W®p®m®& cmitll. (Za cerkreno petj« pred sv. obhajilom.) Spoznam, Gospod, da nisem vreden, Da tebe zdaj-le bi projel; Sem zgubil se od tvoje poti, Skušnjavam vse prerad verjel. Pa ti zveličar si usmiljen, Prišel si grešnikov iskat, Oj vzemi tudi mene k sebi, Ožri na me se le enkrat! In s Petrom bodem milo jokal, Očiševal se svojih zmot, 0 daj, da vživam milost tvojo, Vdeleži večnih me dobrot! Otrokom dobrim ti si oče, Hudobnim ojstri pa sodnik; In zdravim si jedilo tečno, Bolnikom slabim pa zdravnik. Nevedne ljubo podučuješ, Odpiraš jim skrivnostni vir, Pokornim pa, ki ti sledijo, Naj ljubeznjivši si pastir. Novincem kažeš stezo pravo, Da v ternje se ne zapleto, Življenje in veselje večno Deliš jim, ki ti služijo. 0 srečen, večno srečen tisti, Ki tebe v sercu zmir ima! Brez tebe blagra ni v človeku, Le v tebi mir, sladkost je vsa. 0 pridi torej, pridi Ijubi! Ne daj, da čakal bi te še! Ne morem biti več brez tebe —• Serce slabotuo že merje. A. P.