TRIBUNA ŠTUDENTSKI LIST TRIBUNA - CENA 1 DIN - LJUBLJANA, MAJ 1971 - LET-NIK XX - IZREDNA ŠTEVILKA Odgovor Francu Svetelju na poslansko vprašanje v Skupščini SRS o Tribuni« Odgovarja Boštjan Barborič, sekretar sekretariata Izvršnega sveta za informacije: Najpred bi rad ugotovil, da gre pri objavloenem puispevku pod naslovom Armijo naša za improvizirano časnikarsko anketo med loubljanskimi študenti, v kateri je sodeloval 11 oseb, Že samo število pove, d3 ankete ne moremo jemati za reprezentativen prerez mnerga ljubljanskih študentov in bi lahko redakciji za-merili, ker vkomentarju ni ustrezno opozoi?ila na to degstvo« Ne bi se spuščal v razclenoevanje posameznih miien^ in spdb, ker anketiranci niso govorili na podlagi lastnih izkusenj, Želel bi le poudariti, da naia ni in ne sme biti vseeno, kaj o naši armadi sodi še tako majbno število naše mladine oziroma bodo-čih intelektualcev« To je zadosten razlog za prizadevne^še politično delovenje vseh družbenih dejavnikov in še zlasti družbeno-političnih organiz8Cig, ki naj prispeva k odgravi zmotnih ali enostranskih mnenj in s tem h kcepitvi naše obram-bene sgosobnosti. Hkrati sodim, da je potrebno poudariti, da se dolznost naših javnih občil ne sestoji zgolg v tem, de opo-zar.jajo na probleme in mnenjja, saj v isti meri so dolžna pri-spevati tudi k oblikovargu objektivnega spoznanja o dejenskem stanju, še zlasti ko gre za tako vitalno vprašanje, kot je vitalna sposobnost naroda, V tem siaislu je bila dolžnost Tribunef da sesnanoa študentsko mladino s prizadevanji Jugoslo-vanske ljudske armade in drugih družoenih dejavnikov, ki imajo za cilj reforzao naših oboroženih sil v duiau koncepta splošnega ljudskega odpora in ustavnih sprewemb# Sodim, da gre tem priz8-devanjem vse priznanoe in da zaslužijo našo polno podporo» Pri tem kot vam o*e znano, ne gre več zgolj za deklaracijo ciljev, tenpveč za prizadevanje, ki so že dalj časa v teku in ki so že dala vrsto pozitivnih rezultatov. Q?ako glede enakopravnosti je-zikov^ kot nacionalne sestave k8drov, kraja služenja vojnega roka 122 drugo, Kar pa zadeva vprašanje poslanca o družbeni materialni pomoci '3]ribuni bi opozoril na dejstvo, da je SkLad za pospeševanje založniške dej8vnosti samo pravna institucija, v kateri so zastopani vsi družbeni dejavniki in ki v svoji degavnosti oziroma politiki družbene pomoči poročajo neposred-no tej skupščini. Milica na fakulteti V soboto okxog enib so uslužbenci Uprave javne varnosti vavli^ Filozofske fakultete zasegli Stenčas - pano z obvestili? clanki in spisi, ki so jih študentje napisali m nekaterih študijskili in drugih vprašanjilu V sobi štm 16 pa so dalj časa zaslisevali študenta Filozofske fakultete Adama Fi-anka, in predstavnika študentov Darka Štraona, Nato so jih ojppeloali na zasliševanje ^e postajo milice na Himski cesti. ZAKAJ BOMO ŠE ŠLI NA CESTO Šli smo na cesto, Si smo na pogovore, poslušali argumente. Problem Aškerčeve pa ni in še dolgo ne bo rešen. In kaj naj sto-rimo sedaj? Demonstracije, ki smo jih imeli v sredo, so nas naučile mnogočesa. Ta družba ni zmožna uspešno in dokončno reševati pro-blemov. Primer s cesto in hrupom nam mora služiti pri nadaljnjih akcijah. Ne sme-mo molčati ob j>roblemih, ki padajo na nas vsak dan v vecjem številu. Pokazati mo-ramo tej družbi (t.j. tistim, ki to družbo vodijo), da narn ni vseeno, kaj z nami po-čenjajo. Prekiniti moramo edinstveno prakso, da gredo vse spremembe mimo nas, ne da bi nanje reagirali. Problema Aškerčeve nismo rešili. Po-kazali pa smo svoj protest. Še naprej mo-ramo nadaljevati s jpolitičnim pritisicom. Ne smemo pa pozabiti na naš osnovni cilj. Cilj, ki nas postavlja na isto fronto vz delavskim razredom. Podražitev osnovnih prehrambenih pro-izvodov za več deset odstotkov, podražitev mestnega prometa, itd. Življenjska raven na eni strani neprenehoma pada. Na drugi stra-ni pa vse večje bogatenje, astronomske plače. Koliko študentov je iz kmečkih in delav-skih družin. Slaba petina. Koliko delavcev v tej družbi lahko šola svoje otroke! Ne smemo pristajati na logjko te družbe. Naše zahteve morajo biti načelne in do-sledne. Zahtevamo odgovornost, zahtevamo odstop tistih, ki niso bili sposobni izpeljati zadnje reforme. Zahtevamo socialno ena-kost. Zahtevamo pravico šolanja za vse sloje. Zahtevamo pravico in možnost kul-ture za vse. Zahtevamo realizacijo osnovnih postavk socializma, ki je pri nas v petin-dvajsetih letih že močno obledel. In ce bo treba, moramo z našimi zahtevami tudi na ulico! Pokazati moramo, na katerem bregu te družbe smo študentje. J.Z. aškerceva Naše izhodišče je, da problem Aškerčeve mora biti rešen. Zato demonstriramo, ker verjamemo, da bo rešen. Aškerčeva nam odpira še vrsto problemov, ko so skupni ne samo študentom, temveč večini ljudi. Že-limo se vključiti v družbo na svojstven na-čin, ne pa se distancirati od nje. Zelimo se le kritično distancirati od nekaterih stvari. Kritika ne pomeni istočasno negativnega odnosa, odklonitev ali opozicije. Naš od-nost je aktiven odnos. Vključevanje v samo-upravni sistem se nam je pokazalo kot ne-učinkovito. Zato nobena organizacija ne more biti več predstavnik študentske mno-žice. Vsi smo enaki, solidarni in spontani. Demonstracije so oblike enakosti. Moramo biti dosledni in vztrajni v doslednosti, če želimo spremembe, če želimo, da akcija Aškerčeve ceste uspe. Radikalne metode so najbolj praktične, ker so najbolj racionalni in najbolj človeški način delovanja. Na diugi strani so tisti, ki na vsak način hočejo status quo. Vsak status quo je poln nedoslednosti, izmikanja in odlašanja. Štu-denti smo za spremembe, proti nam pa so tisti, ki bi tudi pri nas, študentih radi iskali vire stabilizacije. Zato zahtevajo od štu-dentskih vodstev več odgovornosti. To bi bilo oblastniško pozivanje na državljansko poslušnost. Naša odgovornost se kaže v de-monstracijah, v naših zahtevah, v naši volji, da dosežemo uspeh, da gremo do konca. J. A. RealiMcija: StudenUki servls, Ljubljana Opravičujemo se bralcem Tribune zaradi štiridesetdnevne prekinitve iz-hajanja. Krivda ni v nedelavnosti ured-ništva, saj so bile vse številke pravo-časno pripravljene. V tiskarnah, kjer bi morali tiskati Tribuno, so si izmiš-ljevali najrazličnejše izgovore. Od stro-jev, ki so se pokvarili, pa do tiskarjev, ki so zboleli ali pa so jih poslali na orožne vaje. Medtem ko so v drugih republikah z neprijetnimi študent-skimi listi odpravili na odkrit način, se pri nas poslužujejo indirektne metode, ki je prav tako uspešna, a manj ne-prijetna. Zaradi teh okoliščin je uredništvo sklenilo, da se bo začasno zateklo k izrednim številkam, ki bodo izhajale ob dogodkih, ki so najbolj pomembni za študentsko gibanje. Ta številka je posvečena demonstracijam, ki bodo v prihodnjih dneh in pa osvetlitvi do-godkov v zadnjih dneh pred in med prvomajskimi prazniki. ___________________UREDNIŠTVO ŠTUDENTJE SE URIJO V SPOZNA-VANJU DEMOKRACIJE, GOSTO-LJUBNIH ŠEG, OSEBNIH SVO-BOŠČIN IN VSEH ZNANIH PA TUDI NEZNANIH ZGODBIC O GO-SPODU POTEMKINU, KI PA JE ŽAL MRTEV IN BEL Vseh nadrobnosti najbrž tudi Franz Kafka ni želel popisati, ker bi se sicer mi preveč dolgočasili. Nekatere malenkosti pa se dajo čisto lepo zaslutiti, drobec totalita-rizma, pa kanček represije in vse skupaj za-vito v puščobno meglico apokaliptičnih vi-zij Evrope dvajsetega stoletja. Pa ne vzemite tega drobca in kančka preveč dobesedno, ker bi lahko odkrili. da Kafka nikoli ni mislil, da ima opravka z drobcem ali kanč-kom. Pustimo ljudi v preteklosti pri miru, če-tudi so nam pri srcu, njih tarnanje in skrb sliši samo uho zgodovine. Mi pa se ozrimo okoli sebe. Študentje se urijo v spoznavanju . .. na-porno takšno urjenje sploh ni, lahko bi de-jali, da je zelo preprosto. Toda ves njegov mik in privlačnost je v tem, da ne zahteva od tistih, ki se urijo, nikakršne slepe pokor-ščine, besnega nasilja ali česa podobnega. Zadostuje že, če privrženci mislijo s svojo glavo. Nevarnost takega početja pa je več kot na dlani. V prav neprimernem trenutku nas prepričuje glavni junak italijanskega fil-ma ,,Preiskava o neoporečnem državljanu" o tem, da je ljudstvo otročje in da ni bi-stvene razlike med kriminalnim in politič-nim dejanjem ali pa je ta razlika tako majh-na, da je skoraj nepomembna. Kaj so torej študentje? Tropa malo več-jih otročajev, vendar ne glede na vse tisto, kar se je zgodilo na Prešernovi ulici ob obisku francoskega predsednika Chaban-Delmasa, ostajamo spoštovani in nadvse skrbno nadzoro.vani člani naše demokra-tične in samoupravljavske družbe. Popol-noma jasno je, da družba preko svojih orga-nov prisiljevanja ne vrši represije nad štu-denti, ampak tako kot skrben oče vzgaja in preprečuje, da ne bi zašli na kriva pota. Pravzaprav bi ji v naši otročji naivnosti mo-rali biti celo hvaležni. Res je, da je ta vzgoja še malce obremenjena s tovorom surovosti, toda to je poglaviten šarem našega pod-nebja. Vsem tistim, ki mislijo, da gospod Cha-ban-Delmas ni lep, dobro vzgojen in šport-no treniran šarmer dam ter velik prijatelj Jugoslavije, pravim, da so v zablodi. Vse to je res in še več kot to. Za vse omenjene navedbe osebno dobro stoji naše prvo novi-narsko pero gospod Bogdan Pogačnik. Brez njegovih nadvse dragocenih observacij iz prestolnice Francije bi slovenski narod bil le ubog provincialno zaplankan narodič. Tako pa vemo skoraj vse o najbolj tretjeraz-rednih političnih, literarnih, ekonomskih in drugih novostih iz prestolnice sveta. Go-spod Pogačnik je tudi nadvse bi»troumno poročal o dogodkih na Prešernovi ulici, tako da študentje lahko gorimo od navdu-šenja, ker imamo tako izjemno proniclji-vega novinarja. Gospod Chaban-Delmas nas je že za-pustil^ minila je tudi obletnica ustanovitve OF. Zivljenje se je vrnilo v normalne tir-nice. Organi javne varnosti zopet preganjajo hudodelce, študentska populacija pa se guli za izpite in sanja o reformi univerze. Če bi se po vseh dogodkih moral vpra-šati, kaj mi je najbolj ostalo v spominu od dogodkov na Ptešernovi ulici in v hali Ti-voli, bi omenil dvoje detajlov. Detajl šte-vilka ena: Zatohla veža na Prešernovi ulici, policija nas z brcami in pendreki sežene vanjo. Prešvicani Marko Slodnjak stoji z dvignjenimi rokami ob steni in vpije, Peter Vodopivec pa razlaga policaju, da je nedol-žen in da je bil po pomoti tepen s pendre-kom. Policaj mu odgovori, da je prepričan o njegovi razumnosti. Detajl številka dve: Organi javne varnosti na Trgu revolucije so bili spričo dežja oblečeni v ,,varteks" dežne plašče, delujejo smešno. Konfekcijski poli-caji. Okoli transparenta ,,Proletarci vseh de-žel, združite se!" pride do ruvanja. Zahte-vamo odgovor, zakaj bi v socialistični deželi bilo prepovedano nositi transparent z Seslom ,,Proletarci vseh dežel, združite se!" Policaji v dežnih plaščih ,,varteks" molče, opravljajo svoje deio. Transparent scefrajo. Nekateri policaji skušajo prevesti francoske napise na transpaientih, pri čemer pride do komičnih scen. Andreju Medvedu odvza-mejo osebno izkaznico. Na proslavi obletnice OF v hali Tivoli smo hoteli deliti letak, ki pa ga je okrožni tožilec na podlagi ovadbe UJV zaplenil. Letak bi lahko resnično vznemiril vse naše buržuje pred odhodom na vikend. Morda bi kateri celo podlegel, ko bi prebral inkriminirani letak. Zato čuvajmo zdravje, naše največje blagostanje. Toda na koncu vseh prijetnih spominov se moral le naivno vprašati, zakaj v sociali- stični državi ni dovoljeno nositi transpa- renta ,,Proletarci vseh dežel, združimo se!" MILENKO VAKANJAC V DEŽELI SRPA IN KLADIVA JE DOPUSTNO: - da se razpon osebnih dohodkov giblje med 600 in 8000 ND osnove; - da se v obstoječem sistemu socialnega zavarovanje (in vplačevanja vanj) gradi bol-nice s samoprispevki občanov: - da se vprašanja obveznega šolstva re-šujejo z vplačevanjem samoprispevka za gradnjo osemletk; - da se zavožen gospodarski položaj re-šuje s podražitvami, ki najbolj prizadevajo prav gospodinjstva socialno in ekonomsko najšibkejših slojev; - da se v taki situaciji draži tako osnov-na življenjska potrebščina, kot je tekstil, in to ob sočasnem znižanju carine na uvoz osebnih avtomobilov; - da odločitve o teh podražitvah spre-jema najvišji organ federacije, ki mu je go-tovo znano, da dražitve osnovnih življenj-skih potrebščin (mleko, tekstil, kurilno olje . . .) sprožajo naraščanje cene delovne sile, kar ne more biti brez posledic za go-spodarstvo; - da se s sprejemanjem takega načina reševanja ekonomskega položaja naše skup-nosti zavestno pristaja na politično mane-vriranje in manipuliranje z delavsko-kmeč-kim slojem te družbe; - da se prodaja delovno silo na tuji trg; - da se ta trgovina krepi, ker prinaša državi več deviz kot celotna državno mazi-ljena panoga, imenovana turizem; - da se gospodarstvo obiemenjuje z do-datnimi dajatvami za financiranje koncepta vseljudskega odpora, medtem ko to gospo-darstvo ne more zagotoviti solidnega živ-ljenja milijonu fizično (in vojaško) najepo-sobnejših Ijudi, ki si v takem položaju iščejo dela v tujini; - da se v takem položaju iz sredstev, ustvarjenih z delom delavnih ljudi t§ dežele, fmancira akcije zunanje politike; - da se s poudarjanjem nacionalne pioblematike prekriva pereča socialna vpra-šanja; - da se z najvišjega mesta grozi, da bo skupnost neusmiljeno zatrla sleherni po-izkus obujanja nacionalističnih idej, ki bi ogrožal obstoječo skupnost jugoslovanskih narodov, ko je očitno, da ista skupnost vseh dvajset let tega vprašanja ni reševala na ustrezen način; - da se z načrtnimi akcijami razbija, k reševanju temeljnih socialnih problemov, usmerjena enotnost inteligence ter delav-skega in kmečkega sloja te družbe; - da samega sebe spoznaš jcot del si-stema, katerega delovanje tako stanje vzpo-stavlja, in z molkom in neaktivnostjo nanj pristajaš ter ga omogočaš. TODA NEDOPUSTNO JE: - da samega sebe spoznaš kot del si-stema, katerega delovanje tako stanje vzpo-stavlja in se skušaš zavestno in preko jav-nega delovanja distancirati od gnilobe tega sistema; - z javnim pisanjem opozarjati ljudi, da bi se (tudi oni) sami sebe zavedli kot del družbe, ki tone v gnilobi sistemskih rešitev; - javno zahtevati preosnovo družbe in obstoječega sistema ter odstop ljudi, kate-rih družbena moč iz te gnilobe raste. JERNEJ NOVAK DOGODKI OB OBISKU CHABANA-DELMASA IN PO NJEM Ko je Ljubljano obiskal francoski predsednik vlade, je skupina štu-dentov na lastno iniciativo sklenila, da bo ob tem izrazila svoje mnenje v obli-ki mirnih demonstracij. V soboto, 25, 4., približno ob 16.30 je iz kazine sto-pila skupina študentov s transparenti: vive le Mai 68, živela pariška komuna, dol z buržuazijo, proletarci vseh dežel, združimo se ... Uslužbenci javne var-nosti so odvzeli vse transparente in nosilcem transparentov pobrali osebne izkaznice. Skupina je potem odšla pred stavbo IS, kjer je, zastražena z miličniki, pela Intemacionalo in vzkli-kala parole solidarnosti s francosko le-vico - delavci in študenti, zahtevala osvoboditev Gouiota ter Geismarja in vzklikala Pariški komuni. Pripomniti moramo, da niti na transparentih niti med parolami ni bilo naziva Delmas — fašist, kot si je to izmislila UJV. Malo preden je predstavnik francoskega re-žima stopil iz stavbe, so uslužbenci zgrda in zlepa spravili vso skupino (kakšnih petdeset študentov) v vežo zgradbe nasproti IS, kjer se je vzkli-kanje parol nadaljevalo. Ko so milič-niki skupini dovolili odhod, je le-ta z dvignjenimi rokami in z vzklikanjem Titu in partiji odšla pred redakcijo ,,DELA" v upanju, da bo Delo posre-dovalo javnosti objektivno informa-cijo o dogodkih. Potem je skupina od-flana10. V torek, 27. 4., je skupina hotela na proslavi ob obletnici OF razdelje-vati letake z informacijo o dogodku in z zahtevami po demokratizaciji. Toda uslužbenci UJV so zbrano skupino (osemnajstih študentov) zalotili v pro-storih 10, preden je skupina odšla na proslavo. Uslužbenci UW so po na-logu javnega tožilca zaplenili letake in popisali prisotne. V četrtek, 6. maja, se je skupinain nekaj članov 10 zagovarjala pred jav-nim tožilcem zaradi inkriminiranega letaka. Na sodišču so potrdili zaplem-bo letaka zaradi ,,protisocialistične vsebine". ODPRTO PISMO SLOVENSKI JAVNOSTI Ob prihodu francoskega predsed-nika vlade Chabana-Delmasa je nekaj deset študentov spontano želelo z mir-no manifestacijo izraziti solidarnost s francoskimi delavci in študenti. Orga-ni UJV so študentom preprečili mirno izražanje svojega mnenja, ki je pri nas zagotovljeno z ustavo in zakoni, tako da so nasilno odvzeli vse transparente, vključno s transparentom ,,Proletarci vseh dežel, združimo se!" Ob zaplembi parol so približno pet-najstim študentom nezakonito odvzeli osebne izkaznice. Na ta način je tem študentom preprečeno vsako gibanje. Kasneje so te študente tik pred pri-hodom Chaban-Delmasa z brcami in pendreki zaprli v neko vežo, čeprav so povsem mirno manifestirali. Nezakonit odvzem osebnih izkaznic in s tem onemogočenje osnovne ustav-ne pravice gibanja spominja na raz-mere pri nas pred četrtim plenumom in na razmere v nekaterih ne ravno de-mokratičnih državah, kjer na podoben način z odvzemom osebnih izkaznic onemogočajo svobodo gibanja držav-ljanov. Ali se zavedaš, kam to pelje? 10 SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LVZ ODLOČBA Da se nemudoma prepreči razširjenje ti-skane stvari z vsebino, ki nasprotuje dolo-čilom člena 52 točka 2 Zakona o tisku in o drugih oblikah informacij (Uradni list SFRJ, št. 45/60), izrekam na podlagi člena 53 istega zakona začasno prepoved razširjanja in razmnoževanja letaka izvrš-nega odbora skupnosti študentov Slovenije - akcijskega odbora, brez drugjh oznak gle-de časa in kraja izdanja, razmnožen na ci-klostil in dan v javnost dne 27/4-1971, ker se z njegovo vsebino raznašajo lažnive, kiive in razburljive vesti ter trditve, ki bi utegnile resno vznemiriti Ijudi, s čimer pa bi bil ogrožen tudi javni red in mir v Ljubljani. Obrazložitev: Dne 27/4-1971 ob 10. urije Upravajav-ne vamosti Ljubljana dostavila okrožnemu javnemu tožilstvu letak, ki nosi naslov ,,To-variši", in žig ,,Skupnost študentov Ljub-Ijana - Izvršilni odbor" ter še tiskano ozna-ko ,Akcijski odbor pri Izvršilnem odboru SŠ". Letak, ki je razmnožen na ciklostil, nima datuma niti kraja izdanja, niti niso bili do-stavljeni okrožnemu javnemu tožilstvu trije dolžnostni izvodi v smislu člena 19 in 20 Zakona o tisku in drugih oblikah infor-macij. V letaku se med drugim navaja, da je na dan prihoda francoskega premiera policija raztrgala in zaplenila transparente Ijub-ljanskim študentom in jih nato v času pre-mierovega mimohoda zaprla. Nadalje ,,V soboto si je moral miličnik - delavec služiti svoj kruh s tem, da je na Trgu revolucije raztrgal transparent: PROLETARCI VSEH DEŽEL - ZDRUŽITE SE!". .. ,,Ta družba, ki se kiti z besedo socialistična, je prav tako razredna družba. Medtem ko si rdeči buržuji gradijo razkošne vile z bazeni in vikendi na Tirolskem in v Švici, si je 16.000 fakultetno izobraženih Slovencev moralo poiskati službo v inozemstvu: le tako si lahko kupijo stanovanja in delajo delo, za katerega so študirali. Medtem ko naši bogataši zapravljajo milijone na ja-dranjih po Sredozemlju in letovanjih po Azurni obali, ima milijon delavcev manjšo plačo kot 80.000 dinaqev." Nadalje ,>Ied-tem ko si naša boržuazija (pred kapitali-stično Italijo) z družbenimi sredstvi gradi barvno televizijo, si morajo delovni ljudje z darovi in prispevki graditi bolnice, šole in otroške vrtce. Ne dovolimo, da iz priselje-vanja jugoslovanskih delavcev z juga nare-dimo Jugoslovanski črnsko vprašanje". Vsebina navedenega letaka torej ne-dvomno vsebuje take vesti in trditve, ki so objektivno neresnične oziroma lažnive in bi zlasti na dan, ko Ljubflana praznuje 30. ob-letnico ustanovitve OF, lahko povzročilo hudo razburjenje, zgražanje in nerazpolo-ženje ljudi, s čimer bi bil nedvomno resno ogrožen javni red in mir v Ljubljani. Trditev, da si je moral miličnik na dan prihoda francoskega premiera služiti kruh s trganjem transparenta .^ROLETARCI VSEH DEŽEL - ZDRUŽITE SE!" je skrajno žaljiva za dižavne organe, ki so dolžni skrbeti za javni red, poleg tega pa še lažniva, ker miličniki takega transparenta dejansko niso strgali. Letak ima toiej za cilj, da legalno delovanje organov javne var-nosti pri čuvanju javnega reda prikaže v jav-nosti kot nekakšno samovoljo in borbo pro-ti študentom, ki da se edini prizadevajo za izgradnjo socialistične družbe. Nadaljnja trditev, da je naša družba so-cialistična le z besedo, dejansko pa raz-redna, je ravno tako objektivno neresnična. Zlasti pa je skrajno tendenciozno in zlo-namerna trditev, da si ,,rdeči biužuji", s čimer so nedvomno miš^jeni funkcionarji predstavniških, političnih in drugih organov in organizacij ..gradijo razkošne vile na Ti-rolskem in v Švici" ter da zapravljajo ,jni-lijone na jadranjih po Sredozemlju in le-tovanjih po Azurni obali". Namen takih lažnivih trditev, ki niso z ničemer doku-mentirane in dokazane, je nedvomno di-skreditirati pri ljudeh osebe, ki zasedajo vo-dilne položaje v družbeno-politični in go-spodarski sferi. S to trditvijo bi se želel ustvariti vtis, da so funkcionarju v oblast-venih in drugih institucijah ljudje, ki se bri-gajo le za svojo lastno ugodje. Zlonamema in lažniva je tudi trditev, da hočemo iz priseljevanja jugoslovanskih de-lavcev z juga napraviti Jugoslovansko črnsko. vprašanje". Taka trditev ne samo, da je lažniva, marveč tudi skrajno žaljiva tako za slovenski kot ostale jugoslovanske narode in narodnosti, v navedeni primerjavi s tako imenovanim ,,črnskim vprašanjem" oziroma ,^:asno diskriminacijo' drugo po svetu. S tem je začasna prepoved razširjenja utemeljena. Ta odločba se dostavlja: 1. Okrožnemu sodišču v Ljubljani, s predlogom, naj izreče prepoved razširjenja letaka Akcijskega odbora lzvršnega odbora skupnosti študentov Slovenije, razmnože-nega na ciklostilu in danega v javnost dne 27/4-1971. 2. Odgovornemu predstavniku izvršil-nega odbora Skupnosti študentov Ljub-ljana, da do pravnomočnosti sodne odločbe ne razširja prepovedanega letaka. 3. UJV Ljubljana z nalogom, da vse iz-vode začasno prepovedanega letaka Akcij-skega odbora izvršnega odbora skupnosti študentov Slovenije, ki je bil razmnozen na ciklostil in dan v javnost 27/4-1971 takoj zaseže, kakor tudi matrice in druga po-dobna sredstva za razmnoževanje in da jih hrani do pravnomočne odločbe sodišča. AŠKERCEVA Zavedamo se, da cilj študentskega gi-banja pri nas zdaj ne more biti več ,,Ašker-čeva cesta", niti zaostreni študijski pro-blemi, itd., ampak kritično (= dejansko) na-stopanje proti siti sužnosti, kateri zapadajo tako študentje kot delavci in pomeni beg pred trpljenjem — in — mukami, ki jih za-hteva revolucionarni (= radikalno kritični) upor proti zdajšnjemu socializmu, proti perfidni moči naše politike, ideologije in ekonomije, proti njeni buržoaznosti, goto-vosti in samozadostnosti. (Zrušiti: zničiti je treba senilno in samozadostno gotovost.) Zavedamo se, da je problem AŠkerčeve skorajda nepomembna periferna posledica neke logike, ki nam je vsem dobro znana (saj je prežeta z duhovno srčno krvjo delav-stva), logike naše zdajšnje ekonomije in po-litike, njenega zdajšnjega socializma. Za-torej še enkrat premisUmo to logiko, njeno resnico in smisel, ter njen rezultat, in na-stopimo proti njeni mistifikaciji, čeprav ne proti ideji, ki jo nosi (ideji komunizma), saj je to tudi naša ideja. Ne dovolimo, da nas pretentajo des-ničarji, oportunisti, nekritični, zideologizi-rani agen^e partije! Nastopimo proti zbirokratiziranim, zvi-tim, samozadostnim posameznikom poli-tikantom v naših vrstah (tudi v 10 in UK) kot tudi proti brezobzirni, kruti sili poli-cijskega aparata, kajti zavedati se moramo, da njihovi predstavniki niso zgolj ,,nedo-taknjeno" sredstvo neke oblasti (ideologije) sistema, ampak vsi skupaj združno na-stopajo kot dejanski, realni posamezniki proti vsakršni revolucionarnosti. Ne dovolimo, da nas pred morebitnim konfliktom z najnižjimi oponenti naše pre-bujajoče se revolucionarnosti — s policijo, zavedejo laži o njihovi ,,čistosti" in prole-tarskosti. Nastopimo za komunizem, proti ,,ko-munizmu"! a. m. Studentski list urejajo: Boris Cizej, Milan Dekleva, Kostja Gatnik, Jože Konc (glavni urednik), Jernej Novak, Vladimir Simič, Jaša Zlobec (odgovorni urednik). Stalni sodelavci: Adam Franko, Roel van Duyn (Nizozemska), Stane Hočevar, Miio Kon-čina, Tomaž Kralj, Pavel Kristan, Jure Mikuž, Ra-divoj Pahor, Lado Planko, Marjan Pungartnik, Ciril Ribičič, Samo Simčič, Janez Stefgar, Tomaž Šala-mun, Lenard Šetinc, Darko Štrajn, Mladen Švarc, Cvetka Tot, Andrej Ule, Mile Vakanjac, Peter Vo-dopivec. Fotografija: Žarko Veselič. Lektor: Milan Jesih. TRIBUNA - Izdaja 10 SŠ ljubljanskih visokošol-skih zavodov - Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg revolucije 1 /11 - telefon 21-280 - Tekoči ra-čun: 501-8-78-1 - Celoletna naročnina za štu-dente je 15 din, za druge 20 din PISMO NACIONALNE ZVEZE FRANCOSKIH ŠTUDENTOV LJUBLJANSKIM ŠTUDENTOM Dragi tovariši, Nacionalni odbor UNEF-a (Union national des Etudiants de France) je bil obveščen o policijski intervenciji med obiskom G. Chabana Delmasa v Ljubljani, medtem ko je skupina štu-dentov mirno manifestirala. Ta inter-vencija jasno kaže solidarnost med na-šima dvema vladama, kar se tiče re-presije proti študentom, kadar se ti postavijo na stališče proletarskega in-ternacionalizma. Nacionalni odbor UNEF je zvedel tudi za oster protest vaše študentske organizacije in se postavlja popolnoma na vašo stran v boju proti represiji in za spoštovanje osnovnih ustavnih pra-vic. Prijateljski pozdrav podpredsednik komisije za mednarodne stike JEAN-CLAUD BOKSENBAU* Parole na transparentih ob obisku franco-skega predsednika vlade Chaban-Delmasa v Ljubljani (zasežene brez obrazložitve 24. aprilal971 ob 16.30 uri): - Proletarci vseh dežel, združimo se! - Vive le mai 68! - Vive 1' idee du mai 68! - Vivent la jeunesse et le proletariat fran-pais! - Živela pariška komuna! - A bas le gouvernement fran^ais, vive la commune! (citat) - Dol s francosko vlado! - Fous le campi Chaban-Delmas! - Chaban-Delmasreče: ,,Ilir'javstan!" - Končajte s ,,francoskim Vietnamom" v Cadu! - O, glej, Chaban-Delmas prihaja! - Dol z buržuji! - Tu n'es pas le representant de ton pays! - Justice pour Guiot, Deshayes, Speller! - Nočemo snubitiburžoazije! f - La commune de Paris et tes pacts econo-miques ne se concordent pas! - L' internationalisme prol/tarien et ta visite ne se concordent pas! ODPRTO PISMO ŠTUDENTOM IN ŠTUDENTSKIM ORGANIZACIJAM V JUGOSLAVIJI IN RADIU ŠTUDENT V LJUBLJANI Tovariši, študcnti, Med bivanjem v vaši deželi, ki se imenuje socialistična, sem bil zelo presenečen, da se pri vas ne skuša prepreciti demonstracij samo tujim študentom (to se je zgodilo na BLEDU), ampak tudi jugoslovanskim (na pamer v LJUBLJANI). Tovariši, študenti, Ruska birokracija je že zaprla ljudi, kot Larisa Daniel in Pavel Litvinov, ki so na Rdečem trgu v Moskvi manifestirali svoje ogorčenje zaradi intervencije sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem 21._avgusta 1968 in tako izrazili pripadnost načelom I. Pro-letarske Internacionale. Sprašujem vas, ali je zločin, če demon-striraš proti poskusu Kremlja, da s silo zlo-mi gibanje delavskega razreda in češkoslo-vaškega ljudstva za avtentični socializem in resnicno demokiacijo? Zvesti načelom in idejam socializma, se moramo boriti, vi v vaši deželi in jaz v svoji, kot to počne U. N. E. F. Kar se mene tiče, mislim, da se moramo v obeh deželah boriti za Mednarodno nadzomo komisijo delav-skega in študentskega gibanja, z namenom, da se pred delavskim razredom in mladino celega sveta razkrije resnica o aretacijah in političnih procesih. Tovariši, študenti, Danes nam hoče jugoslovanska vlada s svojo policijo preprečiti, da bi demonstri-rali proti Chaban-Delmasu, ki predstavljai vlado, katera na zahteve gimnazijcev, štuJ dentov, revnih kmetov in malih trgovcefl odgovarja s pendieki, preganjanji, areta-" cijami in kršitvami osnovnih pravic. Ali ni bilo torej upravičeno, da demon-striramo proti Chaban-Delmasu, sovražniku francoskega proletaiiata? Na čigavo stran se postavljajo oni, ki so i policijo preprečili demonstracije? Zakaj skuša jugoslovanska vlada, tako kot buržoazne vlade, zatirati demonstracije v podporo delavskemu razredu in vsein onim, ki se borijo proti imperializmu f Franciji? Tovariši, študenti, Ti problemi so vaši problemi, hkrati pi tudi problemi vseh tistih, ki želijo, da bi sc sociafizem razširil in razvil po vsem svetu. Zato vas pozivam, da o tem ne razpravljate samo v vasih organizacijah in partiji, ampak tudi z viemi tistimi, ki se po svetu borijo zaj osvoboditev človeškega rodu. I J. P. B. borec U. N. E. F. borec Zveze mladina za sorializen SPOROČILO (kolegom v veselje, reakciji v bes) Junijska številka v oktobru - kdo pa je še to videl! Pa kaj, zaviraei so bili na delu. Pričujoča številka je bila pripravljena na zasedeni FF, vendar jo je bilo mogoče stiskati šele v drugi polovici junija. Čez poletje je ležala v eni od dveh zanemarjenih sob, kjer sicer domujemo tri-bunuhi. Zdaj vam jo pošiljamo za aperitev pred obilnim letošnjim menujem. Tribuna vam namreč za letos pripravlja marsikaj. Dali bomo vse (štiri) od sebe, da bo vsak teden znova aktualna, kritična, pozor-na, ostrovidna, neusmiljena, razumevajoča, topla mamica izgubljenčkom, stroga sodnica butcem, vesela, razigrana, strah vzbujajoča, trdno stoječa sredi viharjev in neviht, sploh - kot jo želiva ti, jaz, one S Verjetno si bo spet kdaj polomila noge - pa ne zob - na polenih, ki letijo. Zato bo treba vedeti, da uredništvo najveekrat ni dosti krivo, ko bo Tribuna zamudila dan svojega izida. Uredništvo je namreč pridno, čeprav so med nami tudi dolgolasci ia kosmatinci: kar delamo, kar pisemo, se ubadamo za članke, kar nekaj tuhtamo in p^etehta-vamo, kar resno se pogovarjamo, kar nekaj vemo... Naj se vam torej cedijo sline, potočki le-te naj vam polzijo raz brado, roke naj se vam tresejo, spanec naj bo nemiren - toda Tribuna bo prišla, pribrzela. pri-letela. V sredi oktobra kot smo se domenili, ne? ! U redništvo KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZADNJEM MESECU 1 14.4. - zasedba Aškerčeve. VeČ tisoč štu-dentov postavi svoje zahteve, ki jih odide .pxebrat tudi pred Skupščino. Pojavljajo se tudi govorniki, ki se oddaljijo od problema, zaradi kate-rega je bil ta shod - vsaj formalno sklican in opozorijo na pomembnej-šo politično problematiko. Študent M. Jesih poziva na nadaljevanje zbo-rovanja, ki ga podkrepi z metafo-rično bravuro, ki so 30 pozneje tol-mačili povsem dobesedno. Na podla-gi tega se proti M. Jesihu uvede ka-zenski postopek, ki še traja. 2. 24.4. - skupina približno 40 študentov ob pri- hodu francoskega predsedhika mir-no manifestira svojo solidarnfest s francoskimi študenti in delavci, za proletarski internacionalizem in ide-je Maja 68. Pri tem jim policija na-silno odvzame vse transparente (vključno s transparenti ŽIVELA PA-RIŠKA KOMUNA, PROLETARCI VSEH DEŽEU ZDRUŽIMO SE etc.) in pro-tizakonito zadrži osebno izkaznico kakih 15 študentov. Tik pred priho-dom francoskega predsednika, vse študente nasilno stlačijo v neko ve-žo. Vsi ti študentje pridejo kasneje pred sodnika za prekrške. 3, 27.4. - je zaplenjen študentski letak ob 30- letnici OF zaradi "lažnive ,in alar-mantne vsebine". Letak je govoril o pojavu t. i. rdeče buržuazije, ki ši kupuje vile v tujini in o drugem. , 5. - milica prvič po vojni v Ljubljani kr-ši teritoriaino nedotakljivost univer-ze z vdorom na FF in zapleni vse pla-katp na študentskem oglasnem panoju ter preišče sobo FO FF. Ob tem za-držijo v priporu Franka Adama, ki je na pano napisal: "Napočil je čas gverile, uprimo se avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu !". Iz-raz gverila.ni bil mišljen v smislu oboroženega boja, anipak je pomenil način zvite, nekonvencionalne, nena-silrie, včasih tudi ilegalne akcije. Po-licija preišče stanovanje Franka Ada-ma in dalj časa zaslišuje člana FO, Darka Štrajna. Proti Franku Adamu se uvede preiskovalni postopek na podlagi člena 118. KZ (sovražna pro-paganda),- ki,predvideva 1-12 let stca-gega zapora. Več študentov je zasli-šanih. Preiskava še thaja. 6. - Tribuna ne more iziti več kot mesec dni, ker se v tiskarni nenadoma po-kvarijo stroji, strojnik odide na oroz-ne vaje, itd. 7. 18. 5. - pogovor nied predstavniki univerze in predstavniki UJV in sodišča. Zahteva se eksteritorialnost univerze. Doseže se enotnost v določenih vprašanjih. 8. 19. 5. - skupščina FF izrazi solidarnost s štu- denti v pregonu in pokaže pripravlje-nost za radikalnejše akcije. 9. 19. 5. - teach-in o probleirm Aškerčeve ceste. Ob tem je zaplenjen študentski letak "Tehnika za ali proti človeku", ker iz nezmožnosti reševanja problemov, kot je Aškerčeva, sklepa na politično nezmožnost sistema kot celote. Za-plemba je pozneje potrjena na sodišeu. - Od Mraka odpeljejo študenta FF, Mar- 10. 20. 5. - so napovedane manifestacije o nega- jana Lisjaka, ki je v pijanosti izrekel več za državo žaljivih gesel. tivnih pojavih v naši družbi. Do mani-festacij ne pride zaradi neenotnosti študentskega vodstva. Študentje se u-maknejo na FF in tam debatirajo. 11. 24. 5. - ob 12 uri izredria skupScina FF. Sklep: ustanovitev AO za zasedbo fa-kultet^ Zasedba FF se začne v sre-do, 26. maja ob 10, 00 uri. Istega dne se začnejo tudi priprave na zasedbo. (Iz 1. številke internega glasila Svobodna ljubljan-ska Univerza). SVOBODA SVOBODNE UNIVERZE ! Kaj naa lahko poučijo zadnji dogodki v študentskem Libanjtt,-kaj pamenijo poaegi milice in sodišča na unlv«rzQ ? Očltno je, da oblast univerze ne jemlje resno in da v njej ne vidi nikakršne ovire za svoje nedemokra-tlčne in represivne posege ali mogoče upa na podporo zanje celo na sami unlverzi. Dobro vemo, da repreaivnl ukrepi proti študentakemu glbanju ponavadi služijo le kot uvod za zatiranje univerzitetne svobode in državljanskih svoboščin, kar je ravno prvi pogoj za nastanek in ohranitev Studentakega gibanja. Zato je v interesu vseh, ki delajo ( učijo in se učijo ) na univerzi, da z vso po-zombatjo apremljajo dogodke v študentakem gibanju in na univerzi sami, ker vsaka represija proti Studentom, ki se borijo za demokratičen socializem, lahko vodi v bodočo represijo proti njim. Problem je torej svoboda in osvobajanje. Res je.da se represivni ukrepi opravičujejo s tem, da se že-li le prepreSiti anarhič»e, razbijaške in nezrele akcije. Vendar nlsmo tako naivni, da ne bi videli pra-ve osti in dejanskega cilja, na katerega merijo. To je ravno svoboda kritike, znanosti, umetnosti, svo-boda človfiške produkciiB, to je tista avoboda, ki jc celovito oavobaianiB in ne 1g sproatitev instinktov, Le na podlagi takšne svobode lahko univerza zahteva svobodo zase pred družbo in iz tega sledečo avto-nomijo ter eksteritorialnoat. Le svobodna univerza predatavlja oviro zaaužnjujoče akcije, od koder koli že pride. To je tako v njenem kot v splosnem družbenem interesu, kajti družba, ki noče konSa-ti v sklerozi totalitarizjna, mora trpeti to svobodo, četudi je kdaj boleča, ker ji včasih pokaže v ogle-dalu njen pravi obraz. Svobodna pa je univerza šele takrat, kadar znotraj aebe ne dovoljuje nobenih elitističnih in avtoritarnih konceptov, zaprtih struktur moči in vplivov njej tujih sil, nedemokratičnih postopkov, zaprtosti nasproti inovacijam, zlorabljanju in ignoriranju študentov, itd.. Svoboda pa ne pozna meja, lahko prodrc kamor koli in zato mora naš glas prodreti skozi vse zapreke in izzvati odmev, ki bo tudi sam oavobajajoč in ne represiven, to se pravi, vzbuditi se mora depno-kratična večina, napredni del delavskega razreda, skratka proletariat naše družbe. Študentje emo sicer samo detonator, toda upamo, da bo ta detonator našel svoj smodnik in da bo uči-nek tega vžiga prebuditev obče demokratične družbene iniciative, ki bo našo družbo šele napravlla de jansko demokratično, ki bo izključevala manipuliranje z ljudmi ( kot so to, po našem mnenju, zadnji naša sedanja akcija tako protest proti vsemu nesvobodnemu in zasužnjujočemu v naši družbi kot tu-di manifestacija svobode in resne prizadetosti. Upamo in pozivamo vse sodelujoče, da se zato izogibajo neresnih provokacij in da jlm ne naaedajo, ker to ni oavobajanje, temveS prepuščanje stihiji, torej prej zaaužnjevanje, kar je izraz strahu, da ne bomo zadosti radikalni, popularni, itd. . Za osvobajanje je treba človeSke moči, za to pa je treba poguma, poguma v odločitvi za moč, ki je lahko le moč resnice same. Le tako bomo lahko dokazali vsem našim nasprotnikom in dvomljivcem, da smo študentjesposobni tudi resnejSih akcij, kot so to spontane demonstracije, da smo sposobni voditi fakultete in univerzo in to celo veliko bolje, kot so vodene sedaj. Z našo akcijo dajemo študentskemu gibanju in univerzi nov smisel. Našim zborovanjer. morajo slediti konkretni rezultati: a) opustitev procesa proti študentom - kar je pr kriminalnih; aprav opustitev političnlh procesov pod fii b) razbitje zakletega kroga, ki ga ustvarjajo sredstva obveščanja bodlsi z ignoranco bodisi z dis-kvalifikacijami - zato razvijmo sietem direktnih kontrainformacij in spretnega reagiranja; c) dokažimo sposobnost za temeljitejse in nevarnejše akcije (za družbo seveda) kot so bile doslej, ki bodo predvsem trajne in uspesne; / Andrej MEDVED Jaša ZLOBEC SPOROČlLO ZASEDBI Zasedba po zdravi pameti ne more biti lzpeljana iz aedenja in poaedanja, a: ca partizanske, gverilske zasede. Po najboljših klasikih partizanske in gve Hemingway ) pa je tudi zadnjemu ignorantu jaano, da je zaaedba in i njo za zaaedbo ( zaaedo ) je trcba prehoditl ato kilometrov, dva dni ležati v snegu osem ur kot hudič. Kdo je na to zasedbo primaširal sto kilometrov, kdo je kdo je sedaj krvav okrog oči? Kdo ima čas poaiušati Dušana Roglja ato ur v enem dnevu? Kdo ait ni vseh mogočih muzičnih eki rimentov na Radiu Študent, ki uživa vso podporo organlzacije, ki jo je nadvae uspešno vodil Jane Vipotnlk? Prijatelji, ae vl lahko pohvalite s tako odlično podporo? Ne izgubljajte časa a prebirai pozdravnih brzojavk ( na običajnem partijskem kongresu porabijo za ta prijeten poael uvodne tri ne obveščajte ee neprekinjeno tri dni o starih stvareh, ampak govorite o stiski v goltu, ki vam n ati do beBede, govorite o municiji, ki je nekje pripravljena za razbijače vaše aorte, zapuščajte i ki vam jih vsiljujejo, preaenečajte z novimi, ki jih oni ne poznajo, predvsem pa delajte, ne pose ne polegajte, ne dremajte! Univerza je zasedena zato, da bomo na nogah trideaet ur na dan. / Iz internega biltena / npak je najbližja aorodni-r-ilake literature ( Svetina, seda garanje. Za dobro in potem streljati cirka jreplaval Savo in Dravo, dni). CEMU AŠKERČEVA? , Po revoltu na Aškerčevi je čutiti potrebo po njegovi širši ute konkretne akcije v okviru žirSe revolucioname težnje. Ta je ' vaem v izgubo, seveda zgolj v njihovi aferi. eljitvi, pri Tilinih infor Mislim, da je najprej potrebno pogledati nekaj karakteristiCnih očitkov nenjenih akciji. Na prvem mestu ae postavlja očitek o nerealnoati zahtev zbora. Ta očitek izhaja predvsem iz vrst zagovornikov obstoječega sploh, kajti v aedanjem sistemskem reševanju problematike je vsa težava v tem, da se aredstva ne morejo preliti iz enega sklada v drugi ali iz prepolnih žepov v sklad, ker pri obstoječi zakonodaji drugaSe ni mogoče. Veljalo bi še omeniti prelaganje kompetentnosti z ramen enega organa na ramena drugega ipd. Ne da bi fle ukvarjal s pravniško-ekonomističnim raziskovanjem teh inatitucionalnih odnoaov, menim, da je očito, kako je nerealnoat implicirana v takem sistemu de-litve aredatev oziroma pri odgovornih zaatopnikih takega aiatema. Ti lahko poatavitvi naprimer pro-blemu eocialne diferenciacije in radikalnim zahtevam po razrešitvi tega akutnega problema, v imenu omenjene " realnoati " mirno pripišejo nerealno8t. In po analogiji tako dalje. Drugi očitek je očltek anarhizma, kl izhaja po mojem mnenju iz strahu pred apontanim, odločnim raz-krivanjem konfliktnih situaclj. VpraSanje je, ali ni anarhičen ravno aiatem, v katerem malim biro-kratom ni treba noaiti polne odgovornoati, v katerem ae bohotijo " majhni poali " na račun delovnega človeka (večini ti poali niso dopuatni ), v katerem prevladuje v ekonomiji atlhija, v katerem na mno-glh področjih vlada neatrokovnost In neuaklajenoat z intereai drugih področij etc.. S tega stališča je zelo aporno neko akcijo, kl je uamerjena proti vsemu temu, imenovati anarhlstična. Upam, da je na tem nivoju jasno, za kaj gre, ne da bi se spoščali v globjo oavetlitev anarhizma in s tem na razčišče-vanje vprašanja o mogoči upravičeno8ti anarhiatične akcije v danih zgodovinskih irazmerah. Tretji o«itek, kl prihaja tudi iz atudentakih vrat, je očitek idejne neenotnoati. Ta očitek je treba spod-biti sarno toliko, kolikor to sploh ni očitek, kajti bogastvo študentakega gibanja je ravno v diferenci-aciji idej in v ( iz taga izhajajoči ) konfrontaciji različnih mnenj, ob katerl ae oblikujejo zavestni krltični individui. Četrti očitek je podobne narave, kot prejšnji in raate is Mnenja aem, da je akcija na ASkerSiCevl Sele stopnja o študentakega gibanja, kotpolitičnega aubjekta in bi bilo izdelan politični program. jdaotnosti celovitega političnega programa. iroma ena od plati v procesu konatituiranja negalomanako zahtevati od akcijakega odbora Z več manjšimi očitki, ukvarjal. nenjenimi predvsem slabotnim organizacijam, se tu ne bom brezplodno II. Vaakega, ki to bere pozivam, da poakuai v sebi malo polemizirati z naslednjlmi tezami, ki so poakus ( na osnovl premisljenega in izkušanega ) utemeljitve Studentske politične akcije. 1. Neefektiimoat družbenega aiatema v reševanju problematike a atališča človeka je zrcalna alika ajegove odtujenosti. Z odtujevanjem sistema se problematika dvlga v abstraktne medinstitucionalne odnose, v sfero nekakšnega občega interesa:, takoimenovani indivldualni interesi morajo preživeti prevod vjezik tega " občega " interesa / to je institucionalni jezik /, če hočejo v okviru tega sistema kaj doseči, pri čemer hočeš nočeg utjujejo upravlčenost obstoječega. 2. Veak institucionalni sistem / četudi se imenuje samoupraven / vsebuje nevarnost, da se zapre. To je konsekvenca njegove odtujenosti. Zaprt sistem parazitira živ ljudski organizem, vzdržujoč ga pod diktatom iracionalne racionalitete. 3. Toda odtujen, zaprt in iracionalen eistem že v težnji, da bi se kot tak konstituiral, določa hočeš toteš tudi proBtor aporu zoper njega. 4. Upor proti sistemu ima dve možnosti poraza: a) sistem upor zatre ali pa presliši njegove zahteve ob predpostavki, da je odpor nesorazmerno Sibkejši kakor sietem. b) sistem upor absorbira z zadovoljit vijo nekaterih konkretnih zahtev, pri Semer glavno težnjo / sprememba sietema ! / negira največkrat tako, da je v svoji naravnanosti sploh ne razume oziroma vsaj na zunaj z dememgogijo in podobnim kaže nerazumevanje. 5. Zmaga upora je tretja možnoet, ki se lahko manifestira v preobrnitvl institucij v svojo korist ob pogoju, da je sistem takšne tranaformacije še zmožen, to je, da še ni povsem zaprt. V tem primeru upor vrne institucijam njlhovo vsebino In jih tako zreducira samo na eno od možnih oblik reševanja družbene problematike. Zmaga upora se v nasprotnem lahko manifestira v zrušitvi celotnega sistema, pri čemer ta zmaga postane relativno dokončna, ko upirajočemu se subjektu uspe vzpostaviti organi-siranost, ki je zgolj orodje v njegovih rokah. Prvl pogoj je seveda, da so ta subjekt v svojem intere- 6. Za dosego takšnega cilja pa se morajo subjektl, zaznavajoS odtujenost sistema, konstituitati ob konkretm problematiki in skozi njo kazati na efektivnost sistema. Ob " zadajanju vrste nalog " siste-mu se ali zgodi proces dezalienacije institucij ali pa se pokaže potreba po njihovi odstranitvi. 1. Namesto odtujenih institucij se vzpostavi najširSa demokracija ( to je po besedah Rose Luxemburg liiktatara proletariata ), ki je diktatura večine nad manjšino. Ta demokracija, kot svojo predpostavko vključuje stalno samospreminjanje, s čimer raste možnost negacije tudi nje same. •d 1. in 2. Kolikor inetitucionalni Bistem ni toliko odtujen in zaprt, da bi mogel torej prisluhniti "svoji vsebini ", morajo biti konkretne akcije revoltiranega subjekta usmerjene na izenačevanje poj-mov, kar pomeni, da institucije zvajamo na njihovo instrurrtentalno koristnost, ko razumejo jezik Slovekovih problemov. Darko STRAJN KAJ ME VZNEMIRJA? ODLOČBA D> se nemudoma prepreči razširjanje tiskane stvarl z vsebino, ki nasprotuje določilorr, člena 52 toč-b 2 Zakona o tisku in o druglH oblikah informaclj (Uradni list SFRJ, št. 45/60 ), izrekam na podlagi "53 istega zakona začasno prepoved rjanja in razmnoževanja letaka izvršnega odbora skupnosti študentov Slovenije - akcijskega od-bora, brez drugih oznak glede časa in kraja izdanja, razmnožen na ciklostil in dan v javnost dne 21/4-1971, ker se z njegovo vsebino raznašajo lažnive, krive in razburljive vesti ter trditve, ki bi ategnile resno vznemiriti ljudi, s čimer pa bi bil ogrožen tudi javni red in mir v Ljubljanl." Spodaj podpisani pisec tega pisanja izjavljam, da pozdravljam in v celoti podpiram delo javnega to-iilstva. Res, javni red in mir mora biti, Vznemirjati naše državljane je nedopustno, škodljivo in sploh pomeni dejanje proti ljudstvu. Toda zaupati vam moram, da sem tudi sam vznemirjen. Pa ne zaradl omenjenega letaka. Vznemir-j«jo me dari na dan druge reči, tovariši! Slabo spim, mučijo me hude sanje, sploh - v stanju vzne-mirjenosti sem. Povedal vam bom, povedal vam bom lepo po vrsti, tovariši, vl pa ukrepajte ! ned prvlmi, naša vlada (ZIS), ke nleku, kruhu, mestnemu prev • izvaja stabilizacijskega programa, kot radi odhajanja naših ljudi na delb v tujino, nirjajo me hrvaški nacionalisti. i neodločnega stališča naše vlade čjih razlik v standardu delavnih ljudi, zaradi bogatenja enih in revščine drugih. liorarm reči, da me vznemirja nereševanje stanovanjskega problema, obupen položaj našega dinarja, idnosUJV do Studentskega gibanja, ravno tako sem vznemirjen zaradi Aškerčeve ceste in neurejeno-rometa, zaradi onesnaženja zraka in vod#. zaradi neizhajanja Tribune. irjajo mc reeksporterji, nelikvidnost našega gospodarstva, kriminalna inveBticijska politika, :skiklerikalci. 1 iMrjajo nie zakulisne politične borbe, naša samozadovoljnoat ob proble paUik in še dosti drugih stvari ! i delavcev iz drugih re- nirjen sem. In prosin e, tovariši , pomagajte mi NAŠ STENČAS - NAŠA SVOBODICA Vpreddvorje filozofske fakultete je falcultetni odbor postavil pano - stenčas, na katerega naj študentje piSejo, rišejo, obešajo svoja mnenja, predloge, ugotovitve. Fakultetni odbor je menil, da so študent-jtpolno se zavedajoči člani naSe samoupravne skupnosti, se pravi, da bodo znali sami preceniti in vrednoBtiti vsebino stvaritev na panoju. Ni pa tako menila Uprava javne varnosti, ki je ( njeni usluž-benci) prišla na fakulteto, zaplenila vae gradivo .b stenčasa in zasliševala ( 14 ur ) avtorja parole: 'Studenti, nastopil je 6as gverile, uprimo ae avtoritatizmu in porajajočemu Be kapitalizmu !". Uveden jebiltudi sodni postopek po členu 118 KZ. Tudi celotni fakultetni odbor je bil v preiskavi. Pano, obnovljen, alcer stoji Se naprej v avli fakultete In SUidentl prtdno sodelujejo pri njegovem opre-mljanju - psi lajajo, karavana pa gre daljej To je { eden med mnogimi ) dokaz nase posebnosti, naše delnosti. To je ostanek takoimenovane " aka-demske " avobode, delne; uokvirjene svobodicej Ven 8 panojem, ven na Trg revolucije ! Vsi mi, študenti ali neStudenti, smo polnopravni člani te družbe, njeni oblikovalci, ustvarjalci. Zato moramo zahtevati svobodo izražanja za vse, povsod, ne samo na nekem panoju v avli neke fakultete. Osvobodimo se klišejev, ki nam jlh vsiljujejo. osvobo-dimo ae klišejevj ki se jim podrejamo ! NUMERUS CLAUSUS, SPREJEMNI IZPITI, SVETOVANJE, ... Velik osip na ljubljanski univerzi ( uspe jih v prvih dveh letih povprečno 30f«; 39-20% po različnih fa-kultetah ) in prevelik naval na nekatere fakultete sta povzročila potrebo po proučitvi gtudentske popula eije jn konstrukciji sprejemnih meril za vpis novih študentov na univerzo. Skupina psihologov psihološkega oddelka na FF v Ljubljani je na pobudo univerze po dvcletnem sledenju in analiziranju študentov ( leto 67/68 t. j. od vpisa do drugega letnika ) ugotovila, da je uepeh na univer-zi v povezavl z uspehom na gimnaziji, s splošnim znanjem in z intelektualnimi sposobnostmi; z izo-brazbo staršev, pa tudi z gospodarsko razvitostjo območja, v katerem je študent živel. Eden izmed naiinov, da zmanjšamo osip, je stroga selekcija oz, numerus clausus. Te se vedno bolj poslužujejo univcrze v Jugoslaviji. Je pa po drugi strani takSna stroga selekcija, posebno Se, če ne upoSteva vseh bistvenih faktorjev ( mnogih še ne poznamo ), ki so važni pri uspehu na unlverzi, zelo škodljiva, saj zavrne mnogo tistih študentov, kl bi pri študlju dobro uspeli in se tudi dobro uveljavi-li v praksi. Videti je, da na nekaterih fakultetah pri nas to pomanjkljivost poznajo in so kritični do stroge selekcije (vzemimo filozofsko fakulteto v Ljubljani)\ Še več, navdušujejo se bolj za svetovanje in orientacijo vključno s socialno ekonomsko pomočjo. Če bi pri nas poskusili reševati probleme prevelikega osipa 8 sprejemnlmi izpiti, kot jlh trenutno premoremo, bi lahko zavrnili le tlste, ki imajo zelo slab uspeh v srednji šoli in na drugih merilih ( sploSni poučenosti, intelektualnih sposobnostih ). Število takih pa bi bUo majhno in ne bj režilo problema. Prav svetovalno delo in orientacija, za kar bo sc navdusevali v razgovorvi z dr. Zormanom tudi štu-dentje IOSŠ v Ljubljani, ki pa bi zajelo tudi ie srednje in osnovne šole, bl omogoCilo, da bi se do ne-ke mere izboljšal priliv tistih študentov, na tista podrbčja, za kiitera kažejo najvee sposobnosti. Pri tem pa ne bi smeli zanemariti interesne usmerjenosti in socialno-ekonomskih možnosti. Da bi se 10 delo pravilno vršilo in da ne bi prišlo do prikMte selekcije, bi bilo treba ustanoviti inštitut, ki bi se ukvarjal iztdjučno samo s tem delom, s teamom strokovnjakov io bi vključeval tudi sodelovanje šiu-dentov. Žal ni bilo izvedene raziskave, ki bi k problemu osipa ppistopila Se z druge plati, in sicer z analizo dela na univerzi, to je samega sistema dela profesorja s študenti, izredno širokega področja raznih oblik posredovanja in izmenjavanja informacij ( kar ne zahteva vedno velikih finančnih sredstev ). Niti ni bila izvedena analiza prostorBkih in kadrbvskih kapacitet, da ne govorimo o potrebah, ki jih ima družba po kadrih, za katere danes nihče ne ve. Tudi 6e nimamo navade, da bi se spraševali, kakšna je povezanost med dobrimi in slabimi študenti na univerzi in potem v praksi. kakSna je tukaj vloga študentov ? Vemo, da ktivijo univerzo za prevelik osip ( vzroki so že v srednjih in osnovnih šolah ) pa tudi za uspešnost diplomirancev. Da reši problem, bo univerza lahko postopala na različne načine: 1) Odločila se bo za šelekcijo pri vpisu 2) Odločila se bo za svetovanje, usmerjanjc študentov in za iistrezno pomo« študentom 3) Od dVužbe bo zahtevala večja sredstva za opremo in *anovc kadre ter za boljše nagrajevanje kadrov 4) Zahtevala bo vsklajeno delovanje celotnega Solstva in vrsto reforni v šolatvu 5) Zahtevala bo analizo potreb po kadrih v praksi S tem pa bi bUi do neke mere rešeni šele problemi do vstopa na univerzo. Ali se bo odločila za točko 1) ali 2), je odvisno od vseh ostalih točk. Če.ne bo večje podpore s strani družbe, ČE NE BO UNTVERZA SPREMENILA SVOJEGA DELOVANJA ( sistem odnosov itudent - pro-fcsor ), bo inožno cdino dvojc: da bo univerzo zapustilo dosti slabih strokovnjakov ( brez selekcije na začetku ) da bo univerzo zapustilo malo slabih strokovnjakov, ki pa bodo še vedno slabi { s selekcijo na za- četku ). Študentje smo proti selekciji na začetku, smo pa za uvedbo kvalifikacijskih izpitov, vendar Sele ta-krat, ko bo univerza spremenila naf in svojega dela ( se bo lotila reforme ) in ko se bo spremenil na-čin dela v srednjih in osnovnih šolah, in ko bo ustanovljen inštltut, kl bo pričel s svetovanjem in ori-entacijo in s pomofcjo socialno ogroženim študentom. Študentje In univerza v mnogih primerlh niso navajeni nastopati enotno, morda se drug drugega celo bojijo, kar pa Skoduje odnosom univerza - družba, posebno ko gre za reformska ptizadevanja in boljšo materialno stimulacijo. MiSo STUBELJ STALIŠČA IO SŠ LVZ , 1) Podpiramo uvedbo. svetovalne alužbe za študente, ki naj deluje v okvlru posebne strokovne aluž-be prl univerzi, predlagamo ustanovitev posebne komisije pri univerzl, ki bo vodlla polltiko prl sve-tovanju in vpisu.2) Smo proti sprejemnim lzpitom in numeruB claususu na vseh fakultetah. 3) Univerza ni sama kriva za velik oeip, to je predvsem krivda tistih, ki ji ne omogočajo normalne ga dela. Uni verza naj Bi prizadeva za nove rešitve v solskem sistemu in z odločnimi akcijami spre-minja odnos do studijskega dela in znanoeti. 4) Menimo, da je akcija za uvedbo svetovalnega dcla pri vpisu, prizadevanje za boljSe pogoje dela na posametnih fakultetah in za apremembo načina in vsebine študija na univerzi dobra priložnost za sodelovanje profesorjev, srednješolcev in fitudentov. IO SS LVZ Razgovor s tov. Stanetom Kavčičem na rob: KAKŠNO OCENO POLOŽAJA RABIMO ? Zanlmivo je bilo gledati tov. Staneta Kavčiia. Manj zanimivo poslušati, pa čeprav je morda nekaj novega bilo v izvajanjih Staneta Kavčiča, morda majhen premik v njegovih dosedanjih pozicijah, Slednje je lahko pravl bonbonček za politične sladokuace, medtem ko celotni poskus ostaja na ravni podobnih izvajanj podobnih tovarišev. Govorniško tovariS Kavčič nedvomno zasluži priznanje pro-fesorja Vatovca za udarne primere in humor. O kvaliteti dolbčenih misli pa bomo morali še dolgo časa razmišljati, saj se iz dneva v dan srečujemo z vse bolj uspešno frazeologijo vodilnih tovarišev. Končno pa si vendar le sami snamejo maske in odstranijo nasmehe in jasno se nam pokaže, kje kdo stoji, pa čeprav se še tako trudi to zakriti. In tudi prepričal nas ni tovariš Kavčič prav nič, kljub blestečemu nastopu. Poskuail pa naa je prepričati. Vendar neodgovorjena vprašanja, vsaj nekatera, le niso tako nepomembna, kot je tov. Kavčič mialil. Pa tudi zelo zgodaj je moral iti domov, še prej kot ponavadi naš Jaša. Tako je lahko pobil naše polemike, odgovoril na kar je želel in se nato slavnost-no odpeljal, bolj nasmejan.kot pa se je prikazal pod lestence zbomične dvorane. Tri misli pa so osta je proti nain , Vend v Beogradu in očitnc utegnejo zbledeti, a tov. Kavčič distanci zato nedorečene. Res je, da Stane Kavčič ni direktno rekel: "Kdor ni z nami, ' nam vsa vodstva to dilemo postavljajo, onemogočajo debato, plenijo Studenta ie imajo za vsezveličavne, edinopravilne nosilce in nadaljevalce revolucije, ki lazadnje zaradi take politike in zaradi takega nadaljevanja. Lepo je, da se je .1 od takih trditev, trditev, ki jih nihče ne more javno izreči, vsaj zdaj še ne. Vendar nas je tov. Kavčič postavll tja, kjer ne stojimo, namreč nam podtika, da zanikamo leto 1945, leto 1948. Kajti če bi bilo tako, kot menimo, bi se ljudstvo dvignilo proti vodstvu ali tujcu - kot v tistih letih. No ja. Pa se ne , dvigne, le momlja včasih. Toda danes je leto 1971 in mi moramo naprej, vsi skupaj, nekdo to dela pragmatično, lovi ravnotežje med dnevnimi pritiski ir lovi to ravnovesje, da bi lahko videl, če se še drži začrtane poti. In kljub vsem nostim ne vem, ali je rešitev za Jugoslavijo v tem, da bo Evropa rabila v 5 milijonov tujih delavcev. Morda pa bi bilo dobro, ko bi nehali s to p otrebami - preveč em gospodarsklm nuj-slednjih letih še kakih za katero so značilni EKK Velenje in podobni spomeniki gospodarskemu planiranju. Upam, da se strinjate, da bi to tudi olajšalo gospodarstvu bremena, kajne ? Nekateri pa tudi kritizirajo obstoječe, kritizirajo sistem, ki omogoča razna EKK Velenje in podobne podvige. Morda se prav zato ne strinjam z mnenji, da smo vsi za isto, le da so naše poti različne. Včasih se tudi razidejo te poti. In lfi nujnost, zahteve realne-ga pogojujejo približevanja. Rekel je tudi, tov. Kavčič, da se je treba boriti v danem. To poskušamo tudi tedaj, ko z njimi poleml-ziramo. Toda, ko je pozabil na to, da je dani sistem treba presegati, vedno znova, se je morda za -nikal. In ko se je postavil pred nekega diakutanta in ga opogumil - diskutirajte tovariši, tokrat vam ne bo treba pred zasliševalce UJV. In verjemitc nam, tega si niti ne želimo, res ne. Ni prijetno. Pa tudi o današnjem položaju bi bilo dobro še razmišljati. In ne zmeraj povdarjati razklanost delav-skega razrcda. Ali pa: "Država je s tabo, partija je s tabo, policlja je s tabo, ti pa se nič ne upaS. Pojdi se solit !". In se tudi gremo, vsi eamoupravljalci, ki se ne*upamo ničeaar. Ki dvigamo roke. Ki ne spremenimo danega, saj smo rekli, da želimo sprememb. Kar preberite si vse resolucije. In ekspozeje. Da o govorih ne govorimo. In v takem čudovitein položaju delavec vSasih ne more uresni-čiti svojih pravic, študent ae pa pušča martretirati od nekaterth profesoriev. ki iim ie samouorava samoopravičilo. Toda če je tako, če Bi nekdo take pravice vendarle lahko lasti, potem je le nekaj naro-be v Biatemu, ki to dopuBča. Morda želi tov. Kavčič ta Bistem izboljsati. Ali pa ne - torej raje branl vse, tudi take pojave ? In kje so protislovja naše družbe? Morda pa le v odtujevanju politične moči. In to utegne biti še večje v bodoče - kljub vplivu na razsirjeno reprodukcijo, ki jo bodo dobill samoupravljalcl. Čudne mifili mlslijo študentje ! Kajti so le mala protialovja, pa še kak ostanek Btare Jružbe - čeprav del današnje. Pa vseeno, kaj bi o tem debatirali. Življenje teče naprej. In z leti bo tudi bolje. Poglejte Madžarsko. Oelali bo tiho, blli pridnl in utegnejo nas dohiteti. Res je to. Toda, all ni vrednota to, da lahko rečeS, kar mialis - in da ti ni treba čakati na govor kakega voditelja, da si oblikuješ potem misli. To pa smo doBegli leta 1948. Sicer ne bi bilo tega razgovora. In morda tega članka ( pa brez zamere ). Mladen SVARC ODGOVORI NA NATEČAJ TRIBUNE O USTAVNIH SPREMEMBAH Gnili kompromisi in lažna poenotenja mnenj padaj o z viejih forumov na nas kot zrele hruske. In ker se ob propadli stabilizaciji in nerazumljivih ustavnih spremembah mase nikakor notejo razgibati, je sklep viSjlh forumov, da je gniloba v masi in ne v njlhovih ukreplh. Zato je treba maso spraviti pod strožje nadzorstvo in poostriti budnost posebno nad studenti, da nitl ne govorimo o tem, da moramc biU vsi Bkupaj še bolj gnilo enotni kot smo blli do aedaj. Ker smo torej ie ravno pri razpravl o usta nih Bpremembah, kl je popolnoma demokratična, nam jezlk ne da miru in moramo tudl o njih nekaj-ziniti, pa čeprav se bo potem pokazalo, kdo je z delavskim razredom in kdo nl. Delo ( k ¦) je _____ a dohodek, kar pomeni, da delamo zato, da bi lahko žlveli, kar spet pomeni, v bistvu za nas nebistveno, kaj delamo. Naj bo dohodek Se tako natančno in pravlčno določen ^o je jasno, da je človek odvisen od obeh. Združeno delo je termin, ki je v am Najpomembnejše mesto v zvezi z zdi la Bvobodno. Tu se takoj pokaže kaj reč hočejo vsiliti predsta\ črte. r družbeno robodo z uževanja rganizacijo združenega dela ali j čevanja dela " se skrlva nesvobodna delit .a, ampak je prisilno zdru^evanje, v kat< tndmajih uporabljen zelo pogosto, zato je tudi posebno sumljiv. uženim delom je stavek, kjer se poudarja, da je združevanje de-(O hoteli s terminom združeno delo prikriti. Ustavne spremembe kako se naprimer 20 pridnih dela«cev po družbeni pogod*i vklju- njej uresničujejo sv dela. V pogojih delltvi ^m eni načrtujejo in dr )jo svobodno voljo dela ni svobodne igi izvajajo tuje re Po samoupravnih mehanizmih ni mogoče spremeniti tega dejstva, kajti še tako sposoben vljalec ni sposoben spreminjati načrtov strokovnj»kov - znanstvenikov. Edino m eni za druge, je uspeh, uspeh pa pomeni ustvariti čim več dohodka. Eni druge p \ dohodku. Da nam je omogočeno Bvobodno združevati svoje del da jih skušajc 'eliko uteho, se po imaskirati celo ustavl. če pomiallmo, da oni zgoraj tako skrbijo 3, ki ga im ijajo lahko ;ga amandn a te proble Za Opredmeteno delo je hvala bogu tisto delo, ki smo ga že opravili in to delo nlir :er rada napravUa videz, da o tem delu lahko nekako san opraviti. Ustav zdaj z nami nič vei jpravno odločamo, kar samo z dohodkom, Dotiodek nam ni in nam n6 norE biti dodeljcn po delu, ainpak nam J6 priznan po uepehu na tržišču. Da ustavrri amandmaji uvajajo tudi zelo prefinjene teoretične instrumente za anali-zo, smo si lahko predstavljali še preden smo jih prebrali že po tem, kdo vse je sodeloval pri njihovem ustavarjanju. Zelo prefinjena je naprimer razlika med preteklim in minulim delom, prefinjena je namr« tako zelo, da nikomur ni jasno. Nekako pa lahko ugibamo, da sta to sestavna dela opredmetenega dela. V ustavi je namreč napisano, da samcmpravljalci po aprejeteni pravilnilcu delijo dohodek preteklega d«l» Morda bi s tem radi preprečili samoupravljalcem delitev dotiodka od prihodnjega dela, ki ga sploh še niso opravili, kajti tudi to nl redek pojav. Sicer pa bodimo enotni, bodimo torej vsi z delavskim razr redom, kdo pa bo potem ta delavaki razred, s katerim bon »don San : če bon Lev KREFT : dela skin Izraža neka- Objavljamo edlnt prispevek, kl smo ga doblll na razpis, objavljen v 19. stevilki Trlbu ža nekatere zanimive poglede avtorja, vendar na žalost ne ustreza propozicijam, ki jih zahtevajo kar najbolj natančna opred6litev pojmov dclo, združeno d6lo, osnovna organizacija združenega dslst, preteklo, minulo in opredmeteno delo. Zato pričakujemo novlh prispevkov, ki bodo konkurirali za ns grado. V njih lahko pojasnite tudi druge, navadnim občanom zelo težko razumljive termine, ki jih vnašajo amandmaji, 'npr. svobodna menjava dela , ip. ZAPISOB19. SEJI CK ZKS Spet so aktualna razmišljanja o reformi zirali smo odgovome organe ( Bkupščim benopolitičnih organizacij smo pričakov promisarskemu dogovarjanju, ki ne por šolstva in o tem, zakaj te reforme njkakor noče bitl. Kriti-, izvršni svet, sekretariat za šolstvo in ostale ), od druž-ili pobud, zahtev in akcije, smo pa priče gnilemu in kom-ija nikakršnih rezultatov. Naš Solski sistem je odraz družbe in obenem njen del, je pomemben del celotnega sistema. Z njim nisnao zadovoljnl zaradi stoterih razlogov: slabega materialnega položaja, alabe kadrovske stroktu-re profesorjev ( slabše v manj razvitih krajih ), osipa učencev in študentov, načine poučevanja, ki vzgaja nekritične državljane, slabih in zastarelih učnih programov. Naš šolskl sistem predstavlja celoto : od osnovne šole do podiplomskega Studija. Zato se ga je treba tudi lotiti celovito. Zahteva po razvitem.sodobnem šolstvu je v interesu naše druzbe kot take in pa v razrednem intere. su. Vendar je sedanji Solski sistem pogojeh z odnosi v naši celotni družbi. Kljub ostalim zagotovil< pa od odgovomih tovarišcv še nismo slišali kritičnih bcsed na račun njiho vega dela, ki se kaže v šol- skih "reformah" vsakih nekaj let. Tega tudi ni treba pričakovati, takih izjav ne bomo nikoli slišali iz ust sekretarja za šolstvo ali predeednika prosvetno-kulturnega zbora skupščine. Namesto tega nam ponujajo akcijo " sto šol ", uvajanje kabinetnega pouka in morebituo večjo pestrost pouka z dvema alMremi izbirnimi predmeti. Vendar so taki ukrepi krpanje, saj bistvo šolskega sistema ostaja ne-spremenjeno. Dijaki in študentje pa postanejo ob takem poigravanju z njiroi poskusni kunci, ko osip predstavlja pomor, eksperimentalni rezultati pa so teze za sejo in razprave na seji CK ZKS, ukrepi pa šolske kvazireforme vsakih nekaj let. Zato bo pomenila vsaka akcija za no boljšo djnjžbo pa bo morala vključev skega sistema. Odgovorni tovariši s va dejanja in ukrepi, ki naj bi jih iz' reanici stojijo, ja to šolo in univerzo akcijo za novo in boljšo družbo, akcija za iti med svojiini osnovniini cllji tudi spremembo sedanjega šol-o za spremembe samo tedaj, ko berejo svoje diskusije, njiho-ajali in ki jih izvajajo pa so drugačni. Zato nam je jasno, kje 3 njihove pozicije take, da ohranjajo tako družbo in tako šol- stvo, kot ga imamo in kot je v njihovem interesu. Od seje CK ZKS zato ne pričakujemo ničesar. Dokler pa se naše družbeno politične organizacije in družbeno politične skupnosti ne bodo izjasnile za drugačno politiko na tem podričju, jim ne morem zanpati. Zaupanje pa si je težko pridobiti, še težje pa ga je obdržati. Zelo ga je zapraviti, izgubiti za vekomaj. V to smer pa politika Zveze komunistov na področju izobraževanja in vzgoje nedvomno vodi. Maden ŠVARC ROLOVlČ, SOCIALNA IN POLITIČNA EMIGRACIJA Ob Rolovičevi smrti se je na novo sprožilo vprašanje o jugoslovanski politični emigraciji. Pokazala se je nujnost po poznavanju ozadja, ki je povzročilo atentat na veleposlanika. Ta nujnost se je mani-festirala tudi v tisku, ki pa se ni izognil tisti pomanjkljivosti v obravnavanju emigrantsko - teroristiC-nega problima, ki je bila prejSnja leta še bolj očividna. V našem poznavanju namreč ideologija usuš-kih emigrantov in njihove akcije niso zvezne. Iz poročil o sodnih procesih vemo precej o tehničnih in dcloma tudi o organizacijskih izvedbah diverzantskih akcij, precej vemo tudl o ideološki bazi ustaSkih emigrantov. Nič pa ne vemo o vmesni poti od ideologije do akcije. V naši zavesti je ta vmesna pot celo izklju6em. Tako so diverzanti le sila neutemeljeni eksponenti neke ideologije, ki je manj utemelj«-na le toliko, kolikor jo poznamo iz čaaa druge svetovne vojne. Niso pa za nas poaledice neke doloiljin družbene situacije. Zato se naSe reakcije na diverzije dogajajo predvaem na nivoju ideologije ( unifi-kacija odnosa državljanov do teroristov, ki nitl ni popolnoma apontana, na kar kažejo npr. Iliievi članki ob procesu Hrkač, ki so odnoe do obtozenca že vnaprej determlnirall ne gled« na njegov zagovor in tako neposredno diskreditirali naše sodstvo ) in na nivoju čiste protiakcije ( npr. zahteve po ij.ro-Sitvah teroristov, neupravičeno stroga kazen za Hrkača ). Na tiste vzroke v družbi, iz katerih sle-djjo teroristične akcije pa sploh ne reagiramo. Tu ne mislim le na družbo v tistih državah, ki omogo- ¦ čajo terorizem. Ob tej pomanjkljivosti ob poznavanju problema naše ustaške emigraeije sem namreč v našem tisku naletel na informacijo, ki je presenetljiva po tem, kako kljub svoji preprostosti izstopa iz okvira inanja o tem problemu. To je novica, da teroristične organizacije pobirajo prispevke od jugoslovan-Bkih delavcev v tujini, ki jih plačujejo sicer več ali manj neradi, a jih vendarle plačujejo. To pa pomeni, da je uspešnoet akcij političnih emigrantov vsaj deloma odvisna od ekonomskega emigranstva. In ravno ta odvisnost izpolnjuj e, čeprav le v majhni meri, nezveznost med ideologijo iz časa vojne in med da-našnjimi akcijami. Ekonomska emigracija pa neposredno sledi iz družbene situacije pri nas. A kljub našemu načelnemu odnosu do socialne emigracije vendar priznavamo, da je kot katalizator ekonomskih naeprotij potrebna. N. pr. Delo 12. 3. trdi ( v poročilu o skupni seji zunanje političnih odborov zbora narodov in družbeno političnega zbora ), da " smo z mUijon državljani v tujini dosegli najvišjo do-puatno točko, zdaj bi naše napore morali uamerjati k vračanju zdomcev." To pomeni, da je milijon torej je bila emigracija tako ali drugače koristna; ker pa ni rečeno, da število milijon za prihodnost presega mejno točko in ker le iz vračanja zdomcev še ne sledi zmanjšanje stevila emigrantov, lahko ' računamo le na zaustavljanje narašfcanja socialne emigracije. Ta dejstva so sicer znana, vendar jih ne mor6rno obravnavati tslco, da s tcrorizmom nirusjo zvoze, Rad bi pripomnil, da mojega spisa ni mogoče imeti za provokacijo, Le upostevamo, da nas ob sedanjem odnosu do tovrstnih družbenih problemov čaka še ronogo Rolovičev, in ie upoštevamo, da bo posle-dica protestov minimalna, njihova vsebina pa zanikavanje delne krivde naše. družbe. Jure DETELA ZLOČIN Vladimir Rolovič je umrl. Zadosti je bilo že napiaanega ( in še bo ) o tem dogodku. Zanimiva in grozljiva obenem pa se mi zdi neka značilnost nasilnega dejanja dveh ustašev v mestu Stockholmu. V .vetu, v katerem živimo, nasilje ni tuj ali nenevaren način akcije. Toda ločiti je treba revoluciol nonasilje in nasilje samo po sebi. In atentat na Roloviča je nasilno dejanje samo po sebi, četudi se «k.rira za parolami o osvoboditvi in zedinjenju ustaške države in bi tako lahko ( recimo ) bil revo-lncionarno dejanje. ' Toda. Še vedno so nam v spominu posnetki prijetih zločlncev, ko sta se vesela in srečna poljubljala inobjemala, bila sta vesela in srečna nad storjenim. lnnobena slika kake okrutnosti iz Vietnama . Pakiatana, Brazilije ne pretrese tako kot ta. V»k stentator revolucionar, vsak bojevnik marksistične revolucije je ŽALOVAL nad odvzetim ŽI-VUENJEM nasprotnika, zakaj ubil je ČLOVEKA, ne glede na to, kakžen je b0. Uitaška zločinca pa sta se veiselila dejanja samega. Tako je uboj nasega veleposlanika na Švedakem gnuaen zločin in nič drugega. Je pokrivanje najnižjih zločinakih nagibov s plaščem širše fašistično nacionalistične akcije. B.C NOVA POLITIKA NOVA ALTERNATIVA Ne smemo se izgovarjati, da je Vietnam nekaj, kar nima nič z nami. V mednarodnem procesu pomir-jeranja ne amemo več videti lažne alternative konflikta med Vzhodom in Zahodom. Ta konflikt je jeideologija hladne vojne po vojni. Alternativa Vzhod - Zahod je prav tako r-apačna kot alternativa Sever - Jug. Po vsem svetu je sedaj jMnaalternativa: antiavtoritarna svetovna revolucija ali avtorilama iroperialistična kontrarevolu- cija. To zadeva tudi znanstvenike in študente. Če uporabljamo znanosti kot produktivne sile za osvobodi-tev in jih tako tudi izkorisčamo, se moramo organizirati tako, da znanosti ne bo mogoče zlorabiti. Natančno tako so storili v praksi v Zahodnem Berlinu z ustanovitvijo kritične univerze, kjer služi znanost antiavtoritarnemu boju in osvoboditvi. Vidimo ae kot znanstvenike, ki potem, ko se naS- stu-dlj konča, ne bomo več delali v ustanovah kot njeni objekti, marveč kot prevratni elementi v procesu osvobajanja. To naprimer pomeni, da se mora tehnik vprasati, kaj jeprodukt njegovega znanstvenega dela. Orga-nizirati se mora z drugimi tehniki, da me bo lahko boril proti avtoritarizmu in fašizmu skupaj s poli-tičnimi silami, ki so zunaj institucij v katerih deluje in zunaj celotnegs sistema. Inzopet sem pri konceptu politike, pri konceptu stranke v novem smiBlu. To ni politika sistema, vodstv is strank. To ni stranka temveč nestranka za vaakega posebej in za vse, za individualno emancipacijo v«eh, nestranka za brezpriviliglrane povsod po avetu. To je nova oblika politike, znanouti in organi - Tako lahko rečemo, da so današnje in prejšnje stranke instrument za zatii čanja in vedno bo tako. Iz tega nočem napraviti Sekega zavezujočega zgodo pa( da potrebujemo novo obliko organiziranja za individualne potrehe in ii zatirati in prisiljevati birokracija, klika, pa naj se imenuje Levica ali Des VLOGA 1ZOBRAZBE inje ljudskega samoodlo-inskega zakona, mislim tereee. Ne sme jih >cC Organizirati sc rooramo v boju proti avtoritatizrou# fašizmu, i dobiti ai moramo splošno izobrazbo, ne pa postati idioti, ki po ii proti sektaStvu. Pri-i područje. Vsekakoi- je to funkcija univerze področju, o čemer sei Vsekakor nismo ljudje in nekdo se lahko ždi c ^voril, ko sem omenil osebno einancipacijo. Kako naj postanem individuum' to, ker amo se pač nekoC rodili. Prav tako je mogoče biti bebec, objekt ba, pa še vedno je le predmet vladajočih. Potrebuiemo družbo, za katero bo značilno, da posameznik lahko razvija svoje sposobnosti, da lah-ko polno razvije svoje individualne fizične in umske sposobnosti, zmožnosti. V takl družbi posainez-nik ne bo onemogočen in oviran v svojem razvoju, ne bo neoseba v rokah strank in institucij, anipak subjekt v družbi, na katero bo lahko pristal. Kjer se ne bo čutil luje^ (odtujenega), kjer bo lahko delal in se prepoznaval v svojem delu, kjer se mu ne bo treba bati svetovnih katas;rof. Nebo mu treba žalovati nad vojnami, kot sedaj v Vietnamu ali kmalu v Grčiji, ne bo se mu tn-ba bati sistema NATO, ki nosi nme nove vojne. O vsem tem mora razmišljati posamezni Studen; in proie-»or v svojem izobraževanju. Končno mora razumeti, da ae niora izobraževati kot oseba, to se pravi: specializirano izobraževanje mora biti vključeno v združeno družbeno izobraževanje. Kolektivno družbeno izobraževanje pa ne smt prevladovati. marveč mora tvoriti ogrodje specializiranega usposabljanja. Dokler bo prevladovalo specializirano usposabljanje, bodo ljudje objekti za izvajanjc interesov voditeljev. Če prevladuje splošna izobrazba, vidimo družbo kot nekaj, kar je treba reformlrati, pa naj je kapitalistiCna ali avtorltama socialistična. ŠVEDSKA DRUŽBA Kot šttidentje smo privilegirani. Mnogi člani druibe niso imeli možnosti za izobrazbo. kot jo imanio mi. Doslej je služila naša izobrazba v službi narijdove elite. Naš cilj je bil manipulirati z ljudmi, ne pa osvobajati jih. Namesto, da preprečujemo tak pritisk elite nad ljudmi, ki sami dovoljujejo, da jih izkorištajo, se moramo organizirati tako, da bosta postala naš boj in naša znanost politična. Preprtča da se lah l naučitc pri naSj saj smo mi V'Z. Bcrlinu začcli antiavtoi*itar*ni boj v najšibkejSi točki družbe. Čeprav se zdl svedski kapitalizem s svojimi metodami dober in skoraj brez konfliktov, ga moramo hideti kot sistem, za katerega je kljub vsemu značilno temeljno naspro'-je - namreč vrzei med proizvajalcem in proizvodnimi sredstvi. To je družbena stuktura z vladajoču manjsino, 8 trdno funkcionalizacijo zrfanosti, s pritiskom elite in partij na niase, elite in pardj kot instrumenta funkcionalizacije in pretvarjanja ljudi v objekte. Zato bi rekel, da se vaS položaj v tejnelju ne razlikuje od našega. Edina razlika je, da smo Z. Herli-nu, že začeli boj, ki pa nam je knialu pokazal, da je demokratična univerza ( ali univerza, ki poskuša postati demokratična ) v avtoritarni druibi logično nemočna. Med univerzo in družbo, med politiko in znanostjo ni prepada. Ko ta šibki člen začenja boj z vmešavanjem v politiko, takoj naleti na nasprotovanje države, ker je za napredni kapitalizem značilno, da stoji država nad vsem, da ima povsod svoje agente in birokra-cijo, in da umverzitetna birokracija deluje z roko v roki z družbeno birokracijo. ln to nas je nauči-lo, da nismo objekti zgodovine, marveč da kot ljudje neprestano oblikujemo svojo zgodovino. BURŽOAZNO POJMOVANJE ZGODOVINE Vedno bo govorili, da je zgodovina rezultat osebnoati svetovne zgodovinc - zgodovinarji, pohtiki, tisti, ki so tako imenovali, pravniki in drugi. naj bi delali zgodovino. Dejstvo je, da so izvedli vse revolu-cije poaameznl voditelji in ne množice. Buržoazno mišljenje lahko razume nasprotja v družbi, kar pomeni nasprotja množic, nasprotja veliko ljudi, samo kot rezultat izstopajočih posajneznikov. Posledica tega je, da lahko razumejo študentsko giban je, gibanje vajencev, delavsko gibanje, antiavto-ritarni boj, samo kot stanje voditeljske drhali. Dutchske, Mario Savio ali kdo drug so listi, ki so od-govqrni. Za tem pa se skriva takoimenovano mišljenje marionet. To mišljenje ne more razumeti, da ao začeli ljudje delati za svoje potrebe in interese, da bi iiveli kot ljudje, da so se lotili znanosti o človeStvu, da delujejo politično kot ljudje. Ne razumejo, da je to delo tisto, ki je zanimivo, ki razvija sposobnosti posameznika, Id oBvobaja ln ne potrebuje voditeliev kot vodilnih ideoloitov in maniDula-torjev. Seveda lma antiavtorttarno gibanje začasno predstavnisko vodstvo, toda to vodstvo stoji ali pade s kritiko in samokritlko, z dialogom, zavestnimi antiavtoritarnimi sUami. NaSe politično delo je bilo vedno delo, pri katerem je moral posameznik, ki je začasno politifino prevladoval privoliti v nad-zorstvo in kritlko skupsčine osveSčenih študentov. In oarednja točka našega organtzacijskega dela je vedno - do tu smo revolucionamo marksiatl - tretji odstavek o Feuerbachu: Tudi vzgojitelj mora biti vzgajar. To pomeni, da mora nove politike opredelje-vati dejstvo, da eodelujejo pri trdnem kritičnem dialogii ( s kritiko in samokritiko ) z osveseenimi, z antiavtoritaristi in da jim je lahko vedno odvzeta vsaka osebna moč. TRADICIONALNE STRANKE Tradicionalne stranke prepoznamo po tem, da bo jim ljudje objekti. Stranke so se fo nektparat, strankina oligarhija, navidez zastopal interasc njenih članov. In kaj se ni ao etrankam vee čaa služili kot objekti za strankino oblaet in kot subjekti za socia PROBLEM REVOLUCIJE lirale , ko je zgodilo ? , Čla- Ko mislimo o možnostih, ki dantfs obstajajo v svetu, in kaj je v resnici lakota, trpljenje, prlkrito ta > emancipacijo. odkrtto izkorlSčanje, prikriti in odkati mehanizem vladanja ( oblasti ), se nam zdJv da so nam zatajUi novi svet. V tem so problemi današnje revolucije. Avtoritarna družba se ne more vet formirati sama v sebi, v radikalnem pomenu resničnih aprememb. Reforme bo Bamo ostanek oblaeti, kl se ukvarja z utrjevanjem avojih pozicij. Tako kot je reforma v Vietnamu samo del militariatiEnega lztrebljanja, je tudi reforma v visokem solatvu v Z. Nemčiji samo stranskl produkt glavnega preokreta. Revolucija ni dogodek, ki traja dva ali trl dni, kjer se strelja in obeša. Revolucija je dolg, neodločen proces, iz katerega nastajajo novi ljudje, sposobni, da prenovijo družbo tako, da revolucija ne zamenja ene elite z drugo, temveč ustvari novo antiavtoritar-no etrfckturo z antiavtoritarnimi ljudmj, ki potem reorganizirajo družbo v neodtujeno človeško dražbo, varno pred vojnami, lakoto in izkoriSSanjem, Kot Studenti imamo možnosti biti antiavtoritaristi, toda kmalu po Studiju moramo akozi avtoritarne preizkusnje. Postanemo najbolje plačani intelektialni delavci. Zaposlimo ae morda z.iluzijo po emancipaciji, tako da lahko mnogo potujemo in da nimamo mnogo delovnega časa. Toda glede na to, " kar bi radi dosegli, ni to nič. Verjetno bo vae manj profesorjev in študentov zadovoljno s svojim de-lom na institucljah, za katere je znano, da sodelujejo z ogromnimi združbami ali oligopoli. Tokrat nas je bilo stotine preatavili smo se na drt i tračnlcah. Cajkani so naredili neko mesto ln poaedli po progi. sto kllna, da bi nas pregnali Ceto to razumemo in ko napravimo analizo vloge nekoga v strukturi moči, bomo manj klonili tem zahte-n"\ Nekdo lahko postane clnik in pristane na to stanje ali pa je zadovoljen z iluzomo osvoboditvijo, irimer: " Dobro, sedaj bom delal, toda po delu bom oseba ". To je tradicionalno naaprotje v vsakl znanosti, da nekdo verjame, da lahko med tem ko dela, sprejme vsak kompromis, ko pa ne dela je pa oseba. To mora povzročiti shizofreničen značaj struktur s ciniči nimi in mazohističnimi potezami. To nasprotje je temelj za nas in našo prihodnost. DANAŠNJl POLOŽAJ Ne veže naa nikakršna zvestoba cerkvi ali komunistični partlji. Fidel Castro je imel prav, ko je nekoč dejal: " Danes obstaja del katoliške cerkve, kl je revolucionarna in nekatere komuniatične partije, ki bo ae apremenile v stare cerkve!". V tem je.nekaj stukturalno novega. Program revo- Vprašanje identifikacije revolucije z neko deželo, najje to ZSSR ali pa Kitajska, je tudi že pretekloat. Strinjam se 8 kubansko revolucijo, s kulturno revolucijo na Kitajskem. Ne strinjam pa se z nekate-rimi sovjetskimi mednarodnimi pozicijami. Teorija mirovne koeksistence je skrivnost. - ideologija, ki pristaja na to, da bi bil imperializem lahko miroljuben. Naša politična prihodnost Je izrazito proti NATO. Ta boj se bo izvršil v dveh letih. Najprej v politično obveščevalnih masovnih akcijah. To pomeni da revolucionarni tenorizem v velikih mestih danes ni oblika terorizma proti ljudstvu, marveč proti nečloveški mašineriji. V tretjem svetu, naprimer Haiti ( DUvalier ), Vietnam ( Ky Thieu ) ali Perzija (Šah ), voditelji ne predstavljao zamaskiranega kapitala, ki bi jlh lahko kadarkoli zamenjali, marveč so to indivldualni predstavniki. Politično pravilno in potrebno v družbeno revolucionarni atrategiji bi bilo terorizirati jih in uničiti jih z revolucionarnim atentatom. Ne morem pa se strinjati z likvidacijo mas, kot so Kiesinger, Braddt, Strauss, ao-fa$iatov kot Thaden in drugi. Na tak način se ne likvidira stuktura,izginejo samo osebe, ki se jih da,vaak trenutek zame-njati. Ko se borimo proti NATO, zagotovo verjamem, da Be bodo akcijske skupine na Švedskem v prihodnjem letu udeležile nekaterih akcij na Narveškem in Danskem. V kampaniji proti NATO se lahko zaostrijo nasprotja na Švedskem. Nasprotje pa je v tem, da je na Švedfikem pet univerz, obenem pa močna obramba, Kaj branimo in pred kom se v resnici branimo? Kdo govori o omejenih lokalnih konfliktih v srednji Evropi? Celo Adenauer (poleg drugih) je govoril o miroljubnih sovjetih. Ali nam ne bi velika vojna vendar dala dovolj misliti? Zakaj ne bl ustanovili sto švedskih univerz iz proračuna za obrambo? Tu bi se ne šolala elita, marveč ljudje, ki se vzgajajo na antiavtoritaren način, in ki so sposobni ustvariti antiavtoritarao družbo. V njej bi ljudje delali na človeški način in bi ne dovolili, da jih izkoriščajo, namesto tega pa bi kot subjekti in ne kot objekti odločali o svoji usodi in ne bi več stremeli za čim večji dobiček, temveč za 8im večjo osebno srečo znotraj družbe. JERRY RUBIN: DO IT Skice za demonstracije Prihajajo! Prihajajo vojaški vlaki ! Ču-»ču! Ču! Čuuuh - Ču! Vlafci, ki so vozili vojake za Vietnam, so vozili ravno skozi stanovanjsko četrt našega mesta. Preveč ! In eamo tristo metrov od pisarne VDV (Vietnam Day Comitee ). Preve« ! Dva komandosa VDCa ata ala v Izvicjnico okoll dvesto kilonietrov na sever. Takoj, ko zagledata vlak, nam telefonirata - potem stopi v akcijo VDC. Natiskali smo plakate " Ustavlte vlalt " ln napisali transparente. Vse je bilo prfpravljeno. Prvega dne nič. Tudi drugi dan brez glasu onih dveh iz severa. In potem: "Tu je, tu je, vlak - poln vojakov proti Berkleyu". V trenutku masa - v roku treh ur okdU tristo demonstrantov ob progi. Čez progo razpet transpareht -Ustavite vojni stroj ! - Nikjer kifeljcev ! Upali smo, da bodo strojevodje ustavili vlak, ko nas zagledajo. Kaj drugega pa jim ostane? Upali smo, da bomo ustavili vojni stroj. Tračnice se treaejo - prihaja ! Ogromni kurčevi vlak se vali proti nam. Vse bliže In bliže. Držimo položaj. "Ne ustavlja se !" PAZI ! Vrgli smo se vstran. Vlak je brzel mimo, raztrgsl transparent. Naslednjega dne nov poziv naše izvidnice : novl vlak I Alarmirali smo tisk. Gotovo bo vlak prej uatavil kot povozil človeka Toda vlak z vojaki se je : njali proti mimo vozečen aletel med nas - spremljali i u nvlaku. > ga žmdarji . Stali amo vzdolž proge in prekllj Nekateri ao predlagali dinamit. Drugl je predlagal avto čez progo. Odločlli amo ae pripeljati Se več ljudi na progo. Prisilili bomo vlak, da se bo uatavll - naredili bomo še večjo predatavo, konfrontacijo med Vojsko in ČloveSklm življenjem. Poziv je prišel ob treh zjutraj. Hoteli ao naa prevarati z zgodnjim prihodom vlaka. Toda smo bili pripra-vljeni. Ob Seatih zjutraj je bilo na progl okoli Seatato ljudi, pili ao kavo in debatirali. Okoli petdeaet kifeljcev in agentov se je motalo naokrog. IDEJA: premaknimo ae višje po progf inpreatrezimo vlak. Ampak cajkani za nami. TV snemalci s svojo težko opremo za nami. TIsoč ljudl je tekalo po progi čakaje na vlak. Potem ae je pojavil . Vlak. Strojevodja je apuatil obilje pare, da bi tako pregnal ljudi a tračnic. Civilni cajkani ao šli pred vlako in pretepali ljudi. Človek je ležal na tračnlcah. Ljudje so klečali okoli njega in ga zaklinjali naj ae umakne. Ni odgovarjal. Nekdo ga je poskuail.odvleči. Nemogoče. Vlak se je vse bolj približeval. V trenutku, ko je bil vlak tik njega, so ga U8peli Stirje odvleči s tračnic. Prlčne se tepež med demonatranti In policaji vzdolž vae proge. Neki VDC gverilec akoči na stopnico zadnjega vagona in potegne zračno zavoro. Še trideset jih plane na vlak, iz zadnjega vagona jih meč vojna policija. zpenjati na vlak. je VLAK SE JE USTAVIL zpršili - dobili Policaji so poakušali ujeti tiste, ki so splezali na vlak. Ko ao prišli am trl ali Stiri. Tekli amo, vriakali v mesto, ko nori pizduni. Bili amo bojevniki zmagovalcl. Bili smo v ekstazi. Ustavili smo vojaški vlak. Ustavili smo vojni stroj na njegovi poti !!!!!! ZOOM 0, daleS hodim, kamne zoomiram, bridkosti bližnjih se veselim. dollna pijanosti aem, hrib pohote, čaa norčavosti me napolnjuje, v glavi mi počivajo oklepni vlaki Jugoslovanake ljudske armade, pazdu« he mi gorijo, otroci ae mi rojevajo po vsej širni obli, vroči žoltožolčneži izgovarjajo moje ime z ala-baatrnimi akcenti, triper me je zapustil, vaak dan bolj aem ain dežele, kjer preaajujejo kurbja srca V telesa utrujenih tercijalk. Ne odmikam se daljnim zvezdam, preveč skromno pogorje pomembnostl sem; Tcamor ne prihajajo lom-borghiniji, tu ni živalskega vrta, tu so po rekah včasih ribe, vSasih pa je po rekah le apomin. To je u dežela: noben glas ne seže do sem, nič se tukajšnim glasovom ne odzove. To je ta dežela, to sem jaz: polčlovek aem, lejte me. Vidite me na aprehodu. Videti me je mogoče po kuloarjih, kjer z neverjetno gibkoatjo usmerjam svo-je živahne kilograme v dvorane medu, denarja, ugleda in poštenja, kompromitiranoati, poduhovljenosti, neznanja, bleferstva., revolucionarnoati, klečeplazništva, krvoločnoati, prekucništva, kompenzacije, dolinarstva, plazme, ainovstva, invalidnosti, induktivnosti, itifantilnosti, sofizmov, hrabrosti, hege-ljanatva, rusofilatva, dilentatizma, kričavosti. Mati me je pred enaindvajsetimi leti aebi v poameh, o-Cetu v atrošek, sorodstvu v sramoto, meni v nesrečo rodila - a vendar: cvetim, rožca sem, dehtim, poglejte, pisalno mizo imam polno knjig, glavo polno podatkov, moje ogledovanje aveta je radovedno, moji nazori pošteni, moj duh arčen. Svoje svinjske nagone lahko izženem iz miali, čiat aem. Živim z navdušenjem, gotovo me je bog namenil za planinca, pa pozabil povedati. Zdaj pljuskam ne-verjetno božanaki, jaz, v marveluziji, turizem je moja doktrina, svet je v mojih rokah, vse njegovo znanje, vae njegovo iakuatvo me bogati. Nič nisem . To hočem: razumeti vaaj nepomembno majhno decimalno Stevilo, triljonkrat manjše od 1, 00, od enote, ki ji bi bilo mogoče reči svet. Ne razumem, zakaj karkoli od vsega, kar je , je, za- ¦ kaj karkoli od vsega, 6eaar ni, ni, zakaj tistega, kar ni, morda ne more blti, zakaj, po čemu in Je-mtl vse ali vaaj neskončno mali del vsega, kar je, lahko je - uatavljen aem. Bruham, ko se apomnim, kaj vae aem varkal, kaj vae aem apoznal, ko pa ni vae nič. V pozabnem agnoaticizmu se gubim, v nepozabni zaverovanosti ae vaelej spet najdem in dvlgnem z negotovih tal, na katerlh je nagonako ležanje varno, saj ae zmanjša tudi obzorje, a na katerih je atati težko, na katera je težko poaaditi noge, ki hočejo gotovoati; in zdaj poalati pogled pp horizontu ? Predaleč. In pri tem nlaem aam. Milijoni blefirajočih enako iSčemo. Dokler ae samo vidimo je blef malenkost; toliko imamo vrojenega, da ga zmoremo brez truda. A zdaj se ujemi z nekom v iakanju : zdaj ne bodi več aam: zdaj bodi v dvoje: spoprijatelji ae: zaljubiti se : zdaj ne moreš: zdaj je pretekloat: videli Bmo se, zdaj je aedanjoat, zdaj je reanlca: čutimo ae. ln lejte me: v čutenju sem izgubljen. Sam hočem biti. Hočem iti s cinizmom, nihUizmom, earkattl-čno neusmilj«no«tjo v «voj privatni teater aveta avoje metafore hočem imeti. svoje oči hočem upo- rabljati, svojo resnico hočem spremeniti, iz intuicije hočem sistem, tieoč opornih točk. Hočem ve-d«ti, kaj je z vrvmi: navežem jih okrog sveta, ali ga objamejo ? Iskanje sveta je iskanje samega se-bi. All najdeč svet okrog sebe ? Ali najdefi sebe notri v svetu ? Tako mi je težko, tako ne vem nlčesar. Pot sveta je uganka, enigmatika je usklajena z vrhovnim prin-cipom nereSljivosti, nedoločljivosti, vse je zapeanjeno v miselno In geološko nespoznavno brečo, ki joimenujem svet, a ki je Se vse drugo. Politika je milijardinka obraza, druga je morda meteorologija, tretja Isaac Asimov, Cetrta morda alkohol, peta Cisto verjetao televizija, šesta in sedma in osma in vseh milijarda je tudi verjetno poimenljiva ; zdaj pa poglej milijardo milijardink, ki niso enota. Kako naj mi svet stoji jasen pred očmi ? ^Kako naj se predajam pesništvu, kako naj se poljubujem, kako naj zmdi stopitl iz trolejbusa ? Pagledam, pa slutim ln vem, Le res slutim: svet teče naprej, val demonstracij tu, pobijanje tam, laž, korupcija, umazanija. Saj ne morem reči, da je nekaj fajn, nekaj pa ne. Ne morem nič reči. Mogooe lihkougibam: ali imam pravico gledati na svet kot na teatcr. Ali je teater obenem tudi šotor vaakršnih Ali je teater tudi moje gledanje ? Ali je teater tudi ugibanje, ali ni morda tudi moje ugibanje ničnega gledališča ? notri v 8otor skontn Ko zoomiram kamne in se veselim in žalOBtim, vem, da st> bila ta vprašanj; Ijena, često morda navidezno alj tudi v resnici razreSena, todadajem si biti sredi njihovega središča. Saj to sem jaz, zdaj in tu, ugibajo«, blodeč. Rekel se všotoru kozmičnega gledaliSča. ,tav- Tribuna - Izdaja IO S§ LVZ - Urednižtvo in upr Tekoči račun: 501-8-78-1- Celoletna naročnina a: Ljubljana, Trg revolucije l/II - Telefon 21-280 l Studente je 15, za druge 20 din. študentski list urejajo: Franko Adam, Borls Cizej, Milan Dekleva, Mladen Dolar, Kostja Gatnik, Milan Jesih, Jože Konc (glavni urednik) Andrej Medved, Jernej Novak, Tomo Podgornik, Vladimir Simič. Dar-koštrajn, Mladen Švarc, Jaša Zlobec (odgovorni urednik), Dragica Zlobec (tajnica redakcije). Stalni lodelavci: Roel van Duyn (Nizozemska), Jure Detela, Stane Hočevar, Miro Končina, Tomaž Kraij, Pavel Kristan, Jure Mikuž. Radivoj Pahor. Lado Planko. Marjan Pungartnik, Ciril Ribieič, Samo Simčič, Ja-nez Stergar, Tomaž Šalamun, Lenart Šetinc, Cvetka Tot, Andrej Ule, Mile Vakanjac, Peter Vodopivec, Vinio Zalar. fa stevilka je bila prtpravljena na FF med zasedbo fakultete. Tipkale: Blažka, Zdenka, Čajda, Cvetka; pri obllkovanju sos sodelovali: Vojko, Jani, Eka, Pančo. Tiska IGF, Ljubljana, Jamova 2. MANIFEST ZASEDENE FILOZOFSKE FAKULTETE Neposreden povod za zasedbo FF je bila preiakava organov UJV v prostorih FF. Do prelskave je priš-lozaradi domnevnega suma kaznivega dejanja po členu 118 KZ. Storilec domnevnega kaznivega dejanja Franko Adam, študent drugega letnika filozoflje na FF v Ljubljani, je sestavil plakat z naslednjo vse-bino: "Napočil je čas gverile. Uprimo se avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu!" Izobesil ga je naposebnem panoju v avli FF. Ta akcija organov pregona je bila samo ena izmed več posegov usmerje-nlh proti določenim oblikam čtudentovskega gibanja. Menlmo, da je ta akcija in več podobnih akcij slu-Silopoiskusu diskreditiranja študentskega gibanja. Menimo, da je to kršitev temeljnih samoupravnih načelnaše dnižbe. Ob tem, ko se borimo za avtonomnost naše univerze, pa se tudi sami zavedamo, da stmoremo in ne smemo dovoliti nikakrdnega omejevanja avtonomnosti sodišča za kar študentje niti nimamo realnih možnosti niti moči. Zaaedba FF je le manifestacija naSega skupnega mnenja. Ena naSih temeljnih zahtev je eksteritorialnost univerze, ki v osnovi omogoča svobodo znanosti. Na zasedeni fa-kulteti smo skugali postaviti temelje nove univerze, jih preveriti v praksi ter saraostojno oblikovati štu-taltsko gibanje. PreiBkusili smo mnoge nove oblike študijskega dela, ki bo omogočale večji intereB in aktivnost študentov ter spremenjene odnose med predavatelji in Studenti, ki niso temeljili na principu avtoritete. Šele nada-Ijevanje začetega dela bo pokazalo vrednost in moč teh pridobitev. Zasedba fakultete končuje dolgotraj-noobdobje pasivnosti in je osveščanje velike ga dela študentov. To se kaže v enotni oceni in podpori naše ikcij« na vseh ljubljanskih fakultetah. Naša akcija je tudi zahteva po večji vlogi inteligence v družbenem dogajanju in prenehanju sumničenja ter nezaupanja v inteligenco. Za dokument ne more blti dokončn va za nadaljnje delovanje. analiza sedanjega trenutka, je opredelitev naših staltšč, ki so osno- I, Združevati sc s ttstiml, ki so bili avtentična levica pred vojno in danes to niso več, je oportunlstično. Združevati se s tistimi, ki nam obetajo blagostanje a supertehnologijo in br topoumno. zkonfliktnostjo, je Obstaja sicer kriza študentskih organizacij, nikakor pa ne kriza žtudentake organiziranosti, ki preraš6a zastarele forme organiziranja. Gibanje oblikuje stališča z demokratiCnim dogovarjanjem ob vsaki konkretni akciji. Osvobajamo univerzo, univerza osvobaja nas. Zaeedli smo fakulteto in ae tako vrnili na univerzo--vračamo se v družbo, ne da bi prietajali na pravila lgre, kakršno bi naro radi vsilili tisti, ki jih naše samostojno delovanje in iekanje moti v njihovl (ne)načrtnosti in prikritih računih. Vračamo tt, da bi razbili logiko današnje prepričevalske politike in da bi vrnili politiko depolitiziranemu iloveku. NaSe delovanje je protest protl vaemu zasužnujočemu in neevobodnemu, proteat proti odtujitvl in je manife6tacija naše svoOode in resne prizadetosti. NaSe akcije nieo kaotične. Družba je svobodna le, če ai upa pogledatt svoji resnici v obraz. Razkrivamo krlzo družbe, krizo celotnega sveta Na-Seakcije In prizadetoat to potrjujejo. Naia taktika je razgaljanje, revolucionarna Btrategija, gverilskl pohod skozi institucije. Revoluci-onania akcija kot demokratlčen pritisk je odziv na represijo, kl jo izvaja zacementirana deklari-ruu družba. Univerza ni svobodna, če nl subverzivna. Gibanje Studentov v tem tremitku je subver-zivno, je emancipacija samoupravljanja. S tem potrjujemo pravico do presoje ln kritlke. Če se borimo za gvobodo misli in svobodo znanoeti, se ne borimo za oblast. Minule akcije so samo uvod; zasedba fakultete je akt in procee. Gibanje mora prerasti okvlre univerze. ,4.Go«podar8ka lcriza je le del celotne družbene krize, ki jo poraja izkrivljeni Bamoupravni sistem. Edina resitev lažne alternative«ned trgom In planom je težka pot demokratizacije in radikaliza-dje samoupravljanja. Menimo, da je zaostritev družbene krize neizogibna. Vsaka gospodarska inpolltičDa reiitev (ekonomeka reforma, stabilizacija, amandmaji, itd.) mora težiti k takfini za-Oltritvi krize, ki bo dala jasen izhod - ureaniCltev samoupravljanja. Smo proti jalovim posltusom reSevanja problemov z birokratsklmi in tehnokratskimi reSitvami. Zahtevamo, da se pristojni organi (predsedstva ZK, skupščlne, izvršni sveti) in odgovomi posa-meznlkl izjasnijo o krizi. Ne strinjamo se z zakrlvanjem te krize z druglmi problemi (nacionaliz-mi, unitarizmi, itd.). Javna debata mora teči o krizi sami, ne pa zgolj o amandmajih, stabilizacijah. itd. Ker pristaja-mo le na skrajno odgovornost vseh vodilnlh oseb in organov, zahtevamo odstop Zveznega izvrsnega sveta, ker kljub brionskim sklepom očitno ni sposoben izpeljati zadanih nalog. Prav tako zahteva-mo, da poalanci, ki se ne udeležujejo scj skupičine, javno povedo, ali gre za proteat proti neučin-kovitosti in zapostavljanosti te »kupščine. V nasprotnem primeru je to neodgovorno bojkotlranje dela.in zahtevamo njlhov odstop. Pri tem se nam zastavlja vprašanje o (ne)učinkovitosti volllnega sistcma , važnosti volilCevega pregleda nad delom njegovih predstavnikov ter vprašanje neobves-čenosti javnosti o dejanskem stanju v slcupščini. Teh vprašanj zato ne morejo rešitl načrtovane delne spremembe volilnega sietema in vloge skupščin v političnem slstemu. Le z borbo in krltiko na vseh ravneh lahko uveljavimo dosledno demokracijo in samoupravljanje. B.Delavska gibanja no na materialno so oropana svoje revolucionarnoBtl. Vprašanje itisko. To je le del obče človeške atiske. Nihče at (r Gre nam za dejanskl proletar pravzaprav delavskl razred. Danes n razreda, Inteligence....). Razbitje t delavca kot človeka - samoupravljalc ko, za katero se skrivajo neodgovorn nehno razgaljati vse oblike družbene mogoče empirično opredeliti proletariata (kot delavskega 1 sprevrnjene zavesti je danes naravnoet pogoj osvobodltve . S tem odpade sklicevanje na nek delavski razred kot mas : politične in gospodarske odločitve. Študentje hočemo ne-itiske in odpravljati bistvene vzrokc njcnega obstoja. V obstoječem proizvodnem procesu je človek reduciran na enodimenzionalno bitje brez prave ved-nosti o svojem soustvarjanju celote družbenega življenja. Tako nlma možnoati dejanskega vplivanja na družbene procese. Človek je zgolj neodgovoren potrošnik. Množlčna kultura je orodje vzdrže -vanja taksnega položaja. Svet stopa proti posamezniku kot svet neobvladljive stihije. Takšen mo-del sveta eestavljajo tuje s^rukture proizvodnje in politike, ki hočejo sem vključiti tudi univerzo, da bi ta sooblikovala takšen svet z dajanjem znanstvenih rezultatov v službo zasužnjevanja človeka. Delavec je, ne da bi sam hote to, sokriv vojn, uničevanja prirode. odtujevanja človeka od eioveka itd. Studentje smo izven neposrednega proizvodnega procesa, kar nam daje možnost kritičnega spreminjanja družbenih odnosov. študentje lahko ustvarjamo kritično znanost, ki odkriva nove, Sloveka osvobajajoče načine proizvodnje, sodeluje pri oblikovanju zdravega okolja in razkriva ne-zdrave človeške odnose, v katere spada predvsem neodgovorna politika. Svojo težnjo enačimo z zgodovlnsklmi težnjami delavstva, z njim smo na skupni fronti. Prepad med študenti in delavci ne izhaja iz našega privilegiziranega socialnega polozaja pač pa iz vkle-njenosti obojih v položaj, kjer nimamo možnosti dejanskega odločanja. Naša naloga je prenestl kritično znanost v tovarne, na polje in njen vpliv na vsa področja družbenega odlofianja. Da bi se sprostila revolucionamost, ki je skrito prisotna v šc tako oddaljenih mejah družbenega živ-ljenja, je potrebna OBVobodltev človeka od vseh oblik sprevrnjene zavcsti. Trdimo, da ni dileme med socializmom polnega želodca in socializmom svobode. Z delavci, ki so sposobni spoznati, da niBo ključna točka njihovih interesov samo materialne dobrine, skupaj stopamo na pot ustvar-janja socialističnih človežklh odnosav. Šele v tej zvezi se lahko oboji vzpostavljamo kot proleta- at. Nihče in nič, razen naSega zavestnega delovanja, na agotavlja soclalizma C.Svobodna univerza mora dopuščatl maksiroa]« žarišče misli, ki bo onemogočala pristajanje materialnega bogatstva itd. Tako bo univerza ke družbe ter obllkovala Cloveka, ki mu bo bi verza, ki osvobaja, je kovačnica vaestransko nosu do drugega človeka in do narave. ah sv jbodne kritične znanosti. Postati mora na kompromise, dobičkarstvo, izključno prcdnost razbijala lažno racionalnost industfijsko-potrošniž-itvena delovna vrednota resnica in ne dobiček. Uni-. razvitih ustvarjalnlh osebnosti, ki se bogate v od- Jsvobajanje univerze kot ; ven odmev v družbi. Univ sama ieli postati. Gre za je celovito oavobajanje. Avtonomija univei mično avtonomnega samoupravnega subjekta mora :a mora čutiti, da jo družba potrebuje prav takSno obodo kritlke znanostl, umetnosti, svobodo clovež aaleteti na pozlti- kakržna si tudi ce produkcije, ki r dopuščanju Bvobodnega ooblikovanja studentov in profesorje Svobodna univerza je subverzivna-pozitivna provokacija v družbi. Družba je svobodna le toliko, kolikor sama to dopuSča (kakor tudi druge centre pozitivne provokacije). V lastnem interesu mo-ra trpeti to svobodo, četudi ne kaže njen pravi obraz. Svobodna univerza predstavlja oviro zasuž-nujočim akcijam, od koder koli prihajajo. Svobodna pa je univerza šele takrat, ko znotraj sebe ne dovoljuje nobenih elitističnlh in avtoritativnih konceptov, zaprtih struktur, moči in vplivov, njej tujih sil nedemokratlčnih postopkov, zaprtosti do vnašanja novosti; ne dovoljuje zlorabljanje in ignoriranja Studentov. Brezploden je vsak projekt reforme univerze, «e že v fazi sestavljanja ne angažira študentov in pedagogov, znanstvenih delavcev na univerzi ter vseh družbenih subjektov. Do sedaj so bile vse reforme univerze vsiljene od zunaj in ločene od reforme cclotnega izobra-ževalnega sistema. S aamostojno izpeljano reformo univerze mislimo uveljaviti kritično znanost, ki se bori proti pozitivlzmu, prevzemanju nereflektiranih predpostavk, proti mitu zgolj tehnološ-ke uspeSnosti. Kritična znanost ae lahko razdaja, ne pa prodaja. Svoj smisel vldl v neposredni produkclji zavesti, kl bo omogočala človeltu pregled nad celoto njegovega dela. Zahtevamo stalno izobraževanje vaeh zaposlenih in i ne glede na regionalni In socialni izvor. ake možnosti za izobraže anje eh otrok. O.Problem ZK je problem nekdanjega revolucionarnega gibanja, ki ai je samo zvezalo roke, ko ae je postavilo na pozicijo oblasti establishmenta. ZK mora ohraniti bvoj gverilskl značaj v odnosu do Inatitucij. Morala bi se zavedati, da avojo revolucionarno vlogo lahko ghrani le, če ostane kri-Hčna in osveSiujofa aila, oporna toCka veeh upiranj kapitalizaciji, ohranjati mora vlogo nenehne konstruktivne opozicije. Zato mora biti vedno popolnoma ločena od oblasti, kajti trdnost socializ-ma ni odviana od trdnosti oblaati, temveč od dejanake prisotnosti ZK. ZK bi morala bitl zveza resničnih komunlstov, ki jih združuje predvsem akupni taterea za odpi-ranje revolucionarne perapektive. Reorganlz^cija ZK mofff biti ponovna organizacija avantgarde, kl bo vključevala komunistlčno uamerjene ljudi In izključevala tiste v njenih vratab, ki to niao več. ZK se še ni zavedela svojega aedanjega zgodovinakega položaja in važnoati odmika od aocialiatlčnega koncepta partlje. Seveda ae ne zavzetnamo za model meščanskih strank z njihovo navidezno demokracijo in mani-pullranjem alehernega drugačnega mnenja. Nasprotno: Zahtevamo tako ZK, kjer bo obatajala od-govomoBt vseh do vaeh, realne možnosti odpoklica# javnost dela, demokratlčno sprejemanje in lzvrsevanje odloCitev. ZK mora postati veat družbe. EOb vsem tem moramo ostro postavlti vpraSanje sredstev javnega (nte)obveSčanja. Ta sredstva z zamolčevanjem prav tako ustvarjajo javno mnenje, kot če bi o stvareh neobjektivno poročala. Pri nas prepogosto polnijo kanale s popolnoma nepomembnimi informacijami, ki že s svojo Stevilnost-jo in v neaorazmerju a pomembnimi novicami ubijajo krltično razmišljanje b pomembnih Btvareh. Alarmantne in lažne novice imajo svoj izvor predvsem v pokroviteljskem odnosu sredstev javnega obvegčanja "neposvečenih" in v razdelitvl novlc na tiste, kl so za javnoat, in na tiste, ki jih ljudje po njihovem mnenju nlao sposobni sprejeti. TEORETSKA SKUPINA pri AO Sg LVZ TAKO IMENOVANl USTAVNI AMANDMAJI SO ODRAZ DRUŽBENE KRIZE, NISO PA TUDI IZHOD IZ NJE tavni amandi Soočeni z materialom, ki nosi na državljani te dežele, nahajamo v globokih dil kaj bo jutri. naji, se mi pravnlkl-znanstveniki, gotovo pa tudi S Strahom, zaekrbljenostjo in dvomom čakamo, Nimamo sreče, da bi vodili strokovne in rutinske pogovore, kakrSni ao v navadi, o resničnih ustavnih amandmajih, saj amo se zna&li v položaju, da smo tokrat zavzeti z vprašanji o usodno pomembni pre-okretnici, kjer se nahaja jugoslovanska skupnost, z njo pa tudi vsi njeni deli. V tej skupnosti moramo javno in odkrito povedati, kaj mislimo o vaeh bistvenih javnih in političnih rečeh. Ce Imamo seveda tudi minimum doatojanatva, odgovornosti in državljanskega poguma. Priailjeni emo spričo tako imenovanih ustavnih amandmajev govorlti o njihovem družbenem ozadju, o čudnih strujah in tendencah te družbe, o očitno zelo nevarnlh posledicah aedanje politike vodilnih faktdr-jev, o temnih perspektivah, ki jih napoveduje aedanje stanje in vsa dogajanja, ki smo jim priče. Ne moremo ignorirati množlce vitalnih vprašanj. Na liko.bolj še zato, ker ni ne želj«, ne dobre volje ne kjer^je skoncentrirana politična moL, prav s tem pa zdaj dogaja. nekatera smo dolžni vsaj poskusiti odgovoriti. To-•nožnosti, da ponudijo pravi odgovor tista mesta, tudi vsa zgodovinaka odgovornost za vse, kar se Z neizmernimi razočaranji spremljamo vztrajno, vendar zamanjsko prizadevanje, skoraj vseh pred-stavnikov najpomembnejših centrov politiSne moči, ki hočejo tako imenovane ustavne amahdmaje pri-kaz.ati v luči nekakšnega dozdevnega normalntga stanja in gibanja v tej deželi. Hofiejo vsiliti nove ilu-zije, kljub temu da jh številna dejstva vsakdanjega življenja zanikujejo. Nemogofie je tako imenovane ustavne amandmaje in razgovore o njih spren katerimi poteka drama vae jugoslovanske družbe. eniti v ideološke kuliae, za Pred našimi očmi se zadnja leta iz meseca v mesec, takorekoč iz dneva v dan, odvija dramatično za-ostrevanje globoke družbene krize, kakršne nl bilo po izredni revoluciji. Resnost te krize izvira iz dejstva, da je nastala s samorazvojem naše družbe in brez odločilnega delovanja neugodnih zunanjih faktorjev. To je vaestranska in bistvena kriza, ki je zajela same temelje, celotnost družbenih odnosov, vsa področja družbenega življenja. Na ekonomskem področju je nekaj zaporednih tako imenovanih refornr samo poslabšalo stanje na cedilu upanja in pričakovanja. Na političnem področju se stalno krepijo nape-tošti in konflikti, ustvarjajo razpoke in razdori, ki onemogočajo normalno funkcioniranje in tudi vzdr-ževanje danega političnega sistema. Na kulturno-idejnem področju, posebno na področjih družbene za-vesti in moralnih norm, se je ukoreninila klima grozeče demoralizacije, razočaranja in razkrivanja ozadja mnogih naplavljenih mistifikacij. V takšnih družbenih okoliščinah se pojavljajo tako imenovani ustavni arnandmaji. Ne glede na povode in težnje inspiratorjev in izdajateljev tega dela, je le-to objektivno najbolj verodostojno potrdilo glo-boke družbene krize. Tako z vsebino kot z obliko se delo kaže kot svojevrsten sublimat težkega stanj-i in zmedenosti, Razmere in karakter družbene krize so bolj opazni kot prej. Najvažneje pa je, da ta izraz krize ni obenem tudi izhod iz sedanje krize, ni način resničnega preseganja krize, ma rveč samo pot še hujšega zaostrovanja. Potemtakem se neizbežno pojavlja vpraianje: ali sedanje stanje predstavlja rezultat objektivnih zgodo-vinskih strujanj ali rezultat subjektivnih posegov, političnih akcij dominantnih sil v Jej družbi? Poeno -stavljanje bi bUo, ko bi se vse zreduciralo bodisi na eno bodisi na drugo. Vendar je nemogoče zanema-riti velike subjektivne napake vodilnih faktorjev. Kdo ve katerikrat se srečujemb s prepričljivimi dejstvi, ki opozarjajo na "zasluge" tistih, ki vodijo to deželo, prav za sedanje stanje. Te "usluge" velja jasno označiti in indentificirati tiste, ki ji pripadajo. Razburka se mnogonacionalna Jugoslavija, na sceno prihajajo najrazličnejSe sile, prebujene ao vsa-kršne strasti, sistematično se kali atmosfera, poglabljajo prepadi, zaostrujejo spori. Čeprav je vaemn jasno, da vse vodi v zelo nevarno smer - glede na predobro poznane1 izkužnje v nedavni preteklosti . - uradna politika nima enotnih principov za vso deželo, isti problemi se različno tretirajo, prevladu-je dnevno-političnl pragmatizem. Očitno je, da v takšnih okoliščinah sploh ne more biti nadaljnega izpopolnjevanja mednacionalnih odnoaov, še manj pa se da pričakovati, da bodo zadovoljenl resnični intereai vseh narodov in narodnosti. Četrti paradoks, neverjeten spričo daljnoaežnosti posledic, katerega zamišljena orientacija vodi k izdajatvu nekaterih bistvenih pridobitev Izvedene revolucije in socialističnega razvoja jugoslovanskih skupnosti. Nl treba mnogo politične modrosti, da se vidi, da vse to ne vodi samo k slabitvi, marveč tudi k rušenju jugoalovanske skupnosti, s čimer se postavlja pred vprašanje tudi integriteta in obstanelek tako celote kot njenih delov, republik, v kar najbolj dobesednem smislu. Odkrito zagovarjanje konfe-deralizma pomeni pravzaprav mogoče v zgodovlni prvi primer nekega očitno retrogradnega gibanja, z gotovostjo, da dobi danes ali jutri ustavnopravno obliko, s tem pa pripravi kaanejše morda najtra-gičnejše oblike razreževanja neizbežnih konfliktov. Ali ni jasno, da Sest posebnih "nacionalnih držav ' na ozemlju Jugoelavije, "povezanih" v prvi vrsti z latentnimi in odprtimi naaprotji in spopadi, lahko ustvari samo novo "skupnoat", ki bo slabša od vaake druge ? Pred temi paradokai pa ae moramo z upravičenim ogorčenjem vprašati: kdo je ta, ki V tej deželi uzurpira sebi privilegij, ne glede na mesto in zasluge v dosedanjem razvoju, da se igra ne z usodo države, Jugoalavije, marveč z uaodo posarmeznih narodov in narodnosti ? Kdo je ta, ki v tem polo-. žaju ni dorasel bremenu zgodovinske odgovornosti, ki ne gleda reaničnoati z odprtimi očmi, ki takšnee reči prikazuje kot absolutno politično modrost ? Odgovori naa seveda vodijo k političnim vršičem Jugoslavije in vseh republik, ki so pogreznjeni v birokratizem, odtujenoat in neakončno ekaprftpriacijo oblasti. Ti vršiči ao očitno tako brezobzirni, da ne bodo ali ne morejo prav niL upoštevati, kaj predstavlja vitalen interes mas, narodov in narod-nosti. Samo s tem se da pojaaniti gerontokratako lotevanje pri sedanjih ust*vnih amandmajih. V pr-vem planu ae nahaja "Ustavnopravna garancija" oblastniških pozicij, za novo razporeditev točk poli-tične moči, v vseh forumskih strukturah, za zavarovanje pred vsemi eventualnostmi in nepričakova--nlmi obrati. V zasedah "nacionalnih držav" se birokrataki vrhovi - poleg nenehnih spopadov - zdm-žujejo, vsi enako težeč za oatajanjem na oblasti, pa tudi celo v vrhu aedaj že odiozne jugoslovanske skupnoati. Takšno lotevanje potrjujejo tudi atalna in odkrita opozarjanja, naalovljena na javnoat in mase s straniii birokratakih vršičev, da raon ljudstvo (torej vsi narodi in narodnoati, vsi državljani) sprejeti in po-korno upoStevati zakuli8ne dogovore in sporazume politlčnih vršičev, da je to edina pot "samouprav v-ne" izvršitve Ustavnih sprememb, Gerontokratska vizija sedanjoati in prihodnosti seveda povsem eli-i-minira vaa resnično vitalna vprašanja srednjih, mladih in najmlajžih generacij. S amesto, da bi pravv te generacije po aamoupravni poti in a polno udeležbo delovskega razreda, delovnih ljudi in vseh dr-žavljanov, reševale vprašanja av6je prihodnoati, da bi aame določale svojo usodo - so prepuščene dogovorAn tistih, ki jinpo sili naravnih zakonov, gotovo do perspektive te Jugoslavije in teh repiiblikjc ni več kot pa generacija, pred katerimi je prihodnost. Kajti fatalni zgreški, ki se danes dogajajo, ne; moreio zadcti nlkogar drugsga kot acdanjo srednjo in nilado gGncracijo. Zaradi vaega tega je politlka, kl se ogrinja v plašč takoimenovanih ustavnih amandmajev, povseni pnro-zorna. Ne glede na to, kakšni so, vsi vidni in nevidni aranžmaji morajo biti aamo dopolnilen izvir novih težav, ki bodo prizadele navadn« državljane te dežele. Zato iahko celo zmerni pesimisti priča- -kujejo mogoče tudi neverjetne in kataatrofalne posledice, mogoče kmalu ali pa v bolj daljni prlhodnosisti, V okvirih planiranih ustavnih aprememb ni razlogov za kakšen izrazit optimizem. prof. dr. STEVAN VRAČAR Opon Žev ejšnji številki amo posredovali prevod priapevka z razgovora o uatavnih a ca na beograjski Pravni fakulteti. Prav od tam jetudi naš današnji tekat. Naša dežela namreč predstavlja gotovo edinstven primer s cifični paradokai razvoja moderne družbe, kakrSnih ni poki ne kapitaliatične. a, da so v njej tako očltni nekateri spe-L razvoj niti ene dežele ne socialistične Prvi paradoks, na katerega bi rad pokazal. je to, da se petlndvajset let govori o formalno-organizacij-skem dlnamizmu, obenem pa je peraonalna struktura statiCna in to na način in v razmerah, kakršnih ni bilo nikjer na svetu. Medtem, koao se ustavne spremembe pojavljale po neki "inerciji pospešitve" /prva Uatava 1946, Uatavni zakoni 1953, druga Uatava 1963, prvih 20 amandmajev 1967, aedanji Načrt novlh 20 amandmajev in že napovedana trctja Uatava/ in ao se nenehno sprejemale reforme na vaeh nivojih In področjih organizacije, se je neprekinjeno ohranjevala v osnovi iata personalna seatava, po-sebno na dominantnih točkah državne organizacije in v najviijih forumih /spremembe so bile večidel samo zaradi političnega fiaaka ali smrti posameznikov/. Okoatenela In petrificirana peraonalna atruk-tura se ni niti enkrat ne zamajala ne porušila, &eravno družbcni tokovl mečejo na površino zarea nove ljudi, poklicane in dbraale za feševanje novih zgodovinaklh nalog. Simptomatično je naprlmer, da je miniater za Konatituanto ob izdaji prve Uatave 1946,leta, dajal pojaanila tudi o vseh kaanejših uatav-nih sgremembah in da je prav tako imel obšir*n in dolgočasen referato aedanjili uatavnlh apremem-bah, kar V8ekakor postaja kurlozum v razvoju avetovne ustavnoati. Drugi Paradoka, na katerega hofiem apomniti je to, da je bil bolj zaradi učinka objektivnih okoliščin kot pa 8 subjektivnim angažmajem pQatavljen velikl ideal aamoupravljanja, postal pa je eden od naj-bolj priročnih inatrumentov političnoideoloških tnanipulacij celo tiatih sil, ki očitno niao zgodovinako dorasle, da bi bile lahko njegdvi avtentični noailci in tolmači. Samoupravljanje je torej postalo prir pravna parola, navadna fasada dominacije birokratsklh grup moli, kl vladajo navidezno dragače -- odkrito rečeno: bolj perfidno, kot birokracija centraliatične oblike. Trdtji paradoka, ki vzbuja aplošno in nedvomno zaprepadenje, je skupnost nacionalnlh odnosov v Jug»» elavljl. Po petindvSjBetih letih poudarjanja uspešne rešitve nacionalnega vpraSanja kot ounovne prld^i bltve revolucije in povojnega razvoja smo priče apektakularni polni reviziji uradiie politike in Ideolbi glje. ¦ :-¦'«