-ištevilnoudeleMjo. Oddor Brežiski okraj. b Loke. Castnim obcanom bil je v seji obeinskcga odbora občine Loke na Planini dne 5. decembra t. 1. izvoljen tamošn,|i mnogoletni župan gosp. 'Josip Jazbinšek, zaradi obiaiih njegovih zaslug. b Sevnica. Ha lia-ha, že zopet nov jezik! Rps ne vem, ali je francoski ali latinski. Pa še kako gladko toče izpod zob. No, kaj takega pa še nisem pri nas pričakovala. In kaj je bilo? Šla sem v nedeljo od prve sv. maše domov. Ko pridem ven iz trga, dojdeni lep parček, ki se pogo\arja vsakovrstne zanimivosti. ftla sem tilio vzadi. Mislila sem si, če bofieš slišati, kaj se pogovarjata, io prestavljaj mirno svoje noge. In res sem se tega držala. Toda nisem ju mogla razumeti, le nekaj besed sem srečno vjela: .,Tos ist ganc gu, ja und du spacim iee gno alein u vie glick wir bin veii gar nik^ menscli da ist." - Od kraja sem misiila. da sta to Jatiiica, pa sein jo kmahi pogrmitala, da sta najbrž ..teičfprdorbaria". Ali ni res? Ubogo ljudstvo, kedaj se boš spametovalo, kedaj ti bo slovpnski jezik liajljiibši:' — — PosluŠalka. b Podsreda. Na praznik Brezmadežnega spočetje je imelo tukajSnje kat. slov. izobražpvalno društvo sestanek v spomm odišlega č. g. provizorja J. Podpečana, ki ima v svojem 28-mesečnem delovanju v naši župni.ji nmogo zaslug, posebno za naše društvo, za katero je miiogo storil in v njem noumorno deloval, za kar mu ljode oliranilo društvo trajno hvaležnost. Obcnem smo pa tudi pozdravili našega novega preč. g. župnika Josipa Krohne, ki so nam je skazal ofietovsko naklon.ienega in v svoji dobrohotnosti podelil društvu lepi dar v znesku 50 K. Za ta velikodnšni dar se mu društvo tem potom najpvisrčneje zalivaljuje. Sprejel je tndi mesto podpredsednika. Dekleta so nam ta dan j)onovila igro ,,Npžka iz BIeda';. Potem ,je veleč. g. žiipnik navzoče prisrCno pozdravil, vspodbujal k nadaljnemu delovanju na edino pravi katoliSki podlagi in razložil velikanski pomen kat. organizacije, kar se je sprejelo z navdušenim pritrjevanjem. Nazadnje so zapele dokleta še .,Rožio rie bom trgala", in sestanek se je zak.ljučil v najvefjo zadovoljnost. b Globoko-Pišece. Slovesno smo obhajali mi rudarji letos god svnje zašeitnice, sv. Barbare. Zbrali smo se na oknsno ovfinčanem prostoru ]irod rudokopom, kjer nam je tovariS LesinŠek v k.rasnih besednh razložil pomen danaSnjcga dne. Nato smo odkorakali z godbo na eelu med pokanjem topičev k podružni cei-kvi sv. Barbare. T;un nam je e. g. kapian Sparl blagoslovil podobo sv. Barbare, nato pa z njemu lastno živahnostjo in zgovornostjo opisal podobo in navezal na to prekrasne in vspodbudne nauke. Po slovesni sv. maŠi smo pa korakali v res mojstersko okinčane prostore g. Rudolfa Reeerja, kjer je bil skupen.obecl in potem prav prijetna prosta zabava. Govorila se je tudi marsikatera lepa beseda. Govoril je prvi gospod ravnatelj Tomič. Nato je tovariš Lesinšek nazdravljal gospodom podjetnikora in vsem navzočim gostom. Gospod kaplan, ki nas je tudi pocastil, ,|e poudarjal posebno to, da če ima rudar tudi zamazan obraz in žuljave roke, pa če zaupa v Boga in samega sebe, je srečen in vesel. Bilo je res zelo lepo. Srčna hvala vsem prirediteljem, kakor tudi gospodu Reoerju za spretno postrežbo. Kmalu zopet kaj tacega. Bilo srecno! Vesfnlk mladinske organizadje. Sv. Pavelpri Preboldu. Pretečeno nedeljo, dne 11. decembra je imelo tukajšnje Katoli&ko izobraževalno društvo zborovanje, na katerem je znani prijatelj mladine, c. g. dr Holmjec iz Marilx>ra prehaval o vseh važnih vprasanjih splošne izobrazbo in o mladiuski organizaoiji, ter posebnn naše Orle spodbujal k neustrašenosti. Kljub zelo slabemu vrememi je bila velika soba v stari šoli natlačeno polna poslušalcev obojega spola, ki so z vso pazijivostjo sleclili zanimivemu predavanju gospoda govornika. Nekaj Sokolov, ali sokoličer. je delalo med predavanjem razne opazke, a ne na glas — nimajo pognraa — rampak na tihem, da so jih le bližje stojeei slišali; ' po zborovanju pa so pokazali svojo oliko s tem, da^ so po stopnicah ropotaje odSli. Pomilovanja vredni so le oni mladeniči ijoštenih &larišev, ki so na sladko prigovarjanje zašli v tijili vrste; mislimo, da bodo kmatu spoznali svojo zraoto. Kakor se sliši, se bodo v kratkem ustanovila v Št. Pavlu tudi Deklišk.a zveza: to bi bilo zelo potrebnc, ker je mnogo mladenk, ki !ii se rade izobraževale na pravi katoliško-narodni po-ilagi. Sladka gora. Na praznik Brezmadežnega sporetja Device Marije smo obhajali pri.nas izvanredno slavnost. Dva Marijina družbenika sta nam oskrbela krasna kipa najsvetejših Src, katera nam je šmarski dokan gospod Bolianec ob navzoenosti ogromnega §tevila ljudstva blagoslovil, za kar se mu najtoplejše zahvaljujemo. Tudi domačerau gospodn župniku smo bvaležni za to prireditev, kakor tudi našima Marijinima družbama, ki sta s tem dnem zopet pokazali, dti. vvlo napredujeta. Darovalcem pa bodi Bog plaBnik! Sevnica. V četrtek. dne 8. decembra smo obhajali pri nas veliko slovesnost pri Marijini dmžbi. Poj)oldan smo imela dekieta nauk. Naš č. g. dnli. vodilelj nam je v krasnem govoru v jasni luči pokazal l»ot, po kateri raoramo lioditi, ako se liočemo imenovali hčerke Marijine. Isti dan je bil tudi sprejem novih članic, kojih je pristopilo 20. Bilo je veliko veselje isti dan za nas mladenke. Storiie smo obljubo, hoditi zvesto za Alarijo. Itajlieiiburg. Kaj veličasten ]e bil praznik dne 8. deeembra za rajhenburško župnijo. Ta dan smo imele mladenke Marijine dnižbe svoj glavni praznik. Ne glasi se zastonj rek. ki pravi: ,.Preljnbi sv. Peter, kako si ti svet, velika je lara, je dosti deklet.'To je pokazal ta shod, kjer smo se v mnogobrojnem številu zbrale pred Marijinim oltarjem; gotovo je Marija z dopadajenjem zrla z nebeškega prestola na nas, ko smo ji ponovile zvestobo: pristopilo je pa tudi G4 novili elanie, ki so tudi obljubilo služiti Mariji. Voliko je l)ilo vpsolje. videti toliko zbranih tovarišic. Iz celeja svefa. Kitajci bi-ez kit. Iz Hongkoiiga na Kitajskem .iavljajo. da je 120.000 Kitajcev odložilo kite. Nenavadiii želodcl. Dr. Feinvick je v svojein poročilu na zdravstvenem zavodu v Londonu izvajal sledeCe: Vsi želodci niso enaki — je takih želodcev, ki tako slabo prebavliajo, da zamorejo komaj obdrža1' eloveka na živijeoju: je pa tudi takili, ki delujejo 2 do 3krat toliko, kakor pravilni želodee. Pravilni žeJodec zaniore v 50 leiih prekuliati 25.000 kg hrane, ali nahaja se tudi takili, ki prekuhajo 2 in 3krat več. Take želodce imajo taki ljudje, katerih požreSnost ni možno nikdar nasitili. Prav nedavno se je čulo o nekem dekletu, ki ;ma želodec izredne delavnosti —brezmejne požrešnos.i. Dekie je pojodlo svojemu gospodarju v 24 urah 33 kg mesa. Vsako zdi-avilo proti taki požrešnosti je bilo brezvspešno. In sedaj pomislite, •1a dobi fako dekle z mlinom v želodcu za ženo kak sironiašpii delavec! Svinjski se em na Dnn&jn dne 13. dec. 1910. V počftku gejma je bilo 5795 alpskih g7in;, 6806 ogrskih gMDj naznabjeDih (katere še pridcjo ca pejem) je b'lo 1019 gvjnj, gknpaj tnrej lS120 87inj. Prodsjale bo le dobro rejene ogrgke g»'nje od 140 do 142 7in, izvasred-io do 143 7in., srednje oi 120do 138 7in, gtare in lsbke od 112 du 118 7in.; alpske g^iDJe od 110 do 120 7., izvržene plemenake gvioje od 90 do lfO *in, za 1 kg žive teže. Tendenca: Na današnji gejem ge je piignalo 1K1S alp^kih svini manj, 714 rgrskih svioj pa 7tč nego zadnjiž. Alpske sviaj« go se prodajala zi i ti;i. dražje, debele cgrske gvinje za 2 7in. drsžje. Srednjim in s;ab8:'m vrstam pa ge je zmanjšal* ceaa ia. 4 7in. Poročilo o živinskem sejmn na Dnnaja dne 12 novsmbra 1910. N& gejmu je bilo 8370 komido^ rejene ži^ine, 82 komado ¦ p-tšna živine in 46* komadoT glabe živine; po 7rgti 8068 7olov, 381 bik07, 460 krav, 59 bi^oIoT, »kapaj 3916 komadi živine. Prod*jali fo He: dcbro rejeni 7oii od 100 do 108 E, Brednji od 94 do 6§ E, glatši od 80 do 92 E, izvsnredno do 118 K; dobro rejeni bifci od 96 do 1(2 K, crednji in sisbSi «,d 82 do 94 E, iz^amedno do 107 E: dobro ' reioae krave od 83 do 96 E, sre^nje in gl&bSe od 76 do 82 E, iz7»n ¦ rcdno do 10'- E; ižobto rejeni bivoii cd 60 do 66 E, grednji >n glab ii od ;"2 do 58 E; gkba žvina td 52 do 71 E. Tendeoca: Na tem gejmu je bilo 3'2 (tomadov živine manj kakor ua zadnjem. Biki in glsba živina po S9 prodajali za 4 do 6 E dražje. V izren se je pro dslo 3'.; komada žifine. Hajnovejše novice. Državiii zbor. V v6err.|§nii seji državnega zboi*a je bilo sprejeto podaljša'je z'-onričncga poslovnika za eno leto. Železnica Polzcla -Iia-anik. V seji državnega zbo''a flne 13. t. in. je poslanec dr. Benkovič stavil inierpelaeijo na železniškega niinistra v zadevi gradnje to železnice. ZeJezulca Rečica na Paki—St. Janž (Gornji Grad). Poslanci dr. Benkovič, dr. Verstovšek in Pišek so stavili obširno utemeljen predlog v državnejn zborii v prid gradnje te železnice. Ol)č. \Tolitve v Brežicali pred upravnim soiliščcm. Vsled pritožbe dr. Benkoviča in drugih volil¦jev je upravno sodišce pri obravnavi dne 14. t. m. razveljavilo odločbo okrajnega glavarstva v Brežicali, s katero so se rešile reklamacije, ker je politična oblast površno postopala pri poizvedbah o davCnih predpisiii posameznih voliJcev.