Dopisi. Iz Maribora. Eakor je bilo 7 n81o7. Gosp." že po^edano, so daro^ali milostljivi knez in škof 10.000 fl. za ustanovljenje pri^atne dekliške šole za Celjsko okolico pod 7odst7om šolskib sester. Ta 87ota se nahaja 7 7arst7u stolnega kapitelaa in iz njenib obresti se začasno pla6uje najemš6ina za sedanje proatore imeno^ane šole. Zadnji 8as se je 7 ta namen za nakup priporo8ala nekdanja gla7na aola poleg farne cerk^e. Eer pa to poalopje po razsodbi iz7edence7 za šolske namene ne sodi, ne 7 zdra7st7enem ne 7 nauSnem oziru, se bode slednjič 7endar moralo misliti na zidanje no76 šole. Ali ker utegne, kakor se ališi, edino zemljiS6e za hiio in vrt stati 3000 fl. in prepisanje, vknjiženje in ograja zemljišča in kopanje studeaca tudi prccejšnjo svoto vzeti, ne bo za zidanje veliko nad 6000 fl. ostalo. S to svoto se pa se ve ue da prirediti takib in toliko prostorov, kolikor ee jih za sestre, za trirazredno solo itd. potrebuje. Re8 je, da eo pridni okoličani za to šolo silno 7neti in z veseljem obljnbili po vsej moči pomagati z lesom, z opeko, z vožnjo in diugim delom; ali pri vsem tem bode brez dvoma gotovega de narja še primanjkavalo. Vendar naj npodporno društvo", nad cigar poslovanjem je dosihmal o6itno božji blagoslov, pred to težavo nikar ne obupa! Bogu je lehko odstraniti jo. Vsaj so tudi v Mariboru šolske sestre pred 15 letmi prav po resnici z ničim začele; in zdaj imajo obairen in 6astitljiv zavod, v kterem — otrok in sester skupaj — nad 150 ljudi stanuje iu nad 400 otrok šeatrazredno šolo obiskaje. To je storila predobrotljiva in 7segamogo6na roka božja, ktera je blizo in daleko milih dobrotnikov izbudila in jib sestram na pomoč pripeljala. Ista roka božja bo tudi v Celji za6eto delo blagoslovila in v svoje varstvo vzela. Kosar. Iz Središča. Dne 15. t. m. izročili smo tukaj 7e6nemu pokoju zemeljsko lupino gospe J. Svingerjeve, ki je za pljučno boleznijo v,71.1. umrla. Pokojnica bila je mati 6. g. Albina Švingerja, tukajšnjega župnika, in g. Raimnuda Svingerja, c. k. adjunkta v Celji. Šestero gg. duhovnikov iz sosednih far jo je spremljalo k pogrebu. Pokojnica bila je blaga duša in tukaj zelo priljubljena; — dokaz, da se je velika množica ljudi sprevoda udeležila. Tej v vsakem obziru vzorni materi pristovalo bi se tedaj na gomili napisati beaede: nVrla mamica ste bila, — Vredna ve6nega pla6ila, — Ko nas zopet Bog zjedini — V nadzemelJ8ki domovini." B. F. Iz Ljubljane. (P. in R. Seemannova 1 i7arna 70Š6enib bvoc" v Lj ub ljani.)'i,Te dni smo prilično bili v tej še novi sve6arnici na Glincab ob Ljubljanici in mikalo nas je pregledati vse stroje in priprave, po kterih postanejo iz pravega doma6ega 7oska najlepie in najčistejše sve6e in to prav brez vsake primesi po 6isto naravnem potu. Sve6e kakorane smo videli, so rea lepo blag6 in se odlikujejo med drugim tudi po tem, da veliko po6aaneje gore ko druge. Cena jim je manjša že zato, ker je svečaruica zunaj mesta, toraj pribrani že po 4 gld. mestnega davka pri centu. Akoravno je še čisto mlada, ai je kakor se nam pišc posebno iz Koroškega in Štsjerakega, kjer je veliko slabega in spridenega tacega blaga, — pridobila že veliko naro6nikov, ki so bili s temi svečami posebno zadovoljui. Po vsej pravici se amejo toraj te voščene sve6e priporo6ati častitej dubovs6ini povsod, posebno pa tam, kjer se dobiva do zdaj »labo, nepoateno blago doma ali iz tujih dežel n. pr. ob laškej meji, izLaškega, kjer je 1. jan. 1.1. velika colnina pnstavljena na 7osek, toraj bode blago od zunaj draže in slabše. To omeniti se nam je prilično zdelo posebno zdaj o bližajočej se Svecnici, ko si 6astita farna oakrbniitva priskrbujejo svece za cerkve. Cenik lahko dobe v založnici v Ljubljani 7 Gradis6i at. 8., kjer se sprejemajo tudi naro6ila, kakor je naznaujeno bilo že v doti6nem inseratu nSlov. Gosp." Iz Čadrama. (Ozir 7 preteklo leto.) Sedemdesetnice tudi v našem kraji niao 7 najboljšem spominu ostale in to ne samo zadnje, ampak že one pred 100 leti. Skrbni župniki so nekdaj posebne prigodke v krstne ali druge mati6ne knjige zapisovali. Tak prigodek iz 1. 1779. je po tačasnem g. župniku Jurijn Stangl, ki je od leta 1770—1795. do svoje smrti tukaj pastiroval, zapisau v latinskem jeziku. Slovenski se glasi: 20. avgusta okoli 3. ure popoldne nastalaje straana nevibta, skoraj cela župnija bila je s to6o potol6ena, silna povodenj je doline, senožeti z vinogradi in najlepšim žitom vred pokon6ala. Prejanji den zve6er je Žreška župnija bila v enakej burji poruaeua. Vaemogocni Bog od nas odvrni, nas varuj i oprosti v pribodnosti takega pogubivnega pokon6anja. Ob enem je 7 tem 6asu, ko je solnce bilo vladar, po celi nadžupniji se aiiila živinska kužna bolezen, in po tej strašni nesre6i so usmiljenja vredni prebivalci skoraj vso živino zgubili. Koliko mest, trgov, gradov in najkrasnejšib cerke7 so silno pogostni požari vpepelili, in kar niso strašni potresi porušili, je 7 tem osode polnem boju konec vzelo. Takih nezgod nam leto 1879 ni prineslo, če smo ga tudi med srednja vvratili, ker tudi nam je spomladanska moča in pozneja velika suša precej škodovala. Namlatili smo malo ozimine, tudi krompirja 80 nekteri malo pridelali, korenje nam je večjidel drobno ostalo in na pičlo grozdje je sneg padel. Imeli smo pa sena silno veliko, ajde smo pridelali, kakor že davno ne toliko in so tudi 6ebele težke postale, 6eravno smo se v spomladi bali, da ae potrebnega živeža za sebe ne bodo dobile. Koruza je dobro obrodila. Kateri nismo 7 prevelikem etrabu iz pod snega hoteli grozdja pobirati, imamo tudi prav 6istega in dobrega vina, ki bo veliko boljše od 1. 1878. Živinska kuga nam je pretila in zato se nam je pozno jeseni paaa in akupno napajanje za 8 dni prepovedalo, a druga bujaega ni bilo. V sosednih našib župnijab niao bili tako srečiii, kakor mi, ker huda toča je nekterim skoraj vse pridelke pokon6ala in v drugih je vratna davica veliko ljudi pomorila in jih ae zdaj mori. Pri nas so se le 3 otroci za to boleznijo umrli in ako se redno na 1000 prebivalcev vsako leto računi 30 mrli6ev, jib mi ne štejemo preve6, ker bilo jih je 1. 1879 71 in med njimi veliko starib, ki so vsled slabosti morali umreti, 17 mrli6ev smo imeli, ki se že med prav stare racuniti smejo, ker umrli so 1 z 87, 1 z 82, 1 z 807j, 1 z 78'/,, 2 z 77, 1 z 76, 1 z 641/,, 1 z 74, 1 z 74, 1 z 71%, 2 z 70, 1 z 69l/3, 2 z 66, 1 z 64'/3 letom. Rojenih bilo je pri nas 79 in med temi 52 moskega spola, med umrlimi bilo je pa le 27 moških ia 44 žensk, tako, da ako bi vselej bila taka razmera, bi ženski spol prisel k ve6jej veljavi, kakor je o moških bilo v atarem 6a8u prerokovano, da 8e bo 7 žensk za enega moškega potegovalo. Iz grada Lemberg pri Dobrni. (Opravila 7 vinogradih.) Gotovo čudno so bode marsikomu dozdevalo, da sedaj med to ostro zimo o vinogradskih opravilib govorim; pa vendar moram zagotoviti, da imam vinograd pred seboj, kjer sem za6el 27. vinotoka z rigolanjem in škarpanjem, in 7 kojem od takrat do danes, ako le dva delavnika izvzamem, vedno po 8—12 zidarjev in 40—50 raznoterib dninarjev moškega spola dela. Prepričan sem, da si nameujen mi vprašauje staviti: kakšne lege in kakšna opravila neki morajo biti, da zamore v tako hudi zimi, ko se ti morebiti iz zape6i ne upaš, delavec od osmib predpoldnem do ve6ne luči na prostem obstati, celo zidar kamenje z golo roko vlagati. Cudno pa resnično je, da še celo svoje prsuike odložijo, ako jih solnce pripeka. Ali dragi mi čitatelj, kmalu ti bode vse jasno. Ker sem že za6el z rigolanjem, torej ti bočem tudi razložiti, kaj menim s to besedo. Ž-njo bo6em uaznaniti tako prekapanje zemlje, vsled katerega se rodovitnejša, že gnojena, pri nas rživa zemlja" imenovana, v poljubno globočino spravi, a nasprotna, tukaj ,,mrtva zemlja" imenovana, na zgor pride. To pa se godi pri maraikterib rastlinah za tega del, da se tudi ta slednja prst lože v rodovitno spremeni, pri vinogradih pa za tega del, ker Ie tisti trs kaj velja, ki ima najmanje V globoko svoje glavne korenine, koje se navadno ne posuše in tudi ne zmrznej«. Toraj v globočini do 4' potrebuje trsovje rodovitno zemljo, na vrhu bi mu bila le kvar, ker bi pospeaevala samo gornje korenine, ktere se itak pri prvi kopi odrezati morajo, razven tega bi le preveč trava rastla, katera razvijanje in zorenje grozdja zadržuje. Več razložim pribodnji6. Dav. Zdolšek, oskrbnik.