St 29. V Gorici, 20. julija 1877 Tecaj VII, „So6a" izbaja vsak Letvrtek in velja s posto prejemana ali v Gorici na dora poSiljsna: ' Vse leto . '.^. . . f. 4.50 Pol leta .'....„ ar.30 Cetvrt leta ....,, 1.20 Pri oznanilili in prav tako pri ,,po- glanicah" se placuje za navaduo tristop- no vrsto: 8 kr. It se ttoka-l-krat 7 „ „ „ „ 2 „ » n » „ „ 3 » Zavede dike po prostoru. Posamczne Stevilke se dobivajo pb 10 soldov v Gorici v tobakarnici V go. sposki ul'ci blizo „trch kron". —.' v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". Narocnina in dopisi naj se Wago? • voljno poSiljajo pod uaslovoro: Viktor Dolenec-v Gorici. — Itokopisi se ne vraeajo; dopisi naj se M&govoljno fran* kwjcjrt, — Delalcom in drugim nepre-uoluiio se narocnina zniia, akota ogla< se pri uicdniiHvu, Cilasiio riovenskega politifricga druStvm goriSkcga m bi-ambo naiodiiili pravlc SiStemiziranje duhovenskih plak | Oravno nasa „Sofa* niiiia nalo^i* prctresovati zadcv, ki se ixkljufljivo na dulioviiisknn polju vrsijo, vendai npaiu-. da no .bode svojih prcdalov zaprla krat-kim v: stioam, 'ki imajo zaznninovati nei/.nicriu1 krivire, ki se godijo dovcu&ki duho\Ltfni goriske >kntijt>. Snj so sveconiki tudi vejt* slovenskcga dehla, „Sofia" pa gotovo rada zagovarja in braui pravice web stauov dru2bi» slovcuske. Ze vee" let scin obravnuje sc nujiio vprasanjc o zboljsanji materijalncga stanja katoli^ke duhov^inc. Slovenski in ncuiski C-asopisi prinaSali so raznotcre doti^ne nasvcte. Slednjic vzda je tudi nasa „ofie-t o v s k au vlada to zadevo milostljivo v rokc. Prica-kovali steer duhovni nisnio nikoli veliko od moz\ ka-tere crua suknja v oLi, nektere zuabiti pa tudi v vest zbada; vendar mislili smo, dajihbode politikain vsaj navidezna clovekoljubnost napeljala, nekoliko pravic1* nosfci tudi sovrftzniku skazati. Saj bcremo celo o A-peches' indijanih, da vta«ih cine Yelikodusiiosti ska-zujejo. Ali glejte „cuda golctnoga", nasi moUri uiozjo v dunajski lesenjaci izdelati so po trilctnem nape-iijanji provizorieen nafirt za zboljsanje duhovnijskih plac, ki bi se bil ravno tako lahko v kakcm parla-mentu v I'atagonji ali pri Kafrili .skovai. Havuo to dui romala je okroznica blagovestnica po farah in vi-karijah, ki uCi uajijovejai, uajkrajSi in najcenejfei ua-iin, kako zamore katoliski duhoven goriSke Skofije v teku pol leta posteno t*x offo za lakoto umreti. Vsak duhoven z le ciiim miligramom postenja v prsih za-brusil je to pisarijo ob tia, ki je zares piavi pamflct Celemu, duhovskemu stanti. Pomiali dragi Citatelj, dr» ^avnozboma modrost, katera se z 10 gold, ua dan podpira, previdela je, da od 1. januarja 1878 naprej lahko vsak g. fajtnoster prav spodobno izhaja z 1 gl. 363/4 kr., g. vikar in kaplan pa z 68 1/2 kr- na dan» in dobro vedofia, da Steje leto 365 dni, in §e bolj§e umeea raCun, ki se niu pravi miio^.itev, odioCila je t g. fajmoStrom po 500 gl., 5. g. vikarjem in kaplanom pa po 250 gl. (!!) na leto. Stevilke dovolj glasno krifiijo; pa pri vsem tem pomislimo malo. Jaz bi rekel, da tudi najzagt'zeaejSi sovr&znik duhov§6ine bi moral duhovnu vsaj toliko privoSCiti, kakor ubijakem in po^igovalcem navisokih Solah v Spidbergu, Gradilki itd., to je obleko, gor-koto, postreibo in vsakdanji kruh. Nag duhoven LISTIiaL Beiaedi Herodez. PoetiCna vizija v tercinah; zl. Franjo 2akrajski. Odprd se megle, skozi vdor me lene Na temno morje, ki je Se Sumelo. I v bliskih ivigajoiih me zadene Mlad orlolevt i videl sem vr§elo Prepla§enih duhov v niz letati, In od njih jekov je uho gluSelo. Kraj morja staf je velikan gorati, Temavkast ko obzorje, pa strme. Ta koj ko v rodnih mukah se razplati Pod nama, da kar v brizg lete vode; Sum&tenje, krohot i plad nastane, Da vzdignejo po konri se Iasje. Zdaj ko slapovja grom cez rekobrane, I zdaj ko pardov tul tja dol v pu§Cavo, Zdaj §krate, menim, Cuti razuzdane. Zanesenega \idim se v daljavo Ko ta, ki noCe; vendar pa 2eii, Razbremeni me tukaj lev v puSSavo, Ko potnik zapu§cen 0 poino5i Sem plezal cez gorovja zrite skale Pod S*> vdir, nad §abo §udea s^j. vendar ne more okoli letati; pri javnih slitfbah ga sicer cerkev previdi, xuuaj cerkve. pa albe nositi ne sine, niora biti P« kaka plahta *ez Adaniovo Biiknjo. Pri Neusi'claudcih se tudi Sc nobcdc.n dnhoven ni izu-ril sirove zvoriuske gnjati gruziti in suvorncga pola t Vesoli mo se z ljudstvom, trpimo z ljud-stvom, ne ustraSimo se tudi pomanjkanja * njim do* Hti, ex offo iz.itradati se pa ne puBtimo. En duhoven. Vojna za osvobojenje Jugoaiovanov., Evropsko bojiSCe. Cel teden nij bilo nijednega ruskega poroSila iz tega boji^ca in le iz Carigrada naznanjalo se je, da Busi vedno prodirajo proti Balkanu in Ruficuku. Da-nea, 18. julna, pak prihaja od vseh Strang vesela vest, da so Busi vzeli Turkom po hudom boju V aaskoku NikopolJ ter da so vlovili pri tej pri-liki dm turika pa§e in 6000 moz* redne turske voj-ske. Na fflkopoljskm gradt* vihra rusha tasiava, Koiiko valnosti in pomena ima ta utverjen kraj za Ruse, svedoci nam jeden sam pogled na zemVjevid. Skoz Nikopolj pelje jedina glavna cesta proti zahodni strani. Ozir jeraaje Se na to, da so Rusi tudi Fhvw in skoz to mesto proti Zofiji peljajoco glavno cesto v 1 sedemkrat zleti zdaj krog obala, Fa sedemkratno vpitje zadorii, Da stresne, se ravan 1 trda skala. Na strraci glej, Herode2 gor stoji Z ognjenim okom. — V srdu te^ko diha, Ter kuStrave izsuje v tla lasi. Ko grivo jezni lev, on brado viha, I s tigroglcdom pomerivSi trope tz irela 6rt na nje in ogenj piha. Rohni ter Skriplje, 6uj, i teze sope, Ter kakor raste mu oCij otok, Pojame tise, ali spet zahrope. Glej, blizu tarn re^ijo glave krog, I krog raztresene groze kosti. Te komaj vgleda, pa v mrtvaSki stog V besnoti slepej tje se zakadi. ' I zbor krici: nHerodeLa slavite 1 Slavite ga I Bo tofiil mlado kri lK «— RenL6 sadi besun zobe srdite V cepino, in ob njo je grozno brusi, I ko napase si o6i nesite, Zavihti tuzni Crep, i ga zabrusi Po hrastavem rebriSii strme gore, Da skokoma po skalah v niz trjusi, I za leteclm rjove dol v razdore, I ko golobov divjih plaSna tenja, Zafofotajo v grozi trume z gore. „§e brata, nAi* — krici v togobi vrenja, I zgrabi drugo, i jo zatoCi. Ta y s^oku repot^vem *e se Brjenja, ¦ -fTTf' * • -•'¦ svoj*.»Ma& dofciK,'priaoati mora vsakdo, da je sedaj rnR|a yflfofo, pmdir^joca proti RuSeuku in reki Loin, popolnem osigurjena vsacega nadlegovanja in nena-dnega napada od zahodne strani, kajti tudi cez Balkan-ioTiroovo je Turkoro pot uze zaperta. Proderlo je uamrefr osem»w$t ruskib batalijonov pod vo$sfc«im vsako "stezp" cez Balkan poznajocih Bulgarov cez Sibski prehod in skoz zelezna vrata onkraj Balkan* in to se polastili ne le Kazanlika, prepodivSi Turke, ampak tudi Seleznicne postaje Jeni-zagra (Eni-Saara) ter 5 tem popolnem pretergali zvezo podonavske tur-ske tojske i Adriancpcljera in Carigradom. Ysak das se ntegnejo sprejeti Rusi s Turci ob reki Lom — odtotftoa bitka* se pricakuje, kajti Rusi so uze pred RuS&rkom in so pretergali zeleznisko zvezo mej Var-no ft* RuScukom pri Vetovi. MogoCa skorej nij, da bi Tntel fo&l}9 roke kriiern derzali; prisifleni bodo z Rusi bitt se; nadejaroo se uze zroage ruskib borite-Jjev za kulturo nad turskimi barbari, katera bi pomenja-la merknenje turSkcga polumeseca. Bog in sreca jn-naika naj pomagata Ruabni ? odlocitaera trenntku in naj jib ne zapustita tndi v bodoce, QdLruske. vojske ˇ dolnji Dobruti ne slisJ seni-cesa, a sedaj, ko je staJisce pri Sistovi cez Donavo prcUfi ,voj«kft osigurjenot zagrabi nedvojbeno tudi ta vojsta TuKe, stqjece ob zelezoiSki progi in nasipu Cew*o4t*lHstend*e. IzCernegore se poroca, da je pobii cerno-gonki Voivoda Biro Pejovid Turke v Vasojevicki ter da^e/nosedal Sest turskih vasij; na daljese iavi, da poprimqjo .Cernogorci zopet ofenzivo proti NikSicein in Hercegovini, kajti Sulejman pasa odjadral je uze iz Anti-vary* proti Carigradu, daidenapomotpodonavski tur-skivojski in branitBalkanskepvehode, kar. jepa men-d%,uie. prepozno glede na daneSnja porofiila iz bulgar- Azijatsko bojiSLe. Iz tega bojiSca se poroca, da so Rusi umaknili le. na mh stamen proti ruskim mejam. General Lo-ris-)lalikov ' stoji se svojo 40.000 moz mocno vojsko na, wvemi strani Karsa, kamor je dospel Muktar pa-la* ae* iTojo vojsko. Bitke rij bilo pred Karsom nobe-ne. §e, ker so se Rusi umaknili v varnejSe pozicije, kdtr mirno pricakujejo prodirajoco tursko vojsko; prjivl seVda utegne zagrabiti Muktar paSa Ruse, pred-no Jim dojde pomoc, katera je uze na potu; vsled te* ga juricakuje se tudi na tern bojiScu odlocilna bitka. General Tergukazov, kateri je bil pobil Bajazid oblegajoce Kurde, umakuil se je po razdejauju Baja-zida A rSvojjo vojsko in ono posadko proti Erivanu, . kamor se Turci polagoma za njim pomikajo. Izpred Batuma se ne poroca niCesa novega, kar kaze, da stoji.general.Oklobzijo vedno §e v onih po-zicijafr, v katere se je bil nazaj pomakni!, ter da ne miskjo ali se ne upajo Turci prodirati na tej strani. Vplitve v kranjski dez. zbor. t Pod tern naslovom pi§e praska MPolitik" od sakleslede^i clanekv kateri od besede od besede pre-Vedeii podajemo svojim bralcem. jEonecno se je posrefiilo, tem- ustavovercem: So strafno 2evalucka druge tri Rjove^! „Rimljanr Rimljan, gorje ti , Ce zgodaj nijsem stoCil teh krvi tK Mold, potem zacne: — „Bil dan je tretji, I-trsh laznjivcev §e nazaj nij bilo, Preide dan cetrti, prejde peti, Trek kraljevih laznjivcev §e nij bilo. Kje kralja iSCem naj? Kam molit grem? Ko cakam le zastonj, si umislim silo. t ko, da sem nkanjen, prav izvem — 0 da mi blisk nij treSiil-v lica I — Birice br2 odpravim v — Betlehemi" —• Se v tuzmh sktnjah dol brli danica, Se z deco matere zibljd se v spanji, Ko m neusmiljena odpre mesnica. Zbudi je gl&sni brnp, i v 2venketanji Kadece se krvi zaCn6 potoki, 1 te&e neina kri po vsakem stanji. t prot csnplega neba oboki, I med obupnim ^-okovitjem se PozdtigWjo mater tulefii joki. Pogreznejo cCetotn se rok6 Odrevenele. Ti pa, blede priLe, Sopihajo ogroznost', i mo!56. Nezmozirim gledati je vsem birice, : Ei krog x'vp^ek more tarn deco milo; v Le mlada Reha se zave, pa kli<5e. Glej, spne se s krvnili tal, ter stisne v krilo Karocja svoje dete, ko prijema I *z lona je Rimljan ie trga s silo. ( Nastane snmen bor zdaj med obema, ); I ko pol dete§i5a ie on vibti, ^esrecnica- ^rbs6 tako pnjema, fHvelefoluB" van|ga vpre oCh — «0 nebaj, fis ipofiet li rea y teleii slovenska ve^ina kranjskega dezelnega zbora je raz-prsena! I3stavoverci, hkaterim se mora ateti tudi skof Pogaiar, bade imeli.torej 21 poslancev. Celo pesi-misti nijso pri&kovali, da bodo volitve v kranjski de-2elni zbor fciko.neugodno izpale. Po prej§njih izku-stvih se je morale, misliti, da bode naravaa narodna vedina tudi zdaj zmagala v bojt Saj se je celo vo-lilnemu terorizmu Beustovemu nstavila! Pri vojitvah pod Potockim 1. 1870 so Slovesci priborili si 23 se dezev in v tej poziciji so se tndi obdrzali pri volit-vah 1. 1871, pod sedanjim Auerspergovira minister-stvom. Se ve, da je bilo znano, da so centralist! uze dolgo delali na to, da bi slovensko veciuo v deielnera zboru odpraviii.' Prvikrat se je mahnilo se sekiro po Ijubljanskej trgovinskej zbornici, ki ima voliti dva po-slanca. Kjo so razslovenili. Spominjanio se se na to zadevo, o katerej se je svoje dni mnogo govorik), na cvdne manevre ustavovercev, na profeste in pritozbe, katere je dr. Bleiwei^ zastonj poSiljal ministromi Dalje 3e je oni dan v poslauskej zbornici tozilo, da so se volitve razpisale ob Casu, ki je za Slovencc naj-neugodncj^i. Akoravno so ta in enaka znamenja ka-zala, da se ustavoverci napenj^jo, kolikor se da, ven-dar nihec nij mislil na tako radikalno operacijo, kakor se je na Slovencth izvrsib. wKajti po razmerah obljudenja je nemSka ve-Lina v kranjskem dezelnem zboru prikazen. kileh-ko vzbuja najvecjo pozornost. Po uradnih izjavljenjib c. k. statistidne centralne komisije bilo je bta 1860 na Kranjskem 450000 Slovencev in 32.000 Nem-cev. Pa ta zadnja Stevilka je ofevidno previsoka, a drgati se hocemo le na te uradne Stevilke. Kaj te Stevilke vsega ne povedo, ako se jih primeri z nem-§kim kranjskim dezelnira zborom! Manjsina, ki je 14 del vsega in obstaje vrhu tega vecji del iz privandra-nih cinovnikov, ima zdaj v dezelnem zboru vecino in 14 kratna naravna veflna prebivalstva je oropana vsega dolocujocega upliva na njegove sklepe in obsojena, da igra ulogo statista! „Volilni red februarske ustave je vse storil, da bi Nemcem tudi v kranjskem dezelnem zboru veliko zastopstvo preskrbel. Posestnike dezelnotablarskih gradov, „katerih letni davek na dezelnoknezevskih realnih davkih znaaa vsaj 100 gld.," so evfemisticno nazivali velike posestnike in so jim v dezelnem zboru dali deset glasov. Ti veliki posestniki Stejejo 116 volilcev, skoraj same Nemce, od katerih jih praviloma 3e 100 ne voli. Torej pride na vsakih 10 teh 100 gold, davka placujocik velikoposestnikov po eden pOBlanec. nPrebivalstvo po dezeli, ki je popolnem slovensko in Steje 430.000 du§, ima sano 16 mandatov, torej pride stoprav na 27.000 prebivalcev eden po-slanec. Torej deset nemskih velikoposestnikov bine toliko voliti, kakor 27.000 ; ,lovenskili kmetov, ki pla-Cajo dezelni davek v denarji in krvi I Ta volilni red je torej prouzrofiil, da so imeli Nemci v dezelnem zboru r.amesto 4 ali 5 poslancev njih 14. Slavnemu letu izveliSanja 1877 je bilo prihra>*jeno, ds je to ne-narayno manjSino izpremenilO v §e bolj nenaravno vefiino 1 „Mej dunajskimi listi je bil dozdaj samo eden toliko nesramen, da je hvalisal in povelifiaval ta vspeb Bneumorno delujo^e ustavne misli". Bogobvaruj usta-voverce takih prijateljev in povelicevalcev. Da se je „neumorno delujofiej ustavnej misli" posrefiilo na Kranj- ^ene* pozemske, pa s*e Clovek si ln wPri viklih tvoh bogov i tvdm oCesi, Pri vsem, kar drago ti na zemlji biva, Pri sre6i tvojej ti temu zanesil".... Odgovori voj§cak, in jo odriva: — „Zastonj ti prosi§....u in ostrina koj V desnici mu zablisne glej bliStfva. wNemara, ki ga iScemo, pozoj Kraljifi je ravno ta novorojeni..,. Da kralja ne spodleze kdajK....(a stoj, „Pa5 stoj, novica velevgodna menil) I da nepravdna sreCa mu ne sklije, Naj z onimi pogine, tukaj zveni!.».." To zrece tolovaj, i dete vbije. (0 kaj ga prej nij strela vgonobila t) Be zbere mati zadnjo moC, in vpije: — "Proklestvo na-te I....Roka ti vsahnila I Be v mater suni mec ta krvaveCi, PuSCave ris, ki tigra te dojila. J)ej suni hitro, dej! Ne bodi mecjil Ijnesel i probodel si otroka Se mater umori zdaj, trinog najvecii* • Po meci stegne se krvava roka, I se Rimljan besede refe te: — BNe kolni mene vee, a cuj proroka: Roditi drug &e tebi kralj ne sme, Ne jaz, veli naS kralj".... Ko to izusti Se mokro jeklo vgrezne jej v srce.\.» Herod konia. StisnivSi v pok celjusti, Da v grozi mu srSi bstudoa brada, SpoSasti §e bbraz zelenopusti. ^ Tule se zvrne v kup ko pad§a klada, I ko se vrije vanj; podl po steni. X skokoma razsuje se grmada. (Kouec prih.) skem nekaj Slovencev potegniti na svojo stvan, ki bi v kranjskem dezelnem zboru imeli ustavoverno vecino, potem bi §e mi s potrtim sreem morali pasti na tla. A posrecilo se nij druzega, nego da se je z gori po-pisanim volilnim redom in s pomoLjo nezasliSane agi-tacije Sloveucev ncepilo nekaj nemikih poslancev. Po surovej ^ioriji stare BPresseu bil bi torej ves cilj in ko nee ustave ta, da se po vseh slovanskih dezelak ustvarijo v dezelnih zborih n e m § k e vetine in da se slovansko prebivalstvo ex offo potlati v stanje tur&ke raje! „ Vedno bo 3e das, da se osveti nataniSno nacm, kako se take volitve delajo po slovenskih okra-jihT ProSli Brandstetter n. pr. je dobil enkrat v Ma-riboru svoj mandat z revolverjeia 7 roci, in denes se nam s Kranjskega porofra o nekem ustavovernem dok-toiju, (dr. Erzeu v Litiji. Ur). ki je, kakor kak turSk b.tsibozuk, slovenskemu volilcu nos potolkel! V nekem drugem vohlnem okraji je ustavoverni . . . proti narodnemu kandidatu agitiral; zdaj naj pa Le kdo re-ee, da ustavoverci neLejo klerikalske Ijubezni! V vseh kmetskih obcinah pa se je c. kr. okrajne gla-varje naprej porivalo. Liberalni dnnajsk! listi so kar sapo izi'ubili, ko je izAlo volilno pisnnje Fourtou-a. Pa vendar francoskemu ministru se v sanjah nij na misel prislo, da bi okrajem svoje prefekte za kandi-date priporocal. „Podli cinizem „PressinB gre pa Se dalje. Ona sc ne ?eseli sploh o BvHpehu," katerega bi ustavovercev morale na vso moc sram biti, ko bi v njihovej strankarskej vesti ne bili ugasnili pojmi konstitucijo-nalizma, raravne veLine, voliluih noposstavnostij itd. „Ta neznasko podlo mtalpci list specijalizira celo gravamina proti Slovencem in jim naznanjo, fesa imajo pricakovati. Z drzavopravnega staliSfa jim niti flPresse" ne more nicesa ocitati, kajti kranjski dezelni zbor je v tem obziru M na skrajne meje popustlji-vosti, — a vidi se, da osvetozeljnosti svojih protivni-kov s tem nij potolaiil. Nasptotno se je dezelui zbor, pravi nl*ressea „storil kriveka tega zlocma, da je, kolikor je bilo v moci dezelnega zbora in odbora, sred-nje in Ijudske Sole — poslovenjuval Iu Slovenci naj si to varijanto k znanemu §. 19, iobro zapomnijo. HUstavovernim pasjeglavcem iz rPress.ineu vrste nij zadosti, dascdr2ava, v katerej imajo S1 o v a n i p r a v o vecino, s tn a t r a z a ncm« Sko in da nemSke Sole na Kranjskem zi-d a, slovenska materinska tla naj se tudi v onih solan, ki so odvisne od dezelnega zbora, oplevejo od slovenskega jezika! Kje bi se pa sicer Kranjska loci-la od Bulgarije, ko bi slo po niisli teh prismojeiiih kvarilcev ljudstva na DuoajiV Celo skromna podpora, katero je slovensko narodno gledaliice dobivalo od davkov slovenskega naroda, Se na to podporo pljuje „Presseu z dvema klicajema!! Ako pa stajerski dezelni odbor nemSko glcdaliSce v Gradci iz de2elnih sred-stev vzdizava, h katerim prinaSajo slovenski Spodnje-Stajerci eno tretjino, je to tem ljudem popolnem prav. nZares, golobjo naturo mora kone-cno to 2ivinsko zatajevanje najjedno-stavnejSih dolfnostij pravifinosti o-strupiti, to fanatiCno sovraStvo proti vsemu slovanskemu! ^Nekaj Casa v Avstriji zelo vohunijo za pansla-visti. te dni so blizu Dun&ja nekega ces. kr. generala Stabnega stotuika, kot — ruskega vohuna prijeli. Ml opozorujemo slavno vlado in njene policijske oigane, da se jim nij treba tako dalec truditi. Ruski dispozi* cijski fond nij dosta velik, da bi take pozigalne clan-ke, kakor je omenjeni Clanek v „Pressitt popolnem odvagal f nNihce panslavizma bolj nc pospeSuje, nikdo lo* jalnosti slovanskih narodov v Avstriji bolj ne podko-pava, nego ooi, ki jim dan na dan dokazujejo, da je ustava samo za to, da posekava naravno veCiuo dezel-nih zborov; da so jasne doloCbe drzavnih osuovnih postav o ravnopravnosti v uradu in Soli prazno go-vorjenje, ki resno vzeto slovanskemu dezeluemu zboru zivljenje stane; da slovanski kulturni interesi v Avstriji n e m o g o dobiti doma. Vse to je jasuo in brez oviukov izreceno v omenjenem uvodnem clanku dunajskega lista, ki velikemu obeinstvu veiikrat velja za oficijozni. Vlada naj bi se torej v lastm:in interesu in v interesu Avstrije odrekia vse zvuze s tako ne-sramnim CasniStvom in sicer jako urno in svecano." SI. Narod. Dopisi V 6ori§ij if. juiija, — (§lav6ev koncert v Tolminu. — Kopelji v Gorici. — Hudic in njegovi pajdasi obsojeni. — II Goriziano). Kakor pozvedamo, napravi Goriski Slavec avgusta meseca po odborovem sklepu koncert v Tolrainu. Dan tega koncerta nij Se dolocen, vendar se o tem Slavcev odbor dogovarja s Tolminskimi rodoljubi. Vprasanje je tudi, aU bode pri tej priliki Slavec pel Oberhofferjevo maSo. SliSali smo, da se je pred nekolikim casom ugibalo, ali bi ne bilo prav, da bi se maSa pela v Kobaridu in bi istega doe bil koncert v Tolmiau, Pri maSi V\ peli gamq .....L ¦¦.....I, , ,¦,.-.¦............... »'¦ >W „ r,^--------- Goriski slavci z Kobariskimi in drugimi iz blizme, katerim bi bilo inogoce sodelovati. To vpraSanje je, menimo, kolikor toliko reSeno in maSa se ne bode mogla peti v Kobaridu, ker je preoddaljen od Tolrai-na in je §e druzih zaprek innogo. Vsakdo labko iz-previdi, da bi pomanjkovalo casa, ker ima biti kon-cert v Tolminu uze ob 5 popoludne in bi po tern fci-kem niti ne mogel imeti Slavec za koncertv Tolminu glavne poskuSnje, katere je vendar le potreba. Po drugi strani zele pa tudi rodoljubiprisv. Luriji, da bi se v njihovi cerkyi pri slovesnej sv. nuisi zapela o-raenjena ma&a. To bi uze bilo laglje, ker je sv. Lu-cija samo.euo uro oddaljena od Tolmina, samo do poldne bi moralo biti uze vse doverscno, da bi pevci lahko do§li v Tolrain k glavni poskuSnji. katera bi pp tern takem iiuela biti najpozneje ob dvoh popoludue.' Koncerta v Tolminu bi se lahko udolozilo nad 50 pevcev. Iz Ooricc bi jih labko doslo 8 do 10, iz Kviskega in druzih Berd lo, iz Kanala 10, in Peciu-skih luibov K, Tohmmov lo iu iz Kobariske strain 8. Vendar na Brico bi no mogli gotovo zana&nfi so, co je resnica, da so uz«? obljubili svirati pri sv. Luciji; Brisk! pevci iiinejo uamreo tudi razue godbiuo, in&tru-mente rabiti. Kljubu toinu bi torej vendar nad 10 pevcev sodclovalo v Tolminu. Na Tolinincih kuiiUi Se jo lezeLt», da se koucert napravi. Pri tt'j priliki naj nam bode dovoljvno opomuiti, da placujejo vetitioma Slavc'evi udje jako ncreduo do-ncske. Zaostankov je prav innogo, kakor cjjoino. Sktvcevemu oilboru monda ustiezemo. objavljuje pro-hiijo na vse Slavceve pudporiiiku iu (lane, naj hi red-no plaeevali svoje letue doneske tor naj bi zaostani-no nenmdoma po.-dali SlavcVvemu denaruiraiju. Prc-priean je menda vsakdo, da je nervus rerum prvi po-goj za uspusno delovanje pri vsakem poeetji; zana-Sarao se torej, da vsled tega prepriianja tudi spol-ni vsak svojo obljubo in dolznost, Kopelji v Gorici nismo do sedaj imeli razen merzlih baron Ritterjevih za poletje; sedaj namje pa napravil nas magistrat za javnim Ijudskim vertom tako okusno napravljene in lopo urodjene kopelji, s ka-korfiiiimi se muogo veca mesta ne morejo pouaSati. Otvorijo se menda najpozneje 1. avgusta, kajti vsi potrebni stroji so uic postavljeni in ktnalo bodo tudi covi po vseh kopeljniH subicah speljane. Nnjcmuika je tudi uze dobil naL magbtiat. Porocali hino ob svojem casu o onih sleparjih, kateri so neka dva kmota iz Kaualskega soduij.skoga okraja osleparili za par sto goldiiiarjev, speljavsi jih v bliznji gozd Pancvtc, kder so skparji hudica klica-li in ga rotili, naj jim da za na rjuho polozene gol-dinarje ravno toliko btotakov ali tisodakov. Iludit; so je bit, kakor zuauo, zares prikazal, a prepodivSi kmeta in nju spreinljajoCega kalamonarja v be* li rjuhi pobral je denar, katerega so potcin sleparji po svojih zaslugah mej seboj razdeiili. Po teh zablu-gah po sobili tudi obsojeni pred tukaj§njim kriuiinal-nim sodiScein, in sict-r je dobil kuiainonar, kateri je hudiia klical ia rotil, 18 uiesecev zapora; budicu sa-memu je bila nalozena kazen 10 mesecev; drugi hu-diCevi sluiabuiki, kateri so mej hudilevim prikaza-njem drevlje lomili, bodo sedeli vsak po 5 mesecev v Oradiskem gradu. Kmetoma, se ve, s tern uij vc-liko pomagano, ker se jima razen nekaterih goldinarjev, kateii so se se bili dobiii v zepih sleparjev, nij pj-vernilo nieesa druzega. TukajSnji italijanski list „I1 Gorizianou, katerega smo v na§em zadnjem listti priporoCali nemilosti slovenskih eitateljev, na^lovi! je na nas v svojem 164 listu nek fiazeologi^en odgovor. polen olikano-stij. Opozorili smo bill uatnrec nase citatelje na ne* ko buJalasto berzojavno vest toga lista iz Dunaja. A inienovana budalost nij bib prva, citali smo jih v Gorizianu uze muogo, vendar smo jih prezirali in o-pravicevali kot peresne pogreske: a v uasem zadujem listu navedena Gorizianova budalost o Karsu se ne more nikakor veL po enakeni ah drugem naCinu opra-viciti, zato pa smo povedah naSim citateljem, kakosen rojak je .,11 Goriziaiio"*. To nam je „ll Goriziano" zameril strasno in nas imenuje ob eneni K o z a k e in T a r t a r e. Ecco. zopet jedna budalost izvirajofia Iz neveduosti, kajti Tartari so sorodni, bratje goju-snih baSibozukov in nimajo s Kozaki nicesa vzajem-nega, nego da se nahajajo razen v druzih krajih tudi v Rusiji, posebno v Knmu, znani kot Krimski Tartari, kateri bi se baS sedaj radi spuntali proti Rusiji, ko bi jih mogli njih turski bratje, divji basibo-Euki in cerkezi v tern podpirati. katere turske brate hIl Goriziano8 podpira s peresom, kar jim pa niL ko-ristiti ne more, kakor smo uze zadojic omenili. Kar pa pise, „Il Goriziano" o svojih teiegramih iz Dunaja, je veC kot brezpotrebno. Bihtvcna stvar je, da prina-sa -II Goriziano" berzojavne budalosti iz Dunaja o rusko-turSki vojski, za katerimi tiCi njcgovo tursko miSljeuje in potegovanje za tursko n e k u 11 u r o, katere mi Slovaui nikakor ne moremo Cislati. P r o s i-mo za to dovoljenja! V TrstU, 18. julija. (Izv. dop.) (SmeSni posta-jajo. — Agencija za podporo ranjenih Turkov in Ru-sov. — Magistratovo gospodarstvo. — ProSnja Edi-nosti, ^ jParobrod vtouil. — Rojanska Cita,lnica, — Tegethofova slavnoslS v Pulji, — Trgovsko.) Smejati se mora Ckvek, He opazuje ustavoverne Casnike; tako na priliko je pisaja MTriestercaa §e predvCerajgnjim, da bo Abdul Kerim pa§a Rusom v kratkem podkoval pete, da ima nek tajni plan in da ta plan nij kaka fantazija, to garantuje skugcnost, uSeuontin spretnost tega generala. A vfieraj, ko je uboga ,}Triesterca" zvedela, da so Eusi u2e prodrli Cez Balkan ter vzeli Nikopolje, vfieraj, refcem, je tetika stra§no razgrajala cez turSko taktiko in stratezijo ter imenovala Abdul-Kerima in vse turske generate nevedneze. To vidite vara je doslednost! Strastni slovanozrci zgubili so vso pamet, nijmajo ve6 jasnega razuma, strast jih slepi in ker setako neumuo zvivajo, postajajo Cedalje bolj smesni. Rusija daues imponira celcmu svetu, ne samo po svoji vojui rnoCi, ampak tudi po spretni svoji diplomaciji. Rusija je tako podkurila evropski dipio-niaciji, da je zaduja postala popoluoma uezmoftia. Nobena druga vlast se ne more ganiti brez nevarnosti, da si ue nakoplje na vrat razen Rusije Se enega ali 2 druga sovraznika. To se pravi, zuati dobro igrati nSah". Rusija bode diplomatizirala in vojevala ob c-ni'iu toliko tasa, da bode na Balkanu uuifien vsak drug upliv in da bode ona, t& ne direktuo, pa vendar iudirektno gospodarica balkauskega polotoka, Tako resitev orijentalnega pitanja prifakuje od nje slovan-ski svet in se ne vara. Blizamo se nekeiuu „mit accompli" iu tomu bc bode vdala vsa Kvropa, kajti u-spi'hi so najboljSi diplomat! in s fakti bodo prvi ra-^unili Auglezi in drugi krii'ati. Osnovala so je te dni tukaj v Trstu agencija goneveZkega odbora za podporo ranjcncev; ta agencija, katere udje so nekateri trioi5ki prvi trgovci, bo na-birala darove in razdelila jih mej ruske in turske ranjonce; ie pa kak darovalet .^eli, da se njegov dar poSlje samo Uusooi, ah pa samo Tuvkom, bode tudi to voljo onu'.'ijena agencija vestno izvrsila. Tret bode gotovo tudi zdaj poknxal svoje clovckoljubjc in skoro najvefi darov bo pi brez specijalnega namena, ker veciua tukaj je kosmopoliticna. Turkoiili pobeSajo glavc in muogo r:ih se bo kmulo zafienjalo poklanjati \ ruskhn uspehom. NaSi mestni oCetje w sami potrdili, da se pri ningistratu nij ravnalo zmeroin prav poSteno; pisal sem Vain uze onkrat o nekem bivsern magistratovem uradniku, kateri je v listu „La Vei ita" objavil innoge nepravihiosti, da jih ne imeuujcmo drugaLe; na te javue tozbu preiskaval je inestui zbor vso umazauo zadevo in primorau je bil javno spoznati, da se v mnogih zadbvah nij ravnalo z denavjem tako, kakor bi bilo pravilno in pofiteno. Oni gospod. ki je vso re6 obelodauil, bil jo obsojen ^aiad razialjcnja Lasti; a moralicna ziuaga je vendar na njegovi strani. V Trstu Hermctova klik> res straSno gospodari; a tudi v Gorici imate Uermeta iu Hermetovce. Te dni bo mestno starefiiustvo reSilovjavni seji prosujo drustva Kdinost, naj magistrat odpravi okrajne komisarje in naj sopet uastavi Supane, kakor je bilo po starem; a skoro neverjetno je, da bi se mestni ocetje ozirali na to proSujo, ker v oinenjenih komi-sarjih ima na§ lahonski magistrat svoje voljno orodje in temu se ne bode odpovedal tako lehko. Vse nase proSnje ostale bodo brezuspeSne, dokler nam ne pride na pomoC kaka Mbozja previdnost". Glavna nasa na-loga naj bode naobrazcuje in navdugevanje naroda, da ga ohrauimo svoji majki; vse drugo pride, sicer bog ve kedaj — a pride gotovo; tudi avstrijskim Slova-nom se bode osoda zboljsala iu uiorda de poprej, kakor sami mislimo. V saboto smo v Trstu uze sopet imeli nevihto, sicer ne tako straSno, kakor zadnjifi, a vendar je bila zadosti moCna, da je parobrod „Diunou, ki je ravno prisel iz wMiramarea, potonil; v nedeljo zjutraj se nij videlo od omeojenega parnika drugo uego jarbola; a posre&lo se je, omenjenega sopet vzdigaiti iz morja iu remorkirati ga v dok, da ga popravijo. Rojanska Citalnica obhajala je v nedeljo 9. vob-letnico na prav prinieren naCin. Predsednik, g. Zva' nut, omenil je v govoru. da letos noce ozirati &3 na Oletno delovanje te fltalnice, to 1?9 imel priliko stori-li govornik prih. leto, ko bo Citalnica obhajala lOle-tni jubilej. — Primerno se mu zdi omeuiti za slo-vaustvo vafnih casov in dogodkov, ki se zdaj razvija-jo; na te Case naj bodo tudi tr2aski Slovenci pript-av-ljeni, da jih ne iznenadijo. — Obcinstvo je ta primeren opomin navdu§eno sprejelo. Na to so zapeh pevci pod vodstvom g. Ko-sovelja in so izvr§ili zaporedoma v?° pevske ioCke; vsa hvala vrlim pevcein, posebno pa izvrstnemu tenori-stu, s kakorSuiin se ne more pona&ati vsaka Citalni-ca, pa vrlemu pevovodji. -** Igra „GrajScak in oskrbnik* Sla je Se precej dobro. — Zapazil sem, da ima rojanska eitalnica prav mnogo izvrstnih igralnih mott, toliko moikega, kakor krasnega spola; gospodifine sploh vse gladko igrajo, mej gospodi sta mi posebno dopadala g Straus, in Bartel, ki je prvikrat nastopil in pokazal mnogo ta-lenta; ta mladi gospod je izvrstua akvizicija za ro-jansko Citalnico kot igrdec, muzikar in pevec. Ko bi rojanska fttalnica le Se kakega dobrega re2iserja irae-la, kaj bi bilo' to tiredno m sloveasko muzo! Neka-tera mestna gospoda, pa tudi na§i okolicanski kmetje W se moral! kaj veo zmeniti za to Malnico, ktinii takolep P^hcmgati^i^epp'ia^jes .Jklote^Uf. po tem cvela ta cltalnica. ^apazU.sV^mreCria 2 vesehc te clial. vdeHujevefiik.ijoltodeW MfiiffilS*4' trgoyska mladina; — rokodelski stanin oda; 'trlaVsfe' mladina pa zastopa najzdravejgi- siovatiskr &ve!jivnf Trstur Ce ohranimo te.fante in ome uM-prilothcimbji-i stre i. t. d. naSema nai^o'du, Be.'vidi,.4%lftqri||(fc,;«K.. liko. -. Ranjki Lavrid je tolikokrat zdibovM to taS eitalmci; glejte, v Trstu jo imam^ in! letiko jp1 $>$' zdignemo, kajti Trst Steie na tisuCe ^ov^c#'r&oi*¦* aelcev^in nizlh trgovcev. — ' ." r/ 6udim.se tedaj tistim.rodo^jubom^kiJptatijo:.^, Rojanu nij nic, tarn se votlarstvo- $opjri l i d. QM* te kaki aiistokrati; Rodoljubjp ne pozua stanovskih' mej; ono iSfie in pbdpjra rodoljuba,kder/ga'najdUwl' /atorej pa triaiU rodoljubje, podpttajfce^jaMo1^' taluico, v njej je izvrsten kvas; onalaliko,VeelRJtMr blovanstvu v Trstu, negp vse drug*, naprare, Tiwitnii Casiuka, m je po svojem devetletufm obft^nHu tudi, resnicno dokazala^ da je vredna najvefie pbdpore. . .lutre bode v Pulji vclikanska slaynosf; odkriU l bodo Tegethofov spominek. - Te slavnoitt ae!bW vdeleXila nadvojvoda Albreht in Ffidrift it innogi^ drugih visokih oaeb iz Duuaja, Trsta i,t, d.; odittt*). kaj bosta jutre odjadrala 2 parobrod*. v< Pojjj ©den Lloydov s povabljeniml gosti, drqgi p^,n prtyntniini', obiskovalci. — Kdo v6, fie se bodo pri tej g&vnrfstt spominjali tudi Slovencev, kajti oni so Tegettomi!I priborili najlepSo lavoriko — zmago pri Visu ? 1 NaSa borsa je bila denes bolj Sivalma, vatttte bo bile trdnejgi, Napoleoni so se plaeevali po f, lQ-^: za avgust, sept, po f. 10 15 in vise, Zfa>,je zadnje dui, Intro porastlo; pgenica Odessa plaOuje se denes no t. 10,40 a 116 na tuk. postaji; lepa, zdrava Wm, IT so je prodajala preSli teden po I, 5 in 'Je nils, vtik' denes f. 5.30 do f. 5.50 % 116 na tuk. postal III mnenje je, da bode se rastla; kitva prodaja if DO/ jako trdnih ceuah, Ri% f, 104 do f, U8 K/100; o& je sopet nckoliko porastlo in velja dobro jedilno I 57 do f. 62. namizno St. Angclo f. 70 do f, 74, — 100 KI; petrolij je tudi nekoliko poikodil.; denftf yelja f. 17i/g; rlz gre hitro izpod rok po prav do»> bvih cenah. — Imctniki vsakovrstnega blaga, posobno pa v*Hkl importerji so jako rescrvirani, iz Cesar se lehko skle-pa, da verujejo na poviSanje cen. — 0 kavl In olju je sploh mnenje, da poraste in da nizjih cen od de-! nafinjih ne bomo imeli tako hitro. Vendar pa nij dosti vorjetl na vstrajanje vifloklh ^itnih cen; Bedanje vise cene so le od denes dp, Juv tre, kakor hitro ponehajo naroCbo, bomo zopet kupo*. vali bolj po cenl. — Na borsl se je denes moftno govorllo o mobile zovanju Avstrije; zato so valute in so sploh tudi w ne blaga napele. — Politifini pregled, V Gorici, 20. jalij^i Dunajski list! prina§ajo iiovico, da bode-kranjski de^elni zbor sklican meseca avgusta cdino le za to, da se bode volil novi de'Selnt' odbor. Ge le ne delajo ljudje raCuna brez kei?c^; marja. Bomo ^ideli! Do jeseni je torej zopet odloSeno pogaja*! nje o nagodbi in te se tudi §e do tistega $asa ne do^ene sporazumljenja, potera bode; trez dvombe dognano, da dualizem nij za Avstryo ter,, da pojde rakom ^viigat. Saj je res cudnpr in menda le v Avstriji mogofce, da se cel|h deset let u2e vzder^njo nepravifino varu§tvo nem§ko* madjarske manjiinc nad ogromno vefiitio druzih . avstrijskih narodov, 0 delegacijab ne bodemo sliSali ddf sreiden septembra nicesa, ker se delegati stoprav tafias" snidejo, Ustavoverci in Madjari bi, se Ve\ radi imeli, da bi se delegacije sedaj seSle, ko so df* Lavni zbori na po&tnicab. In zakaj? Da bi vsaj delegati derlavnih zborov svoje nosove vtikali V orijentalnc dogodke. Neii dualisti so paS ^sitni ljudje in nezaupajofii, deravno sjtpjd na deW i&v vodijo na§o vnanjo poiitiko saminiplje nji^(i keryi in mesa. Ne bojte se, ne! Andra^y Mty, uze vse tako, da bo vsaj yam/prav, Se ne, tudi nam. . ' .;; Kolikokrat so uze prinesli dunajsM lis^-/ vest, da posede Avstrija vsaj Bosno^ 6enfe tudb Hercegovine, katera je menda namenjena-fieW nejgori. Sedaj po povratu naiega svitlega; c*t? sarja iz Bavarskega, pravAJp xopetannaj^l^ti,.; se ima koneCno in odiodno dQlo6itltovprasafl|e«. Zabilje^evali smo veduo vestno dotlfina raenenja dunajskih listov4 aosUvljair pa smo tu4f^C%isiT do casa, da je uze dolocena uloga nase Avstrije pri resenji orijentalnega vprasanja, in to sedaj zbpet ponavljamo sfclicevaje se na shod na§ega in ruskega cesarja in obojih kancelarjev v Reich-stadtu. Cesarji se ne sliajajo, da bi prazno sla-mo mlatili ali muhe lovili; do sedaj jebilooci-vidno porazumljenje raej Rusijo in Avstrijo in to se ohrani do konecne reiitve orijentalnega vpraSanja. Da je stvar sares uze dognana, v tem nas potrjnje potihnenje Madjarov v najnovejScm casu; mozje so trezni in pametni postali, oni ˇidijo, da ne more biti drugace, zato pa so se vdali neizogibni osodi in pricakujejo odslej mirno razvitek orijentalnih dogodkov. Da pa nasa po-litika ne namerava nifiesa proti Rusiji, v to naj spomnimo nase citatelje na generalncga konzula Kallay-a v Belgradu, kateri je jasno izrekel v madjarskem derzavnera zboru, da ga nij vec oasdmjjajocega mazila zaTurcijo. Kako morerao torej le dvomiti Se, da se Avstrija vdelezi po-greba gnjile Turtije. Pocakajmo lc, nze odbije ura, ko nastopi v nasem smislu Avstrija na Pri vzetji Nikopolja uplenili soRusimnogo ziveza, streliva, 40 topov in dva tur§ka moni-torja. Sodelavala sta iz onkrajnega brega Donave dva rumnnska polka. V Nikopolju je ostala po-sadka 15.000 moz ruske vojske. Rusi priSli so cez Balkan brez upora, pra-yjjo porocTia. To je pa le bilo mogoce po tacih prehodih, kder nij bilo Turkov, torej ne cez Sibski prehod. Iznenadeni Turci v onkrajnem lanM5i*jn, 3000 moz, pobegnili so i Mahove-dovem strahu v Kanaro proti vzhoda; zato je le ttlo mogoce, da so prodrli Rusi brez boja do ielezniSke postaje Jeni-zagra, drag oddelek pa ? Kazanlik za hrbet Turkom, ki varujejo Sibski prehod. Rusi polastili so se tudi po majhnem boju zadnje MezniSke postaje Jamboli. Pravi se, da pojde lez Balkan celih 70.000 Rusov, da dobi Adrianopelj v svojo oblast, predno se fie zavejb po Rumeliji raztresene tnr§ke cete. 0 drugem sijajnem uspehu ruske vojske v Dobrnci dosla je vest, da so vzeli Turkom Medzidje mej Cernovodo in Kistendzem in so se tudi uze polastili mesta Mangalija na Cernem morji mej Varno in Kistendzem. Ruscuk so Rusi popolnem obkolili in se pripravljajo na njegovo obleganje. Javlja se, da se je vceraj zacela odlocilna bitka pri Razgradu mej Sumlo in RuScukom, katera se se vedno nadaljuje. Yestoruskem prebodu Lez Balkan je Gerke vzdramila; sklicani so v orozje vsi reservisti, dopustniki in prostovoljci. Z denarjem in dru-gimi potrebScinami je Gerska uze dobro pre-skerbljena. ___ Narodno politicno drustvo „Slogau bode imelo 26. t. m. ob 2. popoldne v cltalni-ci goriSki o b 6 n i zbor. Dnevni red je: 1. Govor predsednika 2. Volitev novega odbora in predsednika 3. Predlogi posameznih drustvenikov. Yljudno se yabijo vsi drustveniki, da se v obilnem Stevilu udeleze tega zbora. Odbor nar. pol. druStva »Sloga.tf Razne vestl Ugovor (rekurz) zoner novi nacert Ciacenja straniSC, katerega je bilo c. kr. namestniStvo odstopi-lo nasemu dezelnemu odbora v pretresovanje in even-tttalno popravo pomanjkljivosti, je bil te dni, kakor se nam pripoveduje, popolnem zaverzen. Dvorana „Edinost" v AjduScini v nedelju dne 22. Srpna 1877. u 8 uri na vecer: Koncett virtnosa na gifelah Franja Erezma, clana od ve6 filar-mnnickih druitvah, i njegove sestre gospodicne Ane Erezma sa sudielovanjem gosp. Auguste Petritsch i gqsp. Dietrih. Program. I. Delo. 1. Maximil. Bruch: Velik koncert na tri dela, gosp. Fr. Erezma. 2. Ardi-ti: Poljubac (il Baccio) Walcer, g. A. Petritsch. 3. a) Rubinstein; Romanza b) Schumann-Liszt: Ljub. pe- sam e) Paganini-Liszt: Etude-Koncert, gdcna. Ana Erezma. 4. Paganini: „Norma", fantasie brillante, na struni gosp. Fr.JErezma. II. Delo. 6. Vieustemps: Fantaisie nFausta. g. Fr. Erezma. 7. Rubinstein: Valse caracte-ristique, gdcna. Ana Erezma. 8. Abt: Gute Nacht — Lahko noL! T»ietrih. 8. a) Erezma: Moj san, Romanza, g. Fr. Erezma. h) Wieuiavski: Souvenir de Mo-scou, (spomen na Moskvu,) capr. brill g. Fr. Krezma. Ulazna ciena 1 forint. C. kr. brzojavno vodstvo vTerstu objavlja, da se je 16. julija v Matavunu (Montona) v Istri od-perla brzojavna postaja z omejeno dnevno sluzbo. Narodni volilni odbor, tegar predsednik je dr. Jan. Blehveis, razglasil je sledeLi oklic: Na^im volilceml Volitve poslancev za deielni zbor Eranjski so koncane. Zmaga nasa v kmetskih obi-inahje slavna, jcdnoglasna skoro poviiod, h> v Kocevskem o-kraji se je par slovenskih volileev izneverilo domi»vini svojej in je zato zmagal zenim saniini gkteom kan-didat EoSevski. — V mestih in trgihpa zaiibog nij bil izid volitev tak, kakorsnega muo siueli prica-kovati; le E r a nj a in S k o f j e 1 o k e nij htvl\ uem-6urska „boa constrictor" ; ona sta resila «'ast matere Slovenije, da je izvoljen bil n a 5 kandidat. V druzih mestih zmaga ^a^a pa zato nikakor nij bila mogola, ker mnogo domacih izilajalcev nij bilo sram pomaga-ti tujej sili, kakorSnc nikdar nikoli nismo §e doziveli, dokler volimo za dezelue zbore, in katero svetu odkriti bodo poslanci na>i priliko imeli na dtugem mestu. Ce tudi smo po takein veCinom sedaj propali, propali smo poUeno, — ali more nasprotua nam strauka to o svojej zmagi reci, kazal bode pretres vo-lilnih dokumentov. Mozje slovenski! Vlada Vam je, ko je najvee" dela bilo po kmetih, nalozila tezko breine potovanja k volitvam v oddaljene kraje. Vi ste v zavesti do-movinske doMnosti sr^no premagali to nezgodo o hu-dej vrofiini: ljubezen do domoviae Vam je hladila Ce-lo in zaupanje na zmago Vam je krajsalo pot. Nij Vas priSlo na voliifie le po 10 in 12, priilo Vas je na stotine, pri§li ste skoro da vsi, Harodni volilni odbor se je z zivim zaupanjem obrnil do Vas domorodeev po kmetih, trgih in mestih, Vi ste poslusali njegov glas in zaupanje ran povrniii z zaupanjem, ne brigaje se v ponosnej neoclvisnosti svoji niti za Eladkanje niti za ^uganje protivnikov nasih, Bodi Vam za to ofiitna prisrCna zahva-lal Narod slovenski v zvezi z odlifinimi rodoljubi in s prefiestito duhovSdino, ki se po pravici more zvati biser mile nam matere Slovenije, bila je skala, na ka-terej so se razbile grozovite zapletke in nakane, s ka-terimi celo sela nasa }"*cprcci se je drznila tuja sila po mnogostranskej komandi in likarijotovih sreber* njakih. Slava za to Vam voliicem, ki ste zvesti ostali svetinjam domovine na§e I Ce bode treba, da Vas narodni volitveni odbor zopet klice na volitveni boj, 5uj-te njegov glas zopet tako verno, kakor zdaj, in k o se razjasnila bodo vremena Slovanom v A v s t r i j i^ do Cesar imamo trdno nado, vidimo se zopet na volilnem bojiS^i z navdu§enim klicem, ki se ima odmevati po planinah in dolinah domovine na§e: „Ne vdajmo setM Se bo jutri dan! Najvede mesto na zemlji je, kakor znano. anglelko mesto London, katero obseza po najuovej-Sem preraCunjenji 122 §tirja§kih anglelkih milj. V nad 417.000 hiSah biva nad 4,386.000 ijudi. Iz Kanala se nam poroca, da so zopet odlli oni §tiri vojaki iz Eanalskih hribov, kateri so bill priSli na eksekucijo. Tako je prav! Saj vendar vsa-kdo izprevidij da nimajo sedaj kmetje s Cim plafeti davke, ko so vsi pridelki ie na polji. Bog daj le dobro letino, da ne bode vec" treba vojakom v takem poslu priti v naSe kraje. Ubijalce onega landarja na Moravskem, o ka-terem smo zadnjid poroeali, so uze na§li. To so oni ljudje, kateri so uze popreje vedno na popotnike pre-zili ob potih, kateri peljejo na Dunaj. Vojao znamenje bi pomenjalo, sodijo ljudje, ko bi se uresniCflo, da odide nek batalijon pionirjev iz Ptuja (Pettau) na Stajerskem v garnizijo v Sisek pod Zagrebom. Nek Student na celovlki realki skodil je iz zyonika ee!ov§ke stoine cerkve, Cz je koj mrtevostak Govori se, zarad tega* ker nij napravil dobro mature. Cteaerai Maina, ki je bil vec" 2asa brigadir v Gorici, rodoma Crnogorec, je zblaznil te dni v Grad-cu; znano je, da je bU general §e prav mlad in kar nenadoma penzijoniran, ker se je nekaj zameril men-da vi§emu poveljniku Kuhnu in da si je to ree tako k srcu gnal, da je mogoce, da je bilo prav to uzrok nesrece. Mislite si mladega moza, videcega pred se-boj najIepSo kariero, naenkrat edstavtfenega in zaver- -PB«?r- zenega in jasno Vam bode marsikaj. — Omenjenega generala gospa je rojena kneginja Obreuoviceva, sorod-nica srbskega kneza. StraSanska toca je bila v sredo v ajdovskem okraji; pobijala je deloma v Erizu, Skriljah in pri sv. Tomazu, utdfila pa je vse pridelke v Lokavcu. Yinske trte so tako poskodovane, da ne bodo Lokav-Lani gotovo §tiri ali pet let imeli nobene kapljice vina, Listnica uredniStva. Gosp. Fr. Zakrajski. Prosimo nemudoma konec. — Gosp. dopisnik iz Berd; Ear nam je mogoce natisniti, vselej natisnemo. Ne-mogocih stvari do sedaj Se nihce nij tirjal od nas; storitej kakor vam drago: omeniiuo samo, da se res ;.ijhte moiko in tudi ne pametiio izjavili proti g. V. Toliko in nicisa ved! [W, j^j^Jff!^?^!!^.????1 'J, ^S?^36Wl^ofM^>^ffHI!|^ y'j I 1 Franc Piehlcr, sodar v Mariboru na Druvi, pripo-rtira s»; za izdt'lanje sftdov za vino in pivo iz najboljscga slavoiiskcga hrasto-v«»ga (dobovfga) bsii v^akoverstne vp-likosti od 25 Htrov n;t])ivj — po naj-nizjiii ceiiaii. Uazpis sluzbe. Vsled zaukaza preiastitcga oskerbniStva za-stavljavnice zdru^ene s branilntco od 4. tek, meseca St. 40 M. d. P. razpisuje se sluiba u« radnika pri tem zavodu s pMo 300 gl. in re-muneracijo od nar manj 100 gold, na leto. Kavcija zna§a 400 gld. in se v slufiaju nastopa viSe Slulbe primerno povekla. Prosilci za to slu^bo morajo biti neomade-zevanega obnaSanja, zmozni italjanskegaj sloven-skega in nemikega jezika ter imeti spretnost t radunarstvu. V dokaz ten sposobnosti bodo mo-rali prosilci napraviti prcskuSnjo (izpit). ProStije na prefiastito oskerbniStvo tega zavoda, katerim mora biti prilozeno spricevalo o lepem moraliC'nem obnasanju, o doverSenih solah in o morebitnem dosedanjera sluzbovanjut naj se podajo do konec tek, meseca podpisane-mu ravaateljstvu, katero potem doloCi dan iz-pita. Ravnateljstvo zastavljavnice in hranilnice. V Gmtid dm 9t julija. Ravnatelj: LOVISONI. Oznanilo. Podpisani naznanja, da je prevzel zastop-stvo banke -Slavije" v Pragi z Komenski okraj; priporoca se torej, da bi se pri omenjeni zava-rovali ter s tem v okoin priSli revam, katere pozar tolikira prizadeva. MIROSLAY PRELO v Eomnu. Vaziianilo. V. 6* cliilkov^oiiii. V nlicah sv. Ivana (via Ascoli) bi§. st. 9 pervo nadstropje v Gorki, izdelujejo se vsako-verstni altarni evetlicni sopki in venei po pri-merni nizkej ceni. ¦Ustnik, izd^vatelj in wedwk; VJKTOB POJuKNifiU,' — Tiskar: llAlLDia1? Gorici