A G E N D A i GRAFIČNO OBLIKOVANJE ¦ ¦ PROJEKTIRANJE VRTOV ¦ SEJMI R. STOPAR s.p. POD GORO 81 KRŠKO 0608/31-051 AFP ekskluzivni zastopnik in nosilec licence adldas- VAI ' ¦ ¦ ' ' ..... r; 682 ¦'¦•0 nas glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLIC ŠT. 31 • LETO XV • 7. DECEMBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo m cena: 60 SIT OBMOČNA ENOTA KRŠKO , terme čatez d. d. topitiki c 35. 682t>0 braltc: sio*tn,,a Lokalne volitve Za župana bo potreben _______drugi krog_______ V Krškem, Sevnici in Brežicah volilna udeležba pod pričakovanji Posavje, 5. decembra — Po dostopnih podatkih je bila volilna udeležba pod pričakovanji in sicer v Sevnici 61,64-odstotna, v Krškem 63,36-od-stotna in v Brežicah 62,29-od-stotna. Nobenemu kandidatu za župana v prvem krogu ni uspelo pridobiti večine glasov, zato bodo morali počakati na drugi krog. Začasni neuradni podatki so v posameznih občinah različni. Tudi kandidati. V Sevnici sta se v drugi krog uvrstila Breda Mijovič (31,76%) in Jože Peternel (46,84%). Robert Ke-rin (20,77%) in Danilo Siter (39,61%) se bosta 18. decembra potegovala za funkcijo župana občine Krško. Tudi v Brežicah bo potreben drugi krog, v njem pa se bosta pomerila Jože Avšič (36,39%) in Vladislav Deržič (21,03%). Med strankami je največ glsov uspelo zbrati Slovenski ljudski stranki (26,7%), pred Slovenskimi krščanskimi demokrati (21,6%) in Združeno listo socialnih demokratov (21,4%). V Krškem so Slovenski krščanski demokrati prejeli 27,52%glasov volilnih upravičencev, Liberalna demokracija je prejela 21,38% in Združena lista socialnih demokratov 13,48% glasov. Med Brežičani je po dostopnih podatkih najbolj priljubljena Liberalna demokracija Slovenije, sledijo pa krščanski demokrati in lista socialnih demokratov. To so le začasni neuradni podatki, ki smo jih uspeli zbrati do konca redakcije. Vsekakor pa vam bomo lahko v naslednji številki postregli z uradnimi številkami oz. števili sedežev posameznih strank v bodočem občinskem svetu. (Galex) Janja Zupan je od podjetja Kru-nod.o.o. v trajno last prejela opel Corso kot nagrado za osvojeno titulo najlepšeSloven-ke. Pogovor z miss Slovenije objavljamo na strani 7 Novoletni sejem v Krškem: NEKAJ PROSTORA JE ŠE NA VOLJO, sicer pa je precej stojnic že oddanih, zato pohitite. Organizator krškega novoletnega sejma bo prijave in vplačila udeležencev sprejemal do 9. decembra, če stojnice seveda ne bodo že prej razprodane. Zato pohitite. Prijavnico za sejem lahko najdete tudi v tej številki Našega glasa. Še vedno ostaja odprto vabilo bližnjim in daljnjim gostincem, ki se lahko odločijo za promocijo kulinaričnih dosežkov svojih kuharskih mojstrov in vinskih kleti. Ta bo možna vsak dan v spodnji sejni dvorani kulturnega doma in so si jo organizatorji sejma zamislili v obliki ruskih bifejev. Dejstvo je, da bodo ravno ti gostinci dobili mož- nost sodelovanja v središčnem prostoru sejemskega dogajanja in bodo lahko hrano ali pijačo ne le prodajali, pač pa jo hkrati tudi razstavljali. Vsi, ki jih kar koli v zvezi s sejmom zanima, naj poiščejo dodatne informacije na IR inženiringu (pri Branki Kastelic), tel. 0608/21-944 ali 22-944, Fax: 0608/21-044. Dokončno je oblikovan tudi kulturni in zabavni spored, objavili pa ga bomo še enkrat v naslednji številki Našega glasa. Organizator tega dela programa, krški kulturni dom, je povabil v goste res kakovostne skupine in zagotavlja, da nobenemu izmed njihovih obiskovalcev ne bo dolgčas. HM KBŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ELEkTOINSTALACIJE ELEKROMEHANIKA DuSan Arh ing. cl. s. p. UL 11. novembra 34 68273 Leskov« pri Krškem Tel 22 - 020 Otroci: izdali vam bomo skrivnost krškega novoletnega sejma. Na njem se bo vse dneve zadrževal tudi čarovnik, rokohitrec, skratka nekdo, ki vas bo kar za sproti in za potrebo znal pozabavati. Našemu prijatelju in sodelavcu Milošu Kukovičiču in njegovi Mojci iskrene čestitke ob rojstvu male Klare Eve. ,1 Želimo jima veliko družinske sreče in čim več uspeha pri naraščaju. Uredništvo! Položnice so prispele, Naš glas pa kar dežuje Žal smo bili pri izbiri časa zapošiljanje položnic Našega glasa krepko neprevidni. Čim prej smo hoteli vedeti, koliko izmed vas, spoštovani bralci, nam bo obrnilo hrbet zaradi petdesetih tolarjev, ki naj bi jih plačali za izvod Našega glasa. Žal pa je naša akcija pošiljanja prvih položnic sovpadla s predvolilno kampanjo, ko so stranke, kandidati in še kdo skoraj množično zasipali ljudi z našim časopisom, Tako so Naš glas prejemali ljudje, ki nanj niso naročeni, naročeni so prejemali po dva in več izvode ... Skratka, nastala je zmešnjava, Vaša nejevolja pa se je obrnila na Naš glas. Resnično obžalujemo, da se je to zgodilo in Vam zagotavljamo, da boste kot naročniki plačevali samo po en, svoj izvod Našega glasa. Če pa ga boste prejemali še po drugem krogu volitev, se najprej vprašajte, ali niste morda član vodstva kakega sindikata, stranke, kluba in ali Vam morda Našega glasu niso naročili od tam. V tem primeru si najprej preberite, ali je v časopisu kako sporočilo, ki Vam ga, spoštovani bralci, namenja Vaša organizacija, nato preverite v svojem sindikatu, klubu in še kje, ali Vam ga niso namenili oni. V tem primeru pač pričakujejo od Vas, da boste seznanjeni z dogajanjem v Posavju in njegovi okolici, zato se, prosimo, lotite branja časopisa. Še nekaj Vam lahko zaupamo: po prejemu položnic so se nekateri naši naročniki res odločili, da Našega glasa več ne bodo prejemali. Tisti, ki so nam poslali naročilnice, ga bodo morali tudi plačati, ostali ga pač ne bodo. To je usoda krute poslovnosti. Najbolj pa nas veseli, da je še vedno več novih naročil kakor odpovedi. To pomeni, spoštovani bralci, da smo Vam všeč, predvsem pa to pomeni, da bomo skupaj, torej z Vašo pomočjo, kot se temu reče, zmagali. Naš glas bo pognal korenine, regija Posavje pa bo skupaj z okoliškimi občinami dobila sredstvo množičnega obveščanja, ki se bo borilo za njene interese. (Ika) VRTNI CENTER & CVETLIČARNA CKŽ 65 a - 68270 Krško - « 0608/31-457 - tel /fax 21- 457 VRTNARIJA - JELŠE 25 - LESKOVEC/KRŠKO - »0608/75 - 790 ^,0 I&grjflKI OD PONEDELJKA DO PETKA 7 00 DO 19 00. V SOBOTO 7.00DO 17 00. IN V NEDELJO 800DO 11 00 KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVKC. «22 -12S hFEKTf STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: 0608/22 71» FAX ; 0608/32 193 /Odslej nas boste zagotovo našli. Uredništvo časopisa Naš glas, namreč. Sredi tedna nam je Janez Debenc naredil veliko uslugo in pri vhodu v stavbo na CKŽ 23 postavil tablo, na kateri piše, da je uredništvo časopisa v drugem nadstropju. Res se nahajamo v drugem nadstropju, doslej pa smo pri istem vhodu imeli le poštni nabiralnik, na katerem je pisalo »naročen na Delo«. Slika ja nastala takoj po opravljenem delu. (dama) MEDVOLILNA — LOKALNA NAS GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI, OBČANKE IN OBČANI Prisrčno se Vam zahvaljujemo za vaše zaupanje na volitvah. Ponosni smo, da ste v naših kandidatih prepoznali resne in odgovorne ljudi s programom, ki bo omogočil boljši jutri naši občini. Zagotavljamo Vam, da se bomo resnično potrudili. Veseli smo, da je naš kandidat za župana g. Robert KE-RIN uspel in se uvrstil v drugi krog volitev, zato Vas še posebej vabimo, da se tudi teh volitev, 18.12.1994, udeležite in ponovno izkažete zaupanje našemu programu. Krško, dne 5.12.1994 Libetfelna demokracija Slovenije LDS 00 Krško Predsednik mag. Drago FABIJAN Obvestila Obrtne zbornice Brežice Razpis javne obravnave o predlogu statuta OZS Izvršilni odbor Obrtne zbornice Slovenije je na seji dne 30.11. sprejel predlog statuta in določil 15-dnevni rok za javno obravnavo. Izvršilni odbor Obrtne zbornice Brežice bo predlog obravnaval na naslednji seji, lahko pa se o njem izjasnijo tudi člani zbornice. Predlog je na ogled v pisarni zbornice. Zamudne obresti Vlada Republike Slovenije je na seji 17. novembra določila besedilo PREDLOGA ZAKONA O ODPISU TERJATEV IZ NASLOVA ZAMUDNIH OBRESTI in ga posredovala v drugo obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS. Predlog zakona je pripravljen na naslednjih izhodiščih: — da bi prinesel bistveno razbremenitev zasebnikov in jim dal možnost odpisa zamudnih obresti (davki za socialno varnost); — da se precizneje določi, kaj se šteje za neugodne gospodarske razmere; — da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za odpis obveznosti na podlagi pismenih zahtev, vloženih najkasneje 60 dni po uveljavitvi zakona, kar pomeni, da prepozno vloženih zahtev organ ne bo obravnaval. Obrtna zbornica Slovenije je k predlogu zakona dodatno predlagala: — da se vsem zasebnikom odpiše zamudne obresti, obračunane za čas moratorija, ki naj bi ga razglasilo Ministrstvo za finance za čas od 18. 8. do 30.9.199; — da se odpišejo zamudne obresti tudi v primerih, ko so zasebniki na dan 31.12.1992 imeli neporavnane terjatve do pravnih oseb, ki niso poravnavale obveznosti v roku 90 •dni od dneva zapadlosti terjatev. Dodatnih predlogov vlada ni sprejela, bo pa o njih seznanjen tudi državni zbor. Zbori Maloštevilni člani so se 1. decembra udeležili zbora sekcije avtoremontnih dejavnosti, zato so se odločili, da zbor skličejo ponovno v januarju in takrat povabijo še predstavnike inšpekcijskih služb. Enako se godilo tudi na zboru sekcije kovinskih strok istega dne. Razlog — predvolilna agitacija ali nezaintere-siranost? Sejmi Na zbornici imamo podatke o številnih sejmih v Sloveniji in tujini, sprejemamo pa tudi prijavnice in cenike za novoletne sejme Če ves zanima promocija na kateremkoli sejmu, se oglasite na zbornici. (Nena) i 1 Jože Avšic: Izjava po prvem krogu volitev Z volilnim rezultatom sem glede na številne resne konkurente zelo zadovoljen, poudariti pa moram, da sem tak izid tudi pričakoval. Zahvaliti se moram vsem volilcem, ki so že v prvem krogu glasovali zame, kot seveda vsem kolegicam in kolegom, ki so aktivno vodili volilne akcije ali pa na različne načine izkazovali podporo za mojo izvolitev. Vse te, pa tudi tiste, ki so v odločitvi omahovali, bom potreboval za dosego končnega uspeha. Zahvaliti se moram tudi konkurentom, ki so volilni boj vodili pošteno, tako da si lahko tudi po volitvah sežemo v roke in si pomagamo pri realizaciji ciljev — za dosego hitrejšega gospodarskega napredka občine in posavske regije in s tem tudi skladnega razvoja naših vasi, mesta, družbenopolitičnih dejavnosti, ohranjanja socialnega statusa upokojencev in borcev ... Torej za dosego vsega, kar smo vsi po vrsti obljubljali. Pred mano je drugi krog volitev, za katerega menim, da bo ravno tako naporen, za občane pa vsekakor manj obremenjujoč. Upam, da boste volilke in volilci tudi čez štirinajst dni obiskali volišča ter sami neposredno izvolili župana brežiške občine ter da bo volilni rezultat zame ugoden. Obljubljam, da bom delo župana opravljal pošteno. Jože Avšič Tridnevni seminar Osnove podjetništva dijake podjetniškega ravnanja. Seminar so izvedli že v lanskem letu, vendar se je organizator zaradi precejšnega zanimanja in pohvalne ocene udeležencev odločil, da tudi letos organizira podoben seminar, ki je za dijake brezplačen. Obsega 20 ur in bo potekal 3 dni in sicer od torka, 27., do četrtka, 29. decembra, v Brežicah, Krškem in Sevnici. Dijaki, ki se šolajo v Posavju, Celju ali Novem mestu, se lahko prijavijo na šoli (prijavnico dobijo pri svetovalnem delavcu), ostali pa osebno ali po telefonu na Zavodu za zaposlovanje v občini stalnega bivališča. Rok prijave je petek, 9. december 1994. Na podlagi prijav bomo kandidate pravočasno obvestili o točnem kraju in času pričetka seminarja. (Galex) Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Sevnica, organizira tridnevni seminar o podjetništvu, ki je namenjen dijakom 4. letnika s stalnim bivališčem v Posavju. Ti predstavljajo populacijo, ki se bo morala spopadati z močno konkurenco na trgu delovne sile in bo tako poleg znanja potrebovala tudi dodatno usposbljanje v smislu Po zbranih vtisih in občutkih ob krajevnem prazniku se Milan Herakovič kot predsednik KS Kostanjevica zahvaljuje vsem krajanom, ki so z nesebičnim delom prispevali mnogo ur svojega prostega časa, ko je bilo to najbolj potrebno. Vedno so prisluhnili akciji in zaželjeno delo izpeljali do konca. Posebno zahvalo želi izreči vsem ženam, ki so spekle pecivo in ljudem iz vasi za kvaliteten cviček. Zahvala pa je namenjena tudi OŠ Kostanjevica in ravnatelju Matjažu Zajelšniku, Galeriji Božidar Jakac in Ladu Smrekarju ter ostalim sponzorjem. Želja po na-daljnem sodelovanju in trdni volji za pridobitev dobrin v kraju ter tako spontan večer ostaja tudi za v bodoče. (Pripravila Lea) Cenjene občanke, spoštovani občani občine Krško! V imenu Krščanskih demokratov občine Krško ter v svojem imenu se vam za izkazano podporo in zaupanje iskreno zahvaljujemo. Vaša odločitev nas je še bolj utrdila v prepričanju, da bomo s polno mero odgovornosti vs svoje moči in sposobnosti zastavili za dosego plemenitih, poštenih in nesebičnih ciljev. Če boste kdaj opazili, da kdo med nami iz osebnih koristi povzroča škodo vam ali vašemu okolju, ni zvest resnici in poštenosti, vas prosimo, da nas opozorite, da bomo zaradi osebnega dostojanstva in iskrenosti do vas mogli napake čim hitreje popraviti. SKUPAJ IN NAPREJ! je naše geslo. Zares se bomo potrudili, da ga bomo uresničevali na vsakem koraku. Vendar, ne sami! Z vami in za vas SKUPAJ IN NAPREJ!!! DANES HOČEMO BITI BOLJŠI KOT VČERAJ, JUTRI BOLJŠI KOT DANES. Za Krščanske demokrate iz Krškega DANILO SITER Lepo vas pozdravljamo in vam želimo obilo notranje harmonije in uspehov pri vašem delu. SKD 00 KRŠKO - predsednik DANILO SITER Poštna torba »Resnice« Janeza Janše o NOB Janez Janša je v oddaji Tv konferenca 24. oktobra letos, kakor tudi ob drugih priložnostih, manipuliral s podatki in stresal neresnice o borcih NOB, o borčevskih pokojninah in privilegijih. To v javnosti povzroča zmedo in začudenje, med borci pa vznemirjenost in prizadetost. Po njegovih besedah je bilo leta '45 v partizanskih enotah 35000 borcev, danes pa jih borčovsko pokojnino dobiva 65000. Na vprašanje, od kod ta velika razlika, sam sebi odgovarja, da so to zanj privilegiji, da so to plačani volilci in da gredo pred vsakimi volitvami politiki iz nekaterih strank, predvsem iz ZLDS, do teh ljudi in jim pravijo: »Če ne boste volili za nas, boste to pokojnino izgubili.« Resnica o številu udeležencev NOB pa je naslednja: Po podatkih glavnega štaba NOV in POS je bilo marca '45 v operativnih enotah 37278 borcev. Prišteti pa je potrebno še 2700 slovenskih borcev — preko-morcev, pa tudi 8000 Slovencev, ki so se borili v zavezniških vojskah. Skupaj je bilo takrat torej okoli 72300 slovenskih bork in borcev vključenih v oborožen boj proti na-cifašizmu. Upoštevati moramo tudi veliko število prebivalstva, zlasti kmetov, ki so materialno in moralno podpirali ter aktivno sodelovali s partizanskimi enotami in s tem prispe- vali h končni zmagi. Kako veliko je bilo to število, nam kažejo podatki, da je bilo v zaporih blizu 35000, v taboriščih 29000, na prisilnem delu 35000, izgananih ih pobeglih pred okupatorjem 80000 ter prisilno mobiliziranih nad 60000 Slovencev. Padlih, umrlih in pobitih je bilo nad 46000 Slovencev, od tega kar 65% civilistov — žrtev nacifašistič-nega nasilja. Večina njih si je po vojni pridobila po zakonu status borca, aktivista, invalida.., iz katerega so lahko uveljavili nekatere bonitete, tudi pokojninske pravice. Po podatkih Zavoda za pokojniksko invalidsko _ zavarovanje od 61409 upokojencev udeležencev NOB le 42392 dobiva posebne ugodnosti pri pokojninah. Pri tretjini udeležencev NOB je njihova pokojnina rezultat delovnega razmerja in plačanih prispevkov vsakega upravičenca kot rednega zavarovanca pokojninsko-invalid-skega zavarovanja ne pa privilegij zaradi udeležbe v NOB ali celo goljufije, kot pravi Janez Janša. Lažno navajanje podatkov in očitek, da so udeleženci NOB, ki so upokojeni pod ugodnejšimi pogoji »plačani volilci nekaterih strank«, pa je žalitev za prizadete stranke in zlasti udeležence NOB, za vse, ki se je bodo gotovo spomnili ob bližnjih se lokalnih volitvah. (Stane Nun-čič, pripravila Kati) Brezposelnost v Sloveniji v oktobru 1994 Eden od pomembnih problemov tržnih gospodarstev je brezposelnost; ima namreč števine ekonomske, socialne, humane in psihološke učinke. Povzroča slabše fizično in psihično počutje brezposelnih, zato narašča število obolelih, smrtnost (kap in samomori), alkoholizem, narkomanija in podobno. Ekonomske posledice izhajajo iz Okuno-vega zakona. V obdobjih visoke stopnje brezposelnosti je namreč dejanski družbeni produkt manjši od potencialno možnega. Izgube družbenega produkta so torej lahko velike (spomnimo se učinkov velike krize v začetku tridese- tih let), precej večje od tistih, ki nastajajo zaradi monopolov ali omejevanja zunanje trgovine. Brezposelnost — s prekinitvijo v avgustu — od julija ponovno narašča, vendar precej počasneje kot v enakem obdobju lani. Oktobra je bilo brez dela 125.981 oseb, kar pomeni, da je bilo ob koncu tega meseca pri Republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 0,3 odstotka več brezposelnih kot septembra, 8,1 odstotka manj kot ob koncu lanskega leta ter 8,1 odstotka manj kot pred enim letom. Glavni razlog povečevanja brezposelnosti v letošnjem letu je priliv mladih, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Oktobra se jih je na Zavodu prijavilo še okoli tri tisoč. Vseh novoprijav-Ijenih pa je bilo v oktobru 7.987 oz. 10,7 odstotka manj kot septembra in 21,5 odstotka manj kot oktobra lani. Glede na prejšnji mesec se je nekoliko povečalo prijavljanje trajno presežnih delavcev in stečajnikov, vendar je obseg tovrstnih prijav manjši od lanskoletnega Po podatkih Zavoda se je v oktobru zaposlilo 6.217 brezposelnih ali 5,6 odstotka več kot septembra in 3,5 odstotka več kot v istem mesecu lani. Iz registra so črtali 1.435 oseb, kar je za dobro petino manj kot mesec poprej in 16,8 odstotka manj kot oktobra lani. Primerjava letošnje in lanskoletne oktobrske strukture brezposelnosti kaže, da so se v letošnjem letu povečali deleži: brezposelnih žensk, iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih — trajnih presežkov, brezposelnih brez strokovne izobrazbe in brezposelnih s 5. stopnjo izobrazbe. Med brezposelnimi je bilo oktobra 45,7 odstotka žensk, 21,1 odstotka oseb, ki so iska- le prvo zaposlitev, 34,0 odstotkov mladih do 26. leta starosti, 11,6 odstotka brezposelnih zaradi stečajev in 21,3 odstotka brezposelnih — trajnih presežkov. Brezposelnih s 1. ali 2. stopnjo izobrazbe je bilo 45,0 odstotkov, s 3. ali 4. stopnjo izobrazbe 27,9 odstotka, sledila je skupina brezposelnih s 5. stopnjo izobrazbe (22,3 odstotka), 6. ali 7. stopnjo izobrazbe pa je imelo 4,8 odstotka brezposelnih oseb. Zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti, ki ga uradno objavlja Zavod RS za statistiko, je na voljo za av- gust, ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti enaka julijski in je znašala 14,3 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti moških je bila 14,8 odstotka in žensk 13,7 odstotka, (pripravila Lea Colarič) (aJ^b) SOBOS1.IKAR IN PLESKAR BARBK'' ANTON Ck?,88kWŠKO S 0608/32 - 620 [ %m NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21—868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAS GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 OD TU IN TAM Predsednik DZ RS v Posavju Jože Školč s spremstvom obiskal Rudnik Senovo Obiskali so še krajane in člane sveta KS Rožno — Presadol in Muzej izgnancev na gradu Brestanica Jože Školč, Branko Jane in Drago Fabijan med razgovorom z vodstvom Rudnika Senovo Senovo, Brestanica, 30. novembra — Predsednika Državnega zbora in oba poslanca v DZ Branka Janca in Marjana Šetinca sta pri obisku spremljala tudi predsednik LDS Krško mag. Drago Fabijan in podpredsednik IS SO Krško Robert Kerin. Predsednik DZ Jože Školč seje najprej udeležil razgovora z vodstvom Rudnika Senovo, med katerim so spregovorili predvsem o možnih posledicah zaprtja rudnika in o vprašanju prezaposlovanja delavcev. Pri tem so predsednika opozorili, da je problem večplasten in da lahko le dosledno izvajanje dogovorjenega med vodstvom RRPS (Rudniki rjavega premoga Slovenije) in Rudnika Senovo na eni strani ter vlado RS na drugi pripelje do optimalne rešitve, nikakor pa ne pride v poštev kakršnokoli enostransko vsiljevanje. Med obiskom KS Rožno — Presadol je Jože Školč zbra- nim krajanom zagotovil, da jim s strani države nihče ne sme in ne more vsiljevati gradnje odlagališča NSRAO (za nizko in srednje radioaktivne odpadke), če si krajani tega ne želijo oziroma temu kategorično nasprotujejo. Po ogledu Muzeja izgnancev se je predsednik DZ udeležil pogovora z Slavkom Ku-nejem, predsednikom izvršnega odbora društva izgnancev Slovenije. G. Kunej je Jožefa Školča opozoril, da so izgnanci kategorija v družbi, ki je že petdeset let zapostavljena. Nobena oblast ni pokazala dovolj volje, da bi problem izgnancev trajno razrešila. Slavko Kunej je povedal, da je povprečna starost izgnancev petinšestdeset (65) let, podaljševanje agonije pa lahko pomeni, da jih mnogo ne bo dočakalo moralnega opravičila s strani države in tistega moralnega in materialnega zadoščenja, do katerega so vsekakor več kot upravičeni, (dama) Minister Andrej Šter v krški občini Raka, 30. novembra — Gost večera, ki so ga priredili SKD KO SKD Raka, je bil Andrej Šter, minister za notranje zadeve. Spregovoril je o delitvi pristojnosti sedanjih občin na državne in občinske ter o vsebinah, ki so v pristojnosti Ministerstva za notranje zadeve. Minister Šter je dejal, da je zelo dobro, da imamo pet volilnih enot, ker bodo na ta način zastopani tudi interesi manjših krajev. Spregovoril je tudi o lokalni samoupravi in državni upravi. Veliko več nejasnosti se poraja glede lokalne samouprave kot pa državne uprave. Ta ima že ustaljene tire delovanja. Veliko vprašanj je bilo ministru zastavljenih o varnostih na naših cestah. V povprečju so ceste v Sloveniji zelo nevarne. Zaradi nesreč izgubi življenje okoli petsto ljudi na leto, kar je v primerjavi z Evropo izjemno veliko. Sto petdeset smrti zaradi prometnih nesreč bi nam Evropa še dopuščala. Franc Černelič, poslanec v državnem zboru, je dejal, daje naša občina prevelika in jo je nemogoče upravljati. Interesi in želje obrobnih krajev so zapostavljeni, vsi ne morejo priti do veljave. Zato bo naloga novega vodstva, da prisluhne morebitnim željam o preoblikovanju sedanje občine. Sledil je dobrodelni koncert Pesmi z Madagaskarja. Pro-stavoljnih prispevkov je bilo za 15.000 SIT, ves denar pa so namenili učencem osmih razredov OŠ Raka za končni izlet. (Lea Colarič) KS Zdole je imela tudi volitve članov svoje ni* »cme Zdole, 4. decembra — V KS Zdole so ob rednih volitvah članov občinskega sveta in župana hkrati opravili tudi volitve članov skupščine krajevne skupnosti. Izmed 33 kandidatov so jih izvolili 24. Toliko jih predvideva pred dvema mesecema sprejeti statut KS Zdole. Novi člani krajevne skupščine so: Jože Jamšek, Danijel Pleter-ski, Jože Slivšek, Sonja Zem-Ijak, Ivan Molan mL, Vida Ban, Aleksander Šoba, Robert Rozman, Marjan Bahč, Marica Ži-vič, Stane Debeljak, Toni Omer-zel, Jernej Vrisk, Darko Topli-šek, Darko Topolovšek, Janez Balas, Metka Rozman, Marija Pajtler, Andrej Molan, Vinko Planine, Jože Dular, Jože Jevšnik, Branko Cepin in Franc Debeljak. Predsednik volilne komisije Branko Šoba bo sklical skupščino 16.12. ob 18. uri in takrat bodo izvolili zdolskega župana. (Ika) Aktualna tematika Gospodarske javne službe Veliko je še sistemskih vprašanj na področju gospodarskih javnih služb, na katera so odgovarjali znani strokovnjaki. - Udeležba pod pričakovanji. Pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor sta Svetovalni center d.o.o. (svetovanje na področju gospodarskih javnih služb) in Komunalno stavbno podjetje Ko-stak Krško (ob 40-letnici podjetja) organizirala dvodnevno posvetovanje o aktualnih sistemskih vprašanjih na področju gospodarskih javnih služb. Posvetovanje je potekalo v kulturnem domu v Krškem, vendar je bil odziv pod pričakovanji. Vzrok temu so zagotovo bližnje lokalne volitve, pa tudi lokacija ni bila povsem primerna. Na posvetovanju so obravnavali nekatera najbolj aktualna vprašanja, ki se nanašajo na predlagano sistemsko ureditev privatizacije javnih podjetij, zagotavljanje izvajanja gospodarskih javnih služb v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov, urejanje odnosov med občinami oz. republiko in javnimi podjetji glede upravljanja infrastrukturnih objektov in naprav, sodelovanje delavcev pri upravljanju v javnih podjetjih, na funkcije občin po novem letu ter na podzakonske akte, ki se nanašajo na gospodarske javne službe na področju varstva okolja. Privatizacija državne lastnine in lastnine lokalnih skupnosti, ki jo bo urejala nova privatizacijska zakonodaja, je bila osrednja tema prvega dne posvetovanja. V okviru te teme so predstavili Zakon o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije in predlog Zakona o privatizaciji pravnih oseb, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Nemoteno zagotavljanje javnih služb je še zlasti na področju komunalnih dejavnosti pogojeno z ustreznimi, funkcionalno in prostorsko zaokroženimi oskrbovalnimi sistemi. Kako to zagotoviti in urediti v pogojih nove lokalne samouprave, je bila tema posebne točke posvetovanja. Pri tem so še posebej poudarili odloke lokalnih skupnosti, s katerimi se ureja način opravljanja gospodarskih javnih služb v občini oz. občinah. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima nova ureditev lokalne samouprave na lokalne javne sluz- Izročili denar Podbočje, 3. december — 17.000,00 SIT, kolikor so krščanski demokrati zbrali na dobrodelnem koncertu v Pod-bočju, je predsednik KO SKD Podbočje Ciril Škedelj izročil Zofiji Kuhar v Šutni 11. Da je to dejstvo res vredno pohvale, bi prav gotovo potrdil vsakdo, ki bi bil navzoč ob tem hišnem obisku. Družina Kuharje bila velika. Nekaj let nazaj so živeli še v leseni hišici. Odvisni so bili od socialne pomoči. Mladi rod si je začrtal novo pot, gradi se hiša, potreb pa je veliko. Pohvalno je dejstvo, da so med nami še ljudje, ki ne gledajo le nase. Znajo se ozreti okoli, poslušati sogovornika. Tudi tisto, za kar bi marsikdo dejal: »To se me ne tiče.« ali pa »Ja, kaj pa jaz morem.« Žal smo ljudje že po naravi preveč egoistični in vlečemo vsak na svojo stran. Zato toliko bolj izstopijo tisti, ki kanček pozornosti namenijo drugemu. (Lea Colarič) Delta team Krško: Promocija in modna revija Motorni konjički iz Yamahinih hlevov in športna oblačila Krško, 3. decembra — Krški Delta team d.o.o. je sinoči organiziral zabavo, ki so se je udeležili tud«nekateri prvaki LDS, skupaj z županskim kandidatom te stranke, Robertom Kerinom, opravičil pa se je napovedani letošnji svetovni prvak v moto crossu, Bob Moore. Pred zabavo je organizator, Marko Tomše, gostom predstavil Yamahini novosti za sezono 1995, motorja cross in enduro, v modni reviji pa so si lahko ogledali športna oblačila za motoriste in kolesarje Dainese, UFO in Sabtini. (Ika) be, je bila na posvetovanju lokalnim skupnostim posvečena posebna tema, še zlasti njenim funkcijam po novem letu. Ureditev odnosov med občino oz. republiko in javnimi podjetji glede infrastrukturnih sredstev je bila na posvetovanju predstavljena z več zornih kotov, še zlasti pa je bil poudarek na nekaterih pomembnih vprašanjih, ki se v praksi ob tem pojavljajo. Področje sodelovanja delavcev pri upravljanju v javnih podjetjih so na posvetovanju obravnavali prvič. Predstavili so načine sodelovanja pri upravljanju, pogoje za delo sveta delavcev, možnosti sodelovanja predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in druge načine sodelovanja pri upravljanju. Na področju urejanja zakona o varstvu okolja oz. podzakonskih aktov, ki se nanašajo na gospodarske javne službe, so v pripravi številni predpisi. Najpomembnejše od teh so predstavili na posvetovanju. Na posvetu so predavali mnogi znani strokovnjaki s področja gospodarskih javnih služb oz. sorodnih področij kot so mag. Tone Rop, državni sekretar za privatizacijo in razvoj, dr.Janez Čebulj, Ustav- no sodišče Slovenije, dr. Tone Jerovšek, Ustavno sodišče Slovenije, Gregor Miklič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, in Dušan Pichler, svetovalec vlade v Ministrstvu za okolje in prostor. Vsekakor je bilo zaradi raznovrstnih strokovnjakov omenjenega področja pričakovati veliko večji odziv, saj so bili na posvet vabljeni direktorji, vodilni in drugi strokovni delavci ter sindikalni zaupniki v javnih podjetjih, predstavniki izvršnih svetov občin, višji upravni delavci zaposleni v upravnih organih republike oziroma občin in ne nazadnje tudi kandidati za bodoče župane in občinske svetnike. Vendar vam želimo povedati, da posameznikov iz posavskih občin ni bilo veliko, razen izjem seveda, ki so vredne pohvale. Vsekakor pa bi bilo za mnoge ljudi, ki se že ukvarjajo oz. se bodo po lokalnih volitvah »hočeš, nočeš, moraš« ukvarjali z gopodarskimi javnimi službami, nadvse potrebno, da bi se posveta udeležili. Škoda je, da so to zamudili, in so svoj čas, nekateri seveda, posvetili nabiranju volilnih točk. Poznavanje omenjenega področja jim bo v prihodnje zelo potrebno. (Galex) Na predlog petih krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije iz občine Sevnica in po sklepu komisije za priznanja Medaljo Dušana Kvedra — Tomaža podelili Ivici Žnidaršič (Ne)Boštanj ob Savi, 29. november — Predsednica sev-niške skupščine občine Breda Mijovič je v prostorih TVD Partizan v prisotnosti 150 izgnancev podelila medaljo Dušana Kvedra — Tomaža ga. prof. Ivici Žnidaršič. Ivica Žnidaršič, rojena leta 1934 na Bučki, je v rani mladosti preizkusila pekel življenja v izgnanstvu, vendar ji te izkušnje niso vzele volje do življenja in se je tako po vrnitvi vestno šolala, vse do fakultet-ske izobrazbe v indust. pedagogiki. Nato je več kot 10 let urejala glasila Rdečega križa in založbe RKS ter sama napisala knjigi o zgodovini mednarodnega Rdečega križa in Pregled stoletnega delovanja Rdečega križa Sluyenije. Bila je sekretarka, natojpa še predsednica te humanitarne organizacije. Na njeno pobudo je bila ustanovljena prva krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941/45 na Bučki. V okviru društva je s poznavanjem mednarodnega prava zbrala podatke, potrebne za uveljavitev pravic slovenskih izgnancev do prizna- prof. Ivica Žnidaršič nja moralne in materialne odškodnine za povzročeno gorje in škodo. Na podelitvi je bila prisotna tudi ministrica za delo, družino in socialno skrb Rina KI i -nar, ki je prisluhnila aktualnim problemom slovenskih izgnancev s tega področja. (Janko Blas) GOSPODARSTVO NAS GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 Kaj po novem v^Senovem? Ali so Rudnik Senovo že zaceli __________zapirati?__________ Razgovor vodstva Rudnika Senovo s sekretarjem za energetiko Borisom Sovičem je osvetlil ozadje strategije zapiranj rudnikov Senovo, Kanižarica in Zagorje 24* redna seja odbora Območne zbornice Posavja Izrazili so željo, da dr. Drnovšek pride v Posavje na željo in povabilo območne zbornice Senovo, 29. novembra — Odbor za spremljanje uresničevanja politike socialne varnosti zaposlenih ob zapiranju Rudnika Senovo je na razgovor povabil sekretarja za energetiko Borisa Soviča, direktorja RRPS (Rudnikov rjavega premoga Slovenije) Aljošo Kin-ka, avtorja zakona o zapiranju rudnikov prof. Janežiča in nekatere vidnejše predstavnike družbenega in gospodarskega življenja občine. Vodstvo rudnika je zbranim predstavilo svoj pogled na projekte zapiranja rudnikov. Zaposleni na Rudniku Senovo so glede na ostala dva rudnika (Zagorje in Kanižarica pri Črnomlju) v specifični situaciji. Senovo je mesto v dolini, kjer ni ostale industrije, ni turizma in ni možnosti za razvoj intenzivnega kmetijstva. Zaposleni se upravičeno sprašujejo, kdo, kako in kam potem. Med trenutno tristo devet (309) zaposlenimi je povprečna starost sedemintrideset (37) let, povprečna izobrazba pa nedokončana osnovna šola. Vodstvo si skupaj z zaposlenimi prizadeva, da stvari okoli zapiranja rudnika ne bi prepustili stihiji; saj bi v tem primeru bile posledice nepredvidljive, ljudje pa bi skupaj z okoljem v končni konsekvenci tudi fizično propadli. Nasprotujejo pasivni obliki zapiranja, to pomeni brez sprejetega zakona, saj z odkupom let ne morejo rešiti relativno mladega kolektiva. Opozorili so prisotne, da je vlada na ti. pasiven način zaprla rudnik Laško, da je še vedno nerešenih devet primerov in da bo ob zapiranju se-novskega rudnika še kako potreben vzporedni projekt pre- Sekretar za energetiko Boris Sovič, prof. Janežič in direktor RRPS Aljoša Kink med pogovorom z rudarji in vodstvom Rudnika Senovo. kvalifikacij in prezaposlitev zaposlenih v rudniku na nova delovna mesta. »Tu pa je srž vseh dvomov in strahu, da bodo v vladi pripravili denar za odkup let, denar za zapiranje, da pa se nihče ne misli ukvarjati z novimi delovnimi mesti,« so bile besede direktorja Jožeta Kržana. Sekretar za energetiko Boris Sovič in direktor RRPS Aljoša Kink sta vodstvu rudnika in rudarjem zatrjevala, da po vseh temeljitih analizah, opravljenih s strani najvidnejših strokovnjakov, rudnika ni mogoče rešiti. »Prodaja premoga na slovenskem trgu močno upada, cena vašega premoga nikakor ni konkurenčna, da o kvaliteti in ekološki komponenti sploh ne govorimo,« je poudarjal sekretar Sovič. V letu 1994 so senovski rudarji nakopali nekaj več kot 60.000 t premoga, v naslednjem letu pa jih lahko nakop-Ijejo le 30.000 t, kar je za rud- nik že tretja administrativna omejitev v zadnjem času. Predstavnik kadrovske službe v vodstvu RRPSg.Sihurje zbranim predstavil okvirni program vodstva do leta 2002, ko naj bi v Sloveniji nakopali 1.430.000 t premoga, v letošnjem letu pa naj bi po varianti D1 v Sloveniji nakopali 950.0001 rjavega premoga, od tega 850.000 t v Trbovljah in Hrastniku, 100.000 t pa naj bi nakopali v rudnikih Senovo (30.0001), Zagorje (50.0001) in Kanižarica (20.000 t). V vodstvu RRPS predvidevajo, da bodo probleme delno reševali z odkupi let in upokojevanjem, odpravninami in prezaposlitvami na projektu zapiranja rudnika. »Zakon ne predvideva subvencij za ostala rudnika Trbovlje in Hrastnik, ki bosta delala naprej le, če bosta dosegala konkurenčno ceno, ki trenutno znaša manj kot 7,5 DEM/MJ, drugače bosta prav tako podvržena pocesu oz. projektu zapiranja,« je povedal avtor zakona prof. Janežič. Predsednik IS SO Krško Herman Kunej je vodstvo rudnika in rudarje podprl v prizadevanjih za razjasnitev prihodnosti rudnika. Je proti takemu načinu zapiranja (samo glede na datum), saj zakon še ni sprejet, tako da predvidena sredstva za zapiranje rudnika v proračunu še ne morejo biti zagotovljena. Predsednik SO Krško Danilo Siter je razložil, da denar za zapiranje rudnika bo, če bo v parlamentu (DZ) sprejet zakon. Opozoril je, da bo potrebno izdelati tak načrt, da bodo lahko programi in sredstva zagotavljala nova delovna mesta. »Ljudem bomo morali ponuditi več možnosti, da bi bilo zapiranje čim manj boleče«, je zaključil Danilo Siter. Silvo Gorenc je pristaš pragmatičnega reševanja stvari in nikakor ne emocionalnega. »Najti bo treba najbolj ustrezno rešitev za ljudi in Senovo. V Državnem zboru poiskati večino in sprejeti zakon, saj je le sprejet zakon lahko garancija za ustrezno in strokovno zapiranje, ki bo vzporedno inicira-lo kadrovsko-socialni razvojni program, po katerem bodo zaposlenim ponujene različne možnosti nadaljnega odločanja o prihodnosti,« je dejal Silvo Gorenc. Potemtakem je Rudnik Senovo že v procesu zapiranja. Proizvodnja se iz leta v leto zmanjšuje, kadrovsko reševanje predvideva zmanjšanje zaposlenih s trenutnih 309 na 100 do leta 2005, ko naj bi bil rudnik tudi dokončno zaprt. (dama) Okrogla miza o razvoju podjetništva in obrtništva Upravni odbor podjetnikov TPC Slovenska vas je pripravil okroglo mizo z zelo zanimivo in aktualno temo, na razgovor pa so povabili tudi vse kandidate za župana občine Brežice Slovenska vas, 29.novembra — Na zboru podjetnikov Trgovsko-poslovnega centra Slovenska vas so se odločili, da medse povabijo vse kandidate za brežiškega župana, v ta namen pa so pripravili javno okroglo mizo o podjetništvu in obrtništvu s poudarkom na konceptu razvoja TPC-ja v Slovenski vasi. Povabilu se je odzvalo osem kandidatov, medtem ko sta Aleš Pavlin in Jože Avguš-tinčič predsedniku upravnega odbora podjetnikov Stanku Sinku opravičila svoj izostanek. Stanko Sinko, sicer direktor podjetja Formtehnik iz Slovenske vasi, je zbranim osvetlil zadnja dogajanja v zvezi s TPC-jem in povedal, da so se do sedaj problemi v centru le kopičili, da agonija nerešenih zadev traja že dve leti in da bi se morale, po decidiranem odgovoru ministra za obrambo, v katerem je zatrdil, da ministrstvo dolgoročno nima namena uporabljati kompleksa v vojaške namene, stvari končno že spreminjati na bolje, status najemnikov v centru pa rešiti v korist razvoja in napredka tega obmejnega področja. Dr. Peter Zorčič je dejal, da je državi treba dokazati, da ti objekti niso strateškega pomena za državo predvsem zaradi bližine meje, potrebno bo rešiti razmerje s CRP-jem, poudaril pa je tudi, da se zavzema za razvojni in ureditveni načrt celotnega kompleksa v skladu s pripravami novega prostorskega plana. Drago Sotler se je zavzel za stalni pritisk, s katerim bi od ministrstva dosegli takojšnje reševanje statusa kompleksa. Ustanoviti bo potrebno družbo za upravljanje, ta pa naj bo dovolj strokovna in sposobna, da bo preprečevala nastajanje novih problemov, hkrati pa bo morala uspešno rešiti sedanje, ki nikakor niso majhni in nezahtevni. Poudaril pa je tudi pomen novih delovnih mest. Vlado Deržič je podprl prizadevanja vseh, ki so to ledino že začeli orati. Ceni in spoštuje tiste podjetnike, ki imajo vizijo in so se upali vlagati velika sredstva v prostor in stavbe, za katere še danes ne vedo, če jih bodo sploh lahko odkupili. Vincenc Šušterič je predlagal, da bi bilo smotrno pripraviti razvojno študijo, s katero bi dokazali, da lahko sami pripravimo celovit program oživljanja zaspanega področja. Zavzel se je za odpravo najemnin do obdobja, ko bodo v kompleksu začeli ustvarjati vidnejši dobiček. Jože Blažinč je zbranim zagotovil, da brez pravega koncepta razvoja, pri pripravi katerega pa morajo sodelovati vsi —država, občina, podjetniki in krajani, v ministrstvu ne bodo pripravljeni popustiti in se dokončno odpovedati tako velikemu kompleksu. Vojska mora spoznati, da je to področje zanje nezanimivo. SLS je za ureditev že obstoječih površin, nikakor pa ni pripravljena podpreti zahtev po še dodatnem uničevanju kmetijskih površin. Rok Kržan se je strinjal s predgovorniki, ki so se zavzemali za odpravo vojaških objektov ob meji in poudaril, da je treba za promet odpreti vse mostove in ceste proti Hrvaški, ki so v občini trenutno zaprti. Teodor Oršanič, aktualni predsenik SO Brežice, je osvetlil ozadje v zvezi z upravljanjem vojaškega kompleksa. Povedal je, da je ob obisku ministra Kacina tako kot ostali prisotni prvič slišal, da ministrstvo ni zainteresirano za kompleks bivšega Remontnega zavoda. Slišal je, da bo objekte možno odkupiti, do sedaj pa se česar takega sploh ni dalo načrtovati. Na koncu se je vprašal, ali ministrovi izjavi lahko popolnoma zaupamo. Jože Avšič je v restavracijo Hamer sicer zamudil, je bil pa zato prvi, ki jo je tudi zapustil. Mimogrede je zbranim povedal, da gre v primeru Slovenske vasi in TPC-ja za dragocen prostor, ki se ga vsekakor splača izkoristiti v dobičkonosne namene. V kompleksu ima ministrstvo še vedno delavnico, v katero vozijo razne pokvarjene tovornjake, orožje in še kaj. Tu je zaposlenih šestinšestdeset (66) delavcev - civilistov, ki se tudi sami zavedajo, da dolgoročno vojaška delavnica nikakor ne sodi v trgovsko-poslovni center, zato tudi morebitno zaprtje njihove delavnice ne bi pomenilo izgube delovnih mest, ki jih bo s temeljitim razvojem kompleksa iz dneva v dan več. (dama) Brežice, 1.decembra — Predsednik odbora OZP Kari Recer je sejo sklical v degu-stacijski sobi podjetja Vino, razpravljali pa so o sedmih, za nadaljnje delo v OZ pomembnih vprašanjih. Seje sta se udeležila tudi predstavnik GZS g. Širej in poslanec v DZ Branko Jane. Najpomembnejša seje zdela razprava ob drugi točki, ko so obravnavali predlog proračunskega memoranduma za leto 1995. V gospodarstvu za leto '95 pričakujejo: - nižje dajatve - nižje obresti - nižje pritiske na stroške dela - večje možnosti investiranja in dejansko podporo izvozni usmeritvi. Gospodarstveniki zato pričakujejo take usmeritve Proračunskega memoranduma, ko jih bo parlament sprejel v končni verziji, da se po obsegu javna — še posebej proračunska — poraba ne bo realno povečevala s sedanje ravni, do katere je prišlo na podlagi realnih rasti v letih 1992—1994. V gospodarstvu doživljajo javno porabo in iz nje izvirajoče dajatve kot absolutno in relativno previsoko. Kljub razumevanju pomena in teže potreb, ki se iz tega naslova napajajo, vlada v gospodarstvu prepričanje, da takega nivoja javne porabe v celoti preprosto ni mogoče zagotoviti. »Politika strahotne porabe velike in močne birokracije nas bo kmalu pripeljala v pokop. Dobili bomo več lumpov kot pa delavcev, in to več »dobrih« lumpov, kot pa dobrih delavcev,« so bile besede poslanca Branka Janca. Pred vstopanjem Slovenije v Evropo oziroma v času priprav in sklepanja o asociacij-skem sporazumu z Evropsko unijo pričakuje podporo v nujni krepitvi konkurenčne sposobnosti in ugotavlja, da je za cilj gospodarke rasti ključnega pomena, da se podjetjem izboljšajo pogoji poslovanja — tudi s politiko restriktivne javne porabe. Sicer taka gospodarska rast nikakor ne bo možna. Podjetja proizvodnih, storitvenih in trgovinskih dejavnosti opozarjajo, da bi sedanje obdobje konjunkture najbolje izkoristili, ko bi lahko investirala v tehnologijo, obratna sredstva, dodatna delovna mesta in nove kapacitete. Ekonomsko okolje ob tem ni dovolj prijazno za investicijska vlaganja, možni izposojeni kapital pa je praviloma veliko dražji od možnih investicijskih donosov (obresti). Da bi pospešili investiranje, je poleg nižjih obresti (naj se znižajo na silo, če ne gre drugače) nujno tudi usmerjanje privatnih sredstev v investicije na način, da se ponovno uvedejo olajšave pri plačilu dohodnin za vse fizične osebe, za vsa kapitalska vlaganja v podjetja v vseh oblikah, (dama) Terme Čatež Prejele Delov zeleni list Tudi letos je časnik Delo organiziral akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 35.000 bralcev, za najbolj prijazen slovenski turistični kraj in podelil Delov zlati list. Delov zlati list je prejelo zdravilišče Atomske toplice, Terme Čatež, Šmarješke toplice in Simonov zaliv pa so prejeli Delov zeleni list. V tretji turistični poroti bralcev časnika Delo so Terme Čatež za las izgubile naziv najuspešnejšega turističnega kraja in tako po dveh zaporednih zmagah pristale na drugem mestu. Vsekakor pa je uvrstitev zelo dobra, kajti za Termami so se uvrstili tako znani kraji kot Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Rogaška Slatina. Po- mebno je tudi to, da sta v letošnji akciji pri vrhu dve naravni zdravilišči, ki sodita v redke gospodarske dejavnosti, te pa so v zadnjih letih največ vlagale v investicije. Terme Čatež so sodelovle tudi v akciji Iščemo najbolj urejen kraj v Sloveniji, letošnji slogan pa je bil Moja dežela -lepa, urejena in čista in so v kategoriji večjih zdravilišč osvojile naziv najboljšega skupaj z Moravskimi toplicami in Radenci. Oba prejeta naziva sta samo še potrditev, da je v Termah viden uspeh procesa nenehnega obnavljanja in iskanja novih oblik ponudbe ter da novega leta ne čakajo križem rok. (Galex) OBRTNA ZBORNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 67 VSEM OBRTNIKOM V OBČINI KRŠKO! ZADEVA: Nova zakonodaja s področja obrti in podjetništva V skladu s programom izobraževanja članov Obrtne zbornice Krško v letu 1994 organiziramo predavanje, ki bo v četrtek, dne 8. decembra 1994, ob 17. uri v veliki dvorani KULTURNEGA DOMA KRŠKO, Trg Matije Gubca 2 na temo: »OBRT IN PODJETNIŠTVO PO NOVEM« Predavatelj bo g. PAVLE SEDOVNIK, namestnik sekretarja Obrtne zbornice Slovenije. Imenovani je sodeloval pri nastajanju Zakona o gospodarskih družbah kot tudi novega Obrtnega zakona. Predavanje bo trajalo 2 uri. Udeležencem predavanja bo nato na voljo še ena ura za postavljanje vprašanj. Vprašanja v pismeni obliki lahko pošljete ali jih osebno dostavite strokovni službi Obrtne zbornice Krško do četrtka, 8. decembra 1994. Prosimo vse člane zbornice, da se zaradi pomembnosti zgoraj navedene zakonodaje predavanja zagotovo udeležite v čim večjem številu. LEP POZDRAV! ...........Predsednik Obrtne zbornice Ivan Molan l.r....... r NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 KMETIJSTVO FERDINAND BOŽIČNIK TTTOVA 71, 68281 SENOVO tel./fax.: 0608/79-363 MIZARSTVO BOZICNIK Po naročilu izdelujemo: - pisamiSko pohištvo -kuhinje - pohištvo za kopalnice - trgovinsko pohištvo - vso ostalo pohištvo po naročilu Ferdinand BoUčntk vodi stroj za/umiranje zaobljenih robov HIGIENSKA PROIZVODNJA MLEKA Vzdrževanje molznih strojev O mastitisu (2) Razmišljanje o delu mladih V času pred volitvami so vsi govorili, kako se bo po 4. decembru vse spremenilo. Obljubljali so nova delovna mesta, posodabljanje cest, urejanje podeželja in še mnogo več. Vsi vemo, da od predvolilnih obljub ostane bore malo, tako se ljudje odločajo o različnih programih in delih. Ena takih organizacij je tudi Društvo podeželske mladine Krško. Povedali so, da se srečujejo takrat, ko imajo čas in kadar je potrebno uresničiti katerega od ciljev, ki so si jih zastavili v začetku leta. Toda »APvE IN ZELEINAVA Laskovac pri Kitkam Tin Boroav 3 VAM NUDI 8VE2E SADJEM ZELENJAVO PO KDHKLRENCNH CENAH DAJEMO TUDI KOLIČINSKI POPUST še toliko vloženega truda je zaman, saj ljudje mladim in njihovim sposobnostim še ne zaupajo. Povedali so, da se redno udeležujejo različnih prireditev, organiziranih na državni ravni. Zelo so zadovoljni z uvrstitvijo na državnih kmečkih igrah, ki so bile letos v Čečah nad Trbovljami. Ekipno so dosegli 10. mesto (od 20 ekip), posamezno pa 4. mesto v grabljenju. Nedolgo tega se je ena izmed žena udeležila tudi kulinaričnega tekmovanja v Mariboru in zasedla odlično 4. mesto. Kot so povedali, se jih drži smola, saj imajo že kar nekaj četrtih mest. Pravijo, da se bodo še bolj potrudili in upam, da tudi uspeli. Leto se počasi končuje in v vseh društvih se bodo morali odločiti za dejanja v prihajajočem letu. Vsem zaželimo veliko sreče in upajmo, da si bomo lahko kmalu prebrali še kaj več o vseh društvih v krški občini. (Kara) Molzni stroj je edini stroj, ki deluje na živem, občutljivem organizmu, ta pa se na vsako napako v delovanju stroja odzove — v najboljšem primeru samo z manjšo proizvodnjo in slabšo kakovostjo mleka, pogosto pa tudi z obolenjem. Da bo molzni stroj brezhibno deloval, mora biti pravilno izbran, strokovno montiran in redno vzdrževan. Izbira je odvisna od tržišča in večinoma prepuščena proizvajalcem mleka, posledica pa je velika pestrost strojev v uporabi. Za montažo ni dovolj le orodje in dobra volja. Monter mora poleg poznavanja principov montaže vedeti tudi nekaj o fiziologiji in rutini molže, vplivu molznega stroja na organizem, o čiščenju in vzdrževanju, da bo proizvajalcu — uporabniku nudil vse potrebne informacije. Molzni stroj je potrebno redno preverjati in vzdrževati, osnovno vzdrževanje pa lahko opravlja vsak proizvajalec sam. VSAK DAN pred pričetkom molže je potrebno pri oljni vakuumski črpalki preveriti nivo olja v rezervoarju ter pretok olja v črpalko, napetost klinastih jermenov, višino podtlaka v vakuumskem sistemu ter vse vakuumske in mlečne cevi, da ne puščajo. Po končani molži (in pranju) odpremo vakuumski rezervoar; če je v njem mleko ali voda, ga izpraznimo in očistimo ter ugotovimo vzrok za to in ga odpravimo. VSAK TEDEN je treba preveriti čistočo zbiralnika in ses-nih gum, pri Duovacu pa tudi indikatorja pretoka mleka. Preveriti morate tesnilo na pokrovu zbiralnika, prehodnost zračne odprtine na njegovem ventilu ter tesnilo na pokrovu indikatorja pretoka mleka (Duo-vac). VSAK MESEC je treba pri oljni vakuumski črpalki izpustiti olje iz izpušnega lonca in preveriti doziranje olja. Očistiti je potrebno regulator podtlaka, razstaviti in_ očistiti kon-denzne ventile. Če ima pulza-tor filter, ga je treba očistiti. Pri Duovacu preveriti višino »nizkega« podtlaka in očistiti površino med ohišjem in signalnim mešičkom. VSAKE TRI MESECE je potrebno razstaviti pulzator in vse dele očistiti z mehko, suho in čisto krpo; lahko se tudi opere v topli raztopini deter-genta, splakne in osuši s krpo. Pulzator se sestavi in na vsako os kapne kapljico olja. Stranskih pokrovov se ne odpira. Razstaviti in očistiti je potrebno pretočno enoto (relea-ser ventil), posebno pozornost nameniti dotokom mleka, ter sanitarno posodo. DVAKRAT LETNO je treba oprati vakuumski vod; pripravite toplo raztopino detergen-ta in jo skozi vakuumske pipi-ce vsesajte v vakuumski vod. Pazite, da se naenkrat ne vsesa več tekočine, kot je vakuumski rezervoar drži. Po pranju pustite vakuumsko črpalko še nekaj časa vklopljeno, da se vakuumski vod posuši. Očistiti je potrebno plovec v vakuumskem rezervoarju in rezervoar. Pri Duovacu zamenjajte membrano v indikatorju pretoka mleka — staro zavržemo. Zamenjajte garnituro sesnih gum (staro za-vrzite). ENKRAT LETNO pri grafitni vakuumski črpalki odvijte izpušni lonec, skozi odprtino v črpalko nalijte 1 dl gorilnega špirita (ne bencina!) in nekaj časa ročno obračajte rotor črpalke. Potem vključite črpalko, da se posuši, in privijte izpušni lonec. Razstavite in očistite dozator olja. Plastičnih delov se ne sme čistiti z bencinom. Razstavite in pod-mažite vakuumske pipice, razstavite in očistite pipice na mlekovodu. Zamenjajte vsa tesnila — v vakuumskem rezervoarju, kondenznih ventilih, kolektorjih in indikatorjih pretoka mleka (Duovac). Zamenjajte signalne mešičke (Duovac) in vse gumijaste cevi. Enkrat letno mora vsak molzni stroj pregledati pooblaščen servis, (pripravila Lea Colarič) Ko so pri hiši koline Kako naredimo krvavice, mesene klobase ali salame? Prašič je primeren za zakol, ko ima 150 do 200 kilogramov. S posebno pištolo ga mesar ustreli v čelo oziroma v možgane, da na mestu umre. Potem ga izvlečejo iz svinjaka, mesar mu spusti kri, ki jo prestreže gospodinja. Kri je potrebna za izdelavo krvavic. Nato se prašiča polije z mrzlo vodo, da se malo ohladi in da se kalofonija bolj prime kožnih kocin. Nato ga dajo v leseno banjo, spodaj namestijo verigo, ki služi za obračanje in šopanje. Prašiča je treba dobro posipati s kalofonijo in jo vtreti v kožo. V pripravljen krop dodamo pet do deset litrov mrzle vode, da se okali. Člani kmečke zadruge zahtevajo IZREDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE V skladu z 19. in 20. členom Zakona o zadrugah (Ur. I. R Slovenije št. 13/92 in 35. členom Pravil Kmečke zadruge Krško zahteva 1/10 članov Kmečke zadruge Krško sklic izrednega občnega zbora. Pisne izjave z zahtevo je podpisalo 43 članov krške kmečke zadruge. Posredovali so jih predsedniku zadruge Janezu Žar-nu. Ta je dolžan v štirinajstih dneh sklicati zbor. Zbor bo sklepčen uro po sklicu, ne glede na število udeležencev. Člani bodo o podrobnostih naknadno obveščeni. Potem ga polijemo s kropom, na vsaki strani verige držita dva moška in ga obračata toliko časa, dokler se ne odstranijo kocine. Pomagajo si še s posebnimi strgači, žlicami ali raznimi predmeti, s čimer tudi odstranijo parklje. Izvlečejo ga iz banje in namestijo na trage, kjer ga dokončno očistijo. Potem mu predrejo noge, nanje namestijo »hakle« in obesijo na verige. Mesar ga prereže po trebušni votlini in loči črevesje od drobovine. Preseka ga po polovici in pusti nekaj časa, da se ohladi. Medtem gospodinja speče jetrca, ki so prva malica in veliko veselje v domači hiši. Čreva se dajo narazen in se ločijo od črevesne masti. Na potoku ali v tekoči vodi jih je potrebno temeljito oprati in obrniti. Doma jih je potrebno dobro posoliti in dodati razne dišave, da izgubijo vonj, nato pa jih dolgo »mencati«. Skuhati je treba tudi meso za krvavice (glavo, pljuča, črevesno mast). Prejšnji dan je gospodinja že skuhala riž in ješ-prenj. Ko je tudi meso kuhano, se ga zreže ali zmelje na drobne koščke. Nato mesar v veliki posodi zmeša meso, riž in ješprenj ter doda različne začimbe (poper, majaron, ša-trajko, surovo čebulo), pa še krvi po potrebi. Pripravljeno maso napolni v čreva. Dobljene klobase je potrebno nato kuhativ kotlu (od 15 do 20 minut). Če klobaso predremo, mora iz nje priteči čista voda. To je znak, da so klobase kuhane. Preostalo meso se razkosa, nekaj se ga da v skrinjo, nekaj v salamornico, ostanek pa je za mesne klobase. Meso za te klobase je potrebno zmleti, osoliti in pustiti preko noči, da se počine in ocedi. Masi je potrebno dodati začimbe (poper, česen, kimelj, malo belega vina) in dobro premešati. Maso lahko poskusimo, če je okusno, se/iaredijo hlebčki in spe-čejo. Če je dovolj slano, lahko pričnemo delati klobase. Dobro je, da se črevesje napolni čim bolj na trdo in zašpela s špalami. Nato se klobase obesi na zrak, kjer se posušijo, kasneje pa jih je treba še prekaditi. Salame se naredijo na pč-doben način, le da se odbere boljše meso (pusto) in špeh nareže na kocke. Špeh mora biti trd. Masa se zmeša, dobro začini in naredijo se salame. Zanje uporabljamo goveje črevesje »minharce«. { Iz ostanka špeha sernaredi-jo ocvirki. Špeh se zreže na koščke, zavre v kotlu, toliko da ocvirki ostanejo mehki, ostala mast pa se odcedi. (Lea Colarič) Med najpogostejšimi mikrobi, ki povzročajo vnetje vimena, so streptokoki, stafilokoki in koliformne bakterije. Streptokokni mastitis: Bakterija Streptococcus agalactiae potrebuje za svoj razvoj in razmnoževanje mlečno žlezo. Zato je to specifična nalezljiva bolezen, ki jo je mogoče popolnoma izkoreniniti iz črede. Mikrob pride v vime skozi seskov kanal, nato se naseli v mleku in na površini mlečnih kanalov. Ta bakterija ne prodira globlje v tkivo. Se pa hitro razmnožuje, poškoduje površino žleznic, ki proizvajajo mleko. Te se zalijejo s celicami vnete reakcije, kar hitro pripelje do fibroznih sprememb ter s tem do nezmnožnosti, da bi še nastajalo mleko. Taka čreda »ogluši«, pravijo kmetje. Str. agalactiae se prenaša od krave na kravo med molžo, zato bi bilo treba sumljive živali molsti nazadnje. Je mikrob, ki zaradi svojih lastnosti lahko povzroči povečano število bakterij v mleku (prepoved oddaje mleka). Po nekaterih virih se lahko okužijo že teleta, ki pijejo okuženo mleko, nato pa sesajo drug drugega. Tudi pri nas smo že imeli primere, ko je prišlo do mastitisa pri te-licah pred ali takoj po porodu zaradi takšnih okoliščin. So še drugi mikrobi iz družine strep-tokokov, ki pridejo v vime priložnostno, povzročajo vnetje, živijo pa lahko tudi v zunanjem okolju. V hlevu in mol-zišču so lahko zelo pogosti, najpogostejši so Str. dysga-lactiae, Str. uberis, Str. zo-oepidemicus, Lancefield skupine D, G, L, N. Obolele živali se uspešno zdravi s penicilin-skimi in drugimi preparati, tako v laktaciji kot v času pre-sušitve. Stafilokokni mastitis: Staphvlococcus aureus je zelo pogost povzročitelj vnetja vimena. Pomemben je tudi zaradi svojih lastnosti: — povzroča akutne in kro- nične mastitise, — je odporen na zdravljenje, — je lahko prenosljiv ob molži. V čredi, kjer je prisoten ta povzročitelj, ima navadno krava kroničen, subklinični mastitis. Poleg vseh oblik vnetij lahko povzroči tudi gangreno (odmrtje) dela ali vsega vimena. Če mastitis traja dlje časa (nekaj mesecev), se skoraj ne da več pozdraviti. Razvije se čvrsta tkivna meja med zdravim in bolnim delom, tako da zdravilo ne more priti več na svoje mesto. Subklinični mastitis se v času lak-tacije ne zdravi tako uspešno kot v času presušitve. Razvili so tudi že vakcine proti tem in drugim povzročiteljem mastitisa, Uspeh ni bil tak, da bi se cepljenje proti tej bolezni širše uveljavilo. Koliformni mastitis: Escherichia coli je najbolj znana bakterija iz te skupine, vnetje vimena pa povzročajo še druge vrste. V vimenu z majhno prisotnostjo celic se hitro razmnožuje. Temu sledi močna vnetna reakcija organizma, pride do uničenja populacije mikrobov v vimenu. Iz propadlih »telesc« bakterij se izloči njihov endotoksin, zelo močan strup. Ta pride tudi v kri. Žival dobi visoko temperaturo (do 42 stopinj Celzija), ne je in kaže hudo obolelost. Prav lahko se zgodi, da v takem stanju žival pogine. In taki primeri so, ko ljudje čakajo in odlašajo z zdravljenjem. Izloček iz vimena je voden ali rjavo-voden. Pojavi se lahko tudi driska. Izrednega pomena za zdravljenje je vsaka ura. Po takojšnjem in učinkovitem zdravljenju se mlečna žleza praktično popolnoma pozdravi. Sčasoma se zmožnost proizvodnje mleka povrne na prejšnjo raven, (nadaljevanje prihodnjič) Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. TRŽNICE V POSAVJU Sevnica, 3.decembra — Na sevniški tržnici so poleg sadja in zelenjave prodajali tudi prašiče (cena 210 do 250 SIT za kg žive teže) in prašičke - odojčke po 6200 SIT za 25 kg žive teže. Cene sadja in zelenjave: pomaranče 190 SIT, mandarine 160, limone 210, kaki 220, jabolka 30, hruške 200, grozdje 240, nashi 220, banane 110, suhe slive 350, fige 75, dateljni 500/pol kg, pi-stacija 300/25 dkg, arašidi 250, orehi 1000 SIT/kg. Cvetača 220 SIT, solata 200 (radič 270), paradižnik, paprika in melancane 250 SIT, čebula 110 (11 kg — 770 SIT), česen 300, por 200, peteršilj 300, korenje 140, kumare 200, špinača 240, šampinjoni 420, pesa 130, zelje 35, krompir 40 (30 kg — 900 SIT), jajca 18 SIT. Med 500 SIT/I, ajvar 280 SIT/I in sok 540 SIT za 9 litrov. (dama) Krško — V dneji pred miklavževim je bilo pričakovati bogato ponudbo na tržmci, vendar je mrzlo vreme pokazalo svoje zobe. Sicer pa je bila bogata ponudba agrumov, suhega sadja in raznih svežih jedrc. Cene so bile naslednje: jabolka 70, pomaranče 120, banane 100, hruške 200, grozdje 270, limone 200, orehi (jedrca) 900, paradižnik 300, paprika 300, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 20, solata 230, radič 230, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, fižol (zrnje, stročji) 300, jajca 17, sveže zelje 30, pesa 120, česen 250, cvetača 220, špinača 250, suhe češlje 450 in suhe fige 500 tolarjev. (Galex) Brežice — V soboto je bila na tržnici v Brežicah bogata ponudba sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in okraskov. Cene so se gibale takole: peteršilj in por 300, korenje 120, cvetača 250, ohrovt 150, brstični ohrovt 350, črna redkev 130, rdeče zelje 150, paradižnik 250, paprika 350, čebula 120, česen 250—300, radič 200, mehka solata 250, motovileč 800, banane 100—120, mandarine 160—200, pomaranče 150—200, jabolka 60—80, grozdje 250, limone 200, ananas 300, kaki 250, kivi 250—300, orehi 990, fige 480, lešniki 900, jajca 20, domače mleko 60, sir 700 in skuta 280. Prodajalci pa so prodajali tudi božične in novoletne okraske. Razni okraski oz. pisani trakovi so bili 150—250, suhi šopki 350, kroglice 20—50 in adventni venčki 1.000 tolarjev. (Galex) Prašičji sejem — V soboto so v Brežice pripeljali 250 prašičev, starih do tri mesece starosti, po ceni 280—320 SIT za kilogram žive teže pa so jih prodali 130. Nad tri mesece starih je bilo pripeljanih 120. Po ceni 220—280 SIT za kilogram žive teže so jih prodali 50. PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 V Kapelah svečano odkrili obeležje ob 120-letnici rojstva rojaka Andreja Žmavca Kapele, 3. december — 1200 prebivalcev KS Kapele je ponosno, da se je v njihovem kraju rodil tako znamenit Slovenec, kot je priznan pe-dagogog, vinar, zadružni-čar... Andrej Žmavc. V znak zahvale za vse, kar je storil za svoj kraj in svoj narod, so mu krajani KS Kapele povzdignili na osrednjem vaškem trgu obeležje. Slavnostno prireditev odkritja je spremljal bogat kulturni program, zvrstilo pa se je tudi nekaj govornikov in posebnih gostov, med katerimi pa ni bilo ministra Gabra, ker je bil zaradi obveznosti zadržan. »Za našo občino, ki se nahaja na periferiji države in je daleč od metropole, so pomembni dogodki, kot je današnji, kajti z obujanjem dogodkov in pomembnih ljudi iz naše preteklosti krepimo lastno zavest o pripadnosti, hkrati pa dokazujemo ostalim, da so med nami živeli in še vedno živijo ljudje, ki so odločilno vplivali na potek slovenske zgodovine,« so bile uvodne besede Teodorja Oršaniča, predsednika brežiške občine. jvnnii priče številnim kulturnim in družbenim prireditvam — ob 100-letnici izida pleteršniko-vega slovarja, obletnici druš-va Sokol... in današnja je le še ena v nizu, s katerimi želimo nasglas Naš glas nudi delovno razmerje novinarju in komercialistu, ki bi prodajal naš oglasni prostor. V poštev pridejo kandidati, ki prebivajo v Sevnici, Brežicah ali v Krškem. S prijavljenimi kandidati bomo opravili razgovor in jih nato obvestili o izbiri. Delovno razmerje bomo sklenili po tri- oziroma šestmesečni poskusni dobi. Vloge oddajte v osmih dneh na naslov: IR inženiring, Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško. Trgovina Majda v Kostanjevici Bogata ponudba tekstila in kozmetike Podjetje DALJA d.o.o. Grosuplje, Vel. Mlačevo 45 a, je nastalo iz obrtne delavnice za proizvodnjo posteljnine, prtov, nadprtov za opremo gostinskih lokalov in izdelkov po naročilu kupca. Imajo tudi grosistično skladišče uvoženega tekstila in izdelke domačih proizvajalcev. Grosistično skladišče je v Ljubljani, na Slovenčevi 93. 1. septembra 1994 so odprli tudi trgovino Majda v Kostanjevici, na Ljubljanski cesti 3, kjer prodajajo izdelke iz svoje proizvodnje in tekstilne izdelke po ugodnih cenah. Pred novim letom pa so ponudbo v trgovini obogatili z negovalno kozmetiko in par-fumerijo po ugodnih cenah ter z ročno poslikanimi izdelki iz gline in lesa Trgovinica je zelo bogato založena, v teh predpraznič-nih dneh pa je še posebej lepa za ogled. Obiščite jo, prav gotovo boste našli kaj zase. (Lea Colarič) Pri šentjernejskem Petelinu PIO — proizvodnja industrijske opreme Veliko šentjernejskega prebivalstva je zaposlenega v Iskri. Znotraj Iskre je privatno podjetje PIO, ki je z Iskro v pogodbenem odnosu in uporablja njeno blagovno znam- Simbol Šentjerneja je prav gotovo znameniti petelin. Šentjernejčani želijo, da bi kikirikal na vse strani in da bi njegov glas segel tudi v deveto vas. ko. Znano je predvsem po izdelavi brezprašnih sterilnih komor — zaščitnih mikrobioloških komor. Te imajo moderen in prijeten dizajn ter se uporabljajo, kadar je potrebna popolna zaščita operaterja, izdelka in okolice. Izdelujejo tudi različne minikomore, ki jih uporabljajo v lekarnah, farmaciji, optiki ... Vso opremo delajo po naročilih, večinoma za slovenski trg. Prilagajajo se kupcem. Sedaj prodajajo nekaj tudi na Hrvaško, medicinsko opremo na Madžarsko, komore za električno proizvodnjo v Sirijo. Z JE razvijajo skupen projekt za čiščene mask. Kljub majhnemu številu delavcev (30) izvajajo veliko programov. (Lea Colarič) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 28. novembra do 5. decembra so v Brežicah postale mamice: Mihaela Račič z Gorice — deklica, Marija Stipič iz Malega Obreza — deklica, Mojca Kukovičič iz Krškega — deklica, Valerija Sodič iz Ponikev — deček, Marija Levak iz Bukoška — deklica, Ana Žalac z Obrežja — deklica, Marija Franko iz Pod-gračenega — deček, Višnja Lopatič-Raženj iz Savskega Maro-fa — deklica, Antonija Bosina iz Dobove — deklica. ' dokazati, da tudi v tem odročnem kotu Slovenije živijo Slovenci, ki se zavedajo svoje identitete in cenijo svojo zgodovino.« Dr. Jože Colnarič, profesor na mariborski fakulteti za agronomijo, je v nekaj besedah preletel bogat Žmavčev življenjepis in poudaril nekaj njegovih najpomembnejših dosežkov. »Po končanem študiju in usposabljanju na številnih znanih evropskih šolah in po vinskih kleteh se je Žmavc posvetil poučevanju kmetov. Organiziral je številne nedeljske kmečke tečaje, ustanavljal kmečke hranilnice in zadruge. Istočasno se je ukvarjal tudi s pisanjem — napisal je knjižico Kmetska posojilnica, več strokovnih člankov v slovenskem in tujih jezikih, učbenik za vinarstvo, izdajal pa je tudi glasilo Naše gorice. Na področju raziskovanja je bil zelo inova-tiven in njegovih izsledkov o dobrih učinkih modre galice, boju proti peronospori... mu mnogi v začetku niso priznavali, a so na koncu le morali priznati upravičenost_ njegovih trditev. Zato za Žmavca prav gotovo lahko trdimo, da je soustanovitelj modernega vinogradništva.« Tudi minister za kmetijstvo Jože Osterc je v svojem nagovoru poudarjal pomen vinarja, ki je hkrati poučeval in raziskoval ter se zavedal, da je pri vsakem delu potrebna kako- vost. »Že Žmavc je znal povedati, da v državnem gospodarstvu ne zadostuje le znanje, potrebna je tudi dobra zakonodaja s strogimi in moralnimi inšpektorji. In ker je sam to delo nekaj časa opravljal, se je tega načela dosledno držal, to pa mu je seveda prineslo tudi mnogokatero zamero. Ob vsem tem je postavil tudi temelje za lep strokovni jezik, saj je znal iz nemške šole narediti slovensko — iz nemškega strokovnega jezika slovenski. Svojega znanja ni le ustno prenašal, temveč je redno pisal v strokovnih časopisih v Sloveniji in tujini ter tudi na ta način prispeval k ugledu slovenske stroke v svetu.« Govore so povezovale kulturne točke Poldeta Bibiča, pihalnega orkestra Kapele, pevskega zbora OŠ Kapele ter moškega zbora KD Kapele, ki jih je povezovala skupna nit — vino, trta, vinograd. Po končanem uvodnem delu je minister Osterc odkril svečano obeležje in ga predal v last KS Kapele, zatem pa je še ob pomoči Teodorja Oršaniča in Karla Rada, direktorja Vina brežice, pod obeležje zasadil vinsko trto. Gospod Recel pa je še povedal, da je ob svečani obletnici rojstva svojega zglednika, idejnega predhodnika in vinarja, zvestega domačim goricam, Vino Brežice dalo v prodajo novo vino Grajski biser rose.« (Nena) Peta » SEVER akcije V počastitev pete obletnice akcije »Sever«, s katero so slovenski policisti v dneh od 29. novembra do 1. decembra 1989 preprečili napovedani miting resnice, je uprava za notranje zadeve Krško pripravila otvoritev razstave Bi-sarke Debeljnak »Aktivnosti policije v boju za samoatojno in demokaratično Slovenijo« v Posavskem muzeju v Brežicah, krajšo slovesnost v športni dvorani v Dobovi ter družabno srečanje v Motelu Pe-trol na Čatežu. Kakšen je bil pravzaprav namen mitinga resnice? « razgrajačev, ki so bili specializirani za uprizarjanje razgra-jaških in rušilnih pohodov, ampak predvsem tistim, ki so bili pripravljeni izkoriščati in usmerjati njihovo delovanje. Ljubljanski sekretariat za notranje zadeve je miting prepovedal, ker je ocenil, da bi organizacija mitinga razpihovala nacionalno sovraštvo in nestrpnost ter usmerjala svoj cilj na razbijanje bratstva in enotnosti. Velika zasluga za preprečitev mitinga gre tudi krški policiji. Prav UNZ Krško je nosila največjo težo priprav. Ob pro- Napovedano zborovanje naj bi Slovencem razkrilo resnico o Kosovu. V resnici pa so želeli »kosovizirati« Slovenijo, jo zaplesti v krvavo obračunavanje med Srbi in Albanci na naših tleh in s tem doseči upravičeno izvedbo izrednih razmer. Šlo bi za provokator-sko akcijo v interesu jugoslovanske unitaristične politike, ki so ji bili procesi demokratizacije v Sloveniji trn v peti. Zaradi tega je nastala akcija »Sever«. Vodstvo v organih za notranje zadeve je pripravilo načrt, po katerem naj bi se postavili po robu ne le skupinam slavitvi obletnice so se v velikem številu zbrali policisti, svojci padlih v desetdnevni vojni, pa tudi drugi. Za kratek kulturni program so poskrbeli člani kvarteta saksafonistov slovenske policije. Po razstavi »Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo« nas je popeljala kar avtorica razstave sama. Ob otvoritvi je spregovoril poveljnik slovenske policije Alojz Kuralt: »Slovenska policija je bila v času, ko je bilo to potrebno, pomemben faktor v osamosvajanju slovenske države«. (Kati) ' » ^ w ..mi Z dobro voljo in pridnimi rokami se da marsikaj narediti Naš vrtec stoji na vzpetini sredi Dobove. Zgrajen je bil leta 1978 in v vseh teh letih je bilo naše igrišče še kar urejeno in varno. Z gradnjo prizidka šole in športne dvorane pa smo izgubili igrišče za najmlajše in del igrišča za starejše otroke. Zaradi gradbenih del smo bili prisiljeni umakniti in porušiti nekaj lesenih igral, ki so se pri premikanju dokončno uničila. S tem je postalo igrišče neurejeno in nevarno, skratka neprimerno za igro otrok na prostem. Težko smo čakali konec gradnje, ker smo upali, da se bo uredilo tudi naše igrišče. Toda želje so ostale neizpolnjene. Uredili so samo okolico novogradenj. Na našo pobudo smo organizirale urejanje okolice vrtca s pomočjo staršev naših otrok. Organizacijo poteka delavnih akcij je prevzela vzgojiteljica Marija Jurkas, ki je bila istočasno tudi koordinator med starši, zunanjimi sodelavci in sodelavci vrtca. Izvedli smo pet delavnih akcij, na katerih je sodelovalo 121 ljudi. S skupnimi močmi smo naredili: — 165 m ograje okoli igrišča, dva peskovnika, novo igralno hišico, in večja zemeljska dela (planiranje). Material, ki smo ga potrebovali, je delno krila šola — smo enota pri OŠ Dobova, veliko materiala pa so nam podarili obrtniki in podjetja. Tako smo od SŽ PVV dobili 65 železnih stebrov in zaščitno barvo za ograjo, od Jožeta Vučajnka vlečno žico, od Franca Peterkoviča les za peskovnika in popravilo ograj. Rudnik Globoko nam je podaril mivko, KS Dobova zemljo in gramoz, Anton Cverle nam je pobelil severni del fasade in temelje ter zaščitil vhodna vrata. Največ zaslug za strokovno delo in dobro organizacijo pa ima ZvonkoVučajnk iz Gaberja. Vsoto, ki smo jo privarčevali — okrog 300000.00SIT, bomo uporabili za nabavo novega igrala. Rezultati te akcije dokazujejo, da starši naših otrok živijo in delajo z nami, kar nam je v veliko zadovoljstvo in ponos. Kolektiv VVE NAJDIHOJCA DOBOVA Daruj kri — reši življenje Martinu Klemenčicu častni naziv krvodajalca Sevnica, 3.. decembra — Območna organizacija Rdečega križa Sevnica je v dvorani gasilskega doma pripravila srečanje krvodajalcev jubilantov in 650-im podelila priznanja. Srečanja so se udeležili predstavniki občine, strokovna sodelavka RKS Herta Štuflek, strokovna svetovalka Zavoda RS za transfuzijo krvi mag. Nada Irgolič, slavnostni govornik pa je bil generalni sekretar RKS Mirko Jelenič. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Sava Kladnika Sevnica, pevec Rafko Irgolič in mešani pevski zbor Jutranjka. Priznanja za petkratno darovanje krvi je prejelo 236 krvodajalcev, 130 jih je dobilo priznanje za desetkratno darovanje. Takih, ki so petnajst- krat prišli na odvzem krvi, je bilo 97, sedemdesetim krvodajalcem je bila odzveta kri dvajsetkrat, devetinštiridesetim petindvajsetkrat, dvaintride-setim tridesetkrat, dvajsetim petintridesetkrat, 13 krvodajalcev pa je več kot štirideset-krat darovalo življenjsko tekočino. Omenjene meje pa so nekateri občani tudi presegli. Med njimi sta Ivan KunšekizOreš-ja, ki je daroval kri petinštiri-desetkrat, petinpetdesetkrat pa je prišel na odvzem Franc Kobal iz Gabrijel. V zgodovini sevniškega krvodajalstva je zlato zapisan Martin Klemen-čič iz Drožanja kot osemin-šestdesetkratni darovalec krvi, ki je prejel priznanje častnega krvodajalca. (Galex) Decemberska akcija Rdečega križa (Ne)Brestaniški grad, 1. december — Tako kot vsak prvi četrtek v mesecu so tudi ta četrtek na brestaniškem gradu prostovoljci občinske organizacije RK Krško delili humanitarno pomoč socialno ogroženim družinam v krški občini. Pomoči v hrani, higienskih izdelkih, oblačilih in obutvi je bilo tokrat deležno 37 družin (118 družinskih članov). Opaziti je, da število družin, ki potrebujejo socialno pomoč, narašča, pomoči pa je vse manj. (Pilip) r NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 RAZVEDRILO Ekskluzivno za Naš glas Janja Zupan Pa se sliši Najlepša Slovenka je za Naš glas spregovorila o slovenskem tekmovanju za izbor miss in o tekmovanju za izbor miss sveta '94. Brežice, 28.novembra — Z Janjo Zupan smo se srečali in pogovarjali v Brežicah, ko je kot najlepša Slovenka od podjetja Kruno d.o.o. prejela zasluženo nagrado, avto opel Corsa City. Na začetku bi vas vprašal o vtisih iz finala izbora za miss Slovenije '94. Kakšna se vam je zdela prireditev v celoti in ali tudi vi mislite, da je bilo tekmovanje v hotelu Terme Čatež slabo pripravljeno? Reči moram, da je bilo tekmovanje za izbor miss Slovenije na zelo nizkem nivoju, pri tem pa imam v mislih predvsem organizacijske pomanjkljivosti. Žeto, daje bila scena skromna, da samega tekmovanja ni prenašala državna televizija ampak lokalna in daje bil za takšno prireditev, kot je izbor najlepšega dekleta v državi, izbran zelo nehvaležen in neposrečen prostor, kot so prostori v hotelu Terme Čatež, je dokaz neresnega pristopa naših organizatorjev. K organizaciji izbora najlepše predstavnice so vse druge države pristopile resno in odgovorno. To je zahtevno in hkrati prestižno tekmovanje in ni vseeno, kako se k temu pristopi. O našem polomu so drugi več vedeli, kot pa sem vedela sama. Zelo sem bila razočarana nad finalno prireditvijo v Ča-teških Toplicah. No, ne glede na vse ste postali najlepša Slovenka. Zanima me, kaj vse ste delali v času med tekmovanjem v Sloveniji in odhodom v Južno Afriko. Kakšne so bile vaše obveznosti in kako ste jih izpolnjevali? Imela sem samo en teden časa, medtem ko so imela ostala dekleta časa za priprave tudi do pet mesecev, ker so imeli v drugih državah finalne izbore toliko prej. Lahko rečem, da so organizatorji name čisto pozabili. Vse sem si morala pripraviti sama, vključno z oblekami in kozmetiko. Veliko podporo mi je nudila moja družina, za kar sem jim zelo hvaležna. Mislim, da se tako velikemu in pomembnemu tekmovalnemu dogodku nikakor ne pristopa na način, kot so to letos storili v Sloveniji. Vsekakor gre največja zamera za »naš polom« v Čatežu organizatorju tekmovanja. Kaj pa Južna Afrika, Sun ci-ty? Kaj se je dogajalo po vašem prihodu na prizorišče finalnega tekmovanja za izbor miss sveta? Kot že rečeno, sem v Sun ci-ty prispela le en teden pred odločilnim nastopom na izboru za miss sveta '94. Potovala sem popolnoma sama, najprej z graškega letališča v Zuerich, od tam pa v Južno Afriko, medtem ko so druga dekleta imela kar številna spremstva, predvsem so jih spremljali novinarji in nekateri uglednejši predstavniki njihovih vlad, ti pa so bili pretežno zaposleni v ministrstvih za turizem. Takoj sem videla, da se vsi še kako zavedajo, kaj pomeni takšno tekmovanje za promocijo njihove države. Žal mi je, da se tega pri nas ni nihče zavedal. Kako je izgledal vaš delovni dan v Sun citvju? Mislim, da je moralo biti precej naporno? Zelo naporno. Takoj, ko sem priletela v Sun city, so me prisrčno sprejeli, saj sem prispela zadnja med vsemi tekmovalkami. Odpeljali so me na življenju delajo vsa ta dekleta? Vsekakor so zaslužile. Zmagovalka je po mnenju mnogih nekakšna posebna oseba. Je razgledana in pametna in ima »imidž mišice«, kot se reče. Povedati pa moram, da je bilo veliko deklet starejših od štiriindvajset let, kar je vsekakor nenapisana prednost, pri nas pa smo lahko tekmovale le tiste, ki te starosti še nismo dopolnile. To je nekakšen hendi-kep, bi rekla. Na drugi del vašega vprašanja pa naj odgovorim, da je velika večina deklet pridnih študentk, ki imajo različne hobije, veliko vedo in tudi marsikaj znajo. Pri našem izboru za najlepšo predstavnico pa nas nihče ni vprašal, kaj znamo poleg tega, da smo tudi in predvsem lepe. Žalostno, ni kaj. (dama) TELEVIZIJA NOVO MESTO li&rW| razna fotografiranja za večje modne hiše in modne kreator-je, fotografirali so nas za mnoge svetovne turistične kataloge, snemali smo televizijske spote, trenirali hojo, veliko smo plesali, se pogovarjali pred člani žirije, ki so ocenjevali naše znanje, družabnost, iznajdljivost, tudi lepoto in še in še, skratka dela je bilo zelo veliko. Za razvedrilo pa so nas odpeljali v džunglo, kjer smo si ogledali lov na krokodile, obiskale pa smo tudi pred-sednikaJužneAfrike Nelsona Mandelo. To pa je bilo tudi vse, kar smo imele za telesno in duševno sprostitev. Kako poteka ocenjevanje, kdo odločilno vpliva na končno uvrstitev tekmovalk? Novinarji in fotografi nas vseskozi spremljajo in tako izberejo svoje favoritke. V časopisih lahko preberemo, kdo so po njihovem mnenju najlepša dekleta. Izberejo najlepših deset in med njimi sem bila tudi jaz. Pokazali so me na italijanski državni televiziji (RAI) in na Filmnetu kot eno od favoritinj. Odločilen pogovor z žirijo pa smo imele zadnji dan in to vsaka le dve minuti. Spraševali so nas, od kod prihajamo, kaj v življenju delamo, kako nam je v Sun citvju všeč, skratka, v žiriji so se odločili na podlagi svojih vprašanj in naših odgovorov. Kolegialnost in druženje vseh kandidatk je verjetno iskreno in odkrito. Kaj lahko tej ugotovitvi dodate? Res je. V Afriki smo bile tekmovalke prave prijateljice. Razumevanje in spoštovanje je bilo pravo nasprotje temu, kar smo doživljale na tekmovanjih pri nas, v Sloveniji. Tuje bilo čutiti nekakšno napetost in zavist, medtem ko tega v Južni Afriki ni bilo. Tudi na sami prireditvi, v finalnem večeru, smo bile zelo sproščene, skratka prave »frendice«. Stanovala sem s češko miss, najbolj pa sem prijateljevala s hrvaško miss, to pa tudi zaradi dela, predvsem številnih fotografiranj, kjer sva druga drugo dopolnjevali. Žirija izbere najlepših oziroma najustreznejših deset. Kaj potem? Predvsem ostalih ne ocenjujejo. Ve se, katerih deset je najlepših, vendar tudi to nič ne pomeni. Tudi uvrstitev med prvih pet nič ne pomeni, če potem ne zmagaš. Še spremljevalki ne dobita nič, vse dobi le zmagovalka, vse se vrti okoli zmagovalke, le zmagovalka nekaj pomeni. Fotografi fotografirajo le prvo, vse nagrade dobi prva, skratka miss sveta v trenutku postane prava zvezda. Tudi missfotogeničnosti in miss osebnosti (to izbirajo tekmovalke same) sta deležni majhne, res majhne pozornosti. Za konec najinega pogovora, ali so po vašem mnenju prve tri tekmovalke uspeh zaslužile in kaj sicer v privatnem s Trdinovega vrha na kanalu vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV Pozdrav iz Grčije z zamudo Nekateri potujejo kar tako, nekateri potujejo zato, ker gredo na poročna potovanja, nekateri pa sploh ne potujejo, ampak so raje kar doma, za pečjo. Kakor komu gode, bi rekli. RHODES Rodos ."• N Rodos je grški otok s tipično mediteranskim podnebjem, na katerem uspeva skoraj vse, od raznih sadežev in zelenjave pa do turizma. Po besedah naših znancev, v tem primeru turistov, ki so obiskali Rodos, se v njegovi toplini odpočili in si nabrali novih moči za hladno in dolgo zimo, ki je značilna za našo deželo, je Grčija tudi dobesedno sonce, vino in sirtaki. ,jj Nič nismo slišali o temnih lepoticah, ki jih je v Grčiji in na Ro-dosu »za stran metat«. Vseeno se C. in B. za pozdrave iskreno zahvaljujemo, (dama) Kandidatu za župana občine Krško Hermanu Kuneju so jo zvesti prijatelji skoraj zagodli. V Dolenji vasi so na veliko vaško lipo pritrdilivolilnipanointostorilitakonemarno.dagaje moralo popravljati veliko mimoidočih. Seveda se je nekdo vprašal nekako takole: »Ne smemo dovoliti, da bi bil pano na tleh, kaj bi si pa g. Kunej mislil o nas, Dolenjevaščanih.« Po vsem, kar smo spremljali v zvezi z panojem na vaški lipi v Dolenji vasi, pa si nekateri upravičeno postavljajo vprašanje: »Kako to, da si g. Kunej še vedno dovoli, da nekdo zanj opravlja polovičarsko, rekli bi, nikoli dokončano delo?« Ko smo v nedeljo obiskali nekaj volišč v posavskih občinah, smo lahko ugotovili, da ljudje iz volilnih komisij nisodovolili voliti v imenu drugih in tretjih. Kako tudi bi, saj to ni dovoljeno, pa še »sedma sila« jih je kontrolirala. Kmalu pa je bilo slišati, da le ne gre vse po »reglcih« in da so le izbranim ponekod dovolili opraviti to največjo posameznikovo pravico in dolžnost, kar v imenu cele družine. Enotna družina, ni kaj! Volitve in bife. Mnogi so si te dni oddahnili rekoč: »Končno, volitve so za nami in nočem več slišati besede, ki tudi malo dfši na volitve.« Pa vendarle se verjetno mnogim utrne kakšna misel povezana na te dni, kot seje morda tistim, ki so ob vhodu na volišče št. 10 v prostorih KS Dolenja vas skupaj z oznako o volišču lahko prebrali tudi naslednje obvestilo: »Bife pri trgovini tudi dela.« Mnogi so se verjetno vprašali, v kakšni zvezi so volitve z bifejem, a lastnica lokala Marjanca to prav gotovo dobro ve. (Nena) Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 ^.>„ > Telefax: +386 68/342 094 'etom čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Še vedno brez naslova ali juuuhuhuuu december je tu Čisto po naključju, a vendar kakor da bi bilo načrtovano, se je po enem letu zopet pojavil december. On sam in vse kar prinaša s sabo, bo zopet umrtvilo, za nekatere tudi poživelo naše kraje. Še sreča, da imamo volitve, sicer bi se že sedaj obremenjevali, kje bomo praznovali novo leto 1995. Sicer pa imamo do zadnjega decembra še nekaj dni, ki nas bodo dali v stroške. Ni nam lahko. Naša mlada država nam je v decembru nametala toliko praznikov, da se prav težko odločamo, katerega bi praznovali in katerega ne bi, kdaj bomo za darila porabili več, kdaj manj. Svetega Miklavža smo nekako preživeli; najlepša darila in na drugi strani največja razočaranja je prinesel vsem, ki so tako ali drugače kandidirali na volit-venih lističih. Tisti, ki ste svetega Miklavža zamudili, nikar ne obupajte, kajti kmalu bo na vrata potrkal Božiček in če vas tudi takrat ne bo doma, vas prav gotovo obišče dedek Mraz. V glavnem je časa in priložnosti do novega leta več kot dovolj. Še tisti, ki se jim od omenjenih stricev z brado prav nihče ne dopade, bodo dočakali svojih pet minut. Hvala bogu smo imeli plebiscit in rezultat je bil takšen, da lahko 26. 12. praznujemo državni praznik, katerega uradnega imena se ob poplavi decembrskih praznikov sploh ne spomnim. Sicer pa nam december poleg majhnih radosti, ki veliko stanejo, prinaša še veliko težav, ki stanejo še več. Na primer nakup kurjave, ki bi jo morali opraviti že pred dobrim mesecem pa nismo imeli »časa«, ali pa nakup novih zimskih gum. OK, policaje bomo že nekako obrnili, toda kako bomo obrnili sami sebe? Kdo bo kupil nova zimska oblačila in če bo sneg, bo potrebno obuti tudi snežke, na katere smo že malce pozabili. Vse kar sem naštel, bo potrebno opraviti in to v enem mesecu — decembru. Pa kaj, bomo pa v januarju za zajtrk jedli pašteto in kruh, za kosilo kruh in pašteto in za večerjo kruh s pašteto. Dober tek. Res, ni nam lahko. Kdo že poje tisto:»... saj po novem letu bolje bo...?« Lažnivec lažnivi, da te ni sram. Milo rečeno: To je zavajanje javnosti! Ah, bo že kako, pa čeprav slabo. (Edi) Edi pravi, da je za mikrofonom boljši. Presodite sami! Lestvica glasbenih želja (Studio D, vsak ponedeljek in petek od 19.30 do 24.00 v oddajah »Hvala bogu, ponedeljka je konec« in »Pa ne da je petek«) 1. Da ti nišam bila dovoljna -ET 2. Let the beat go on — DR. ALBAN 3. Greva v katrco — AVIA BAND 4. Ourdev dan — BIJELO DUGME 5. No one — 2UNLIMITED 6. Ja sam zaljubljen — TONI CETINSKI 7. Vsepovsod ljubezen — ČUKI 8. Always — BON JOVI 9. Crazy — AEROSMITH 10. Secret —MADONNA 8 RAZVEDRILO NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 MODNI KOTIČEK V zadnjem mesecu leta naj bo modni I! kotiček nekoliko bolj svečano obarvan, s slikami modelov in z izbranimi materiali za ta oblačila. Danes si oglejmo pliš. PLIŠ je tkanina ali pa pletenina, ki ima llasasto površino; las je visok nad tri mili-I metre. V trgovinah boste hitro našli eno-[ barvne ali vzorčaste pliše, po surovinski [sestavi so zelo različni. Ker je pliš lasasta { mm tkanina, je potrebno zelo paziti, kako kro- jimo iz njega; las mora biti počesan vedno navzdol, tako da ima tkanina pravilen lesk. Za nošenje je bolj udobna pletenina. SATEN ali satin je splošna oznaka za svilene tkanine v atlas vezavi, kot surovina se uporablja naravna svilena nit, ki jo dobimo iz svilenih kokonov, lahko tudi sintetično vlakno. Naravno svilo prepoznamo po njenem značilnem otipu in lesku; za nošenje je primerna tako pozimi kot poleti. Svilene tkanine so v glavnem enobprvne — svila se večinoma barva v svetle pastelne barvSl te so najlepše. LUREKS — to je tkanina ali pa pletenina, ki ima vnesene kovinske niti. Te niti se v soju luči zelo lepo svetijo in dajejo oblačilu posebno svečan videz. Za nošenje je ta tkanina ali pletenina bolj ostra, za občutljivo kožo ni najbolj priporočljiva. Ponavadi jo uporabljamo le kot dodatek k osnovnemu materialu. In kako bomo ta oblačila negovali? Splošno velja, da zahtevnih materialov ne čistimo doma, to naj velja tudi za oblačila iz pliša, satena in lureksa. Svetujem vam uporabo kemičnega čiščenja v čistilnici. Za svečana oblačila je značilno, da imajo več modnih dodatkov, ki morajo biti okusno izbrani. Ne sme jih biti preveč, ne smejo biti preveč opazni, ker lahko našo lepo obleko pokvarijo. K svečani obleki moramo izbrati pravilno barvo nogavic, obliko čevljev, make up in pričesko. Če se vsi ti faktorji ujemajo, potem boste delovale res urejeno in počutile se boste prijetno. Vedeti morate, v kakšnem modelu se počutite najbolje ... (Vida Hiršelj) >Z LOJTRCO POD OKENCE Od 16. do 19. ure torek, 6.12.1994 Zmagovalna melodija meseca novembra: SREČNO, SREČNO — Fantje treh dolin Novi predlogi za mesec december: 1. Lojtrca — Toni Sotošek 2. Na zdravje Slovenija — Bistriški odmev 3. Zimski večeri — Blegoš 4. Sredi doline — Darko Atelšek 5. Vrni se — Šibovnik 6. Pozdravljeni prijatelji — As 7. Vsega lepega je enkrat konec — Brane Klavžar 8. Jesen življenja — Tone Čuček 9. Kjer se prebuja Slovenija — Henček 10. Nocojpraznujemo — Franc Korbar Nagrado prejme: Nada Hribar, Anke Salmičeve 75, Leskovec s»c~ l\o\\\co pod o\iitity tffiS^iiag SJJDlOJHIljCI, Trg izgnancev, BREŽICE, Tel.: 62-402, 62-204, Fax: 62-335 STE-REO 88,9 in 95,9 MHz vsak dan od 7.00 —19.00 GLASOVALNI KUPON ZA DECEMBER '94 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: Pošta: ............... Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Jezik naš vsakdanji K.u.t. G AS na Metelkovi t V eni izmed številk Jane (46) je novinarka Jožica Grgič spregovorila v daljšem zapisu o učbeniku dr. Jožeta Toporišiča Slovenski jezik in sporočanje. Ta je namenjen letošnjim prvošolcem na vseh srednjih šolah s štiriletnim programom, to je gimnazijam in tudi strokovnim šolam. + Ze v prvem odstavku vzbuja pozornost njena trditev, da nimajo danes učenci več radi slovenščine in da so za to krivi učni programi in tudi učbeniki. Zapis, ki ima prav tako naslov Jezik naš vsakdanji, je zelo zanimiv, ker razgrinja velik del problematike jezikovnega pouka na srednjih šolah. Vredno ga je prebrati in se malo zamisliti o njenih spoznanjih. Verjetno je res, da veljajo gimnazije za šole, ki jih obiskujejo predvsem bolj prizadevni učenci in daje program glede jezikovnega pouka lahko bolj zahteven. Pri tem pa se vendar ne smemo izgubiti med podrobnostmi, ki samo obremenjujejo, ne prispevajo pa nič bistvenega k jezikovni kulturi. Lahko so zanimive za vse, ki študirajo jezik na univerzi, ne morejo pa privlačevati običajnega učenca srednje šole. Zares se lahko zgodi, da zaradi dreves ne vidimo gozda. Mnogi so prepričani, da se določeni zahtevnosti srednja šola ne more odreči, vendar mora biti posredovanje znanja logično, razumljivo in pregledno. Kdor je sedel za katedrom, ve, da je to najtežje in da zahteva ne le dobro poznavanje gradiva, ampak tudi določene izkušnje in posluh za psihično obremenitv učencev. Glede učbenikov le še to: Ni najbolje, da jih ustvarjajo samo univerzitetni učitelji, ki večkrat ne morejo razumeti sprejemljivosti povprečnega učenca, ampak bi pri pisanju morali sodelovati tisti, ki se z njimi vsak dan srečujejo. Moti pa še nekaj. Pretirano poudarjanje posameznih oblik sporočanja, čeprav vsebujejo mnogo pomembnih stilnih in jezikovnih danosti. V zadnjem času je to esej, ki pomeni nekaterim vrh pisane modrosti, za druge pa je le malo bolj zahtevna šolska ali domača naloga, v kateri odkrivajo učenci svoje poglede na posamezna umetnostna, družbena, socialna in druga vprašanja. O tem so veliko govorili na letošnjem zborovanju slavistov v Krškem, a Amerike vseeno niso odkrili. (Janez Plestenjak) Kut GAS med pavzo na Metelkovi SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Ljubljana, 30. novembra — V sredo je bil v Gala dvorani prostorov nekdanje vojašnice na Metelkovi v Ljubljani koncert posavske skupine K.u.t. GAS. Približno dveinpo-lurni nastop je spremljalo lepo število ljudi, predvsem posavskih študentov. Trinajstčlanska zasedba se je v Ljubljani predstavila s pesmimi Jamesa Browna in skupine Blood, sweat and tears, tistim, ki so gledali film The Commitments, pa so, kot so sami povedali, namenili tudi nekaj glasbe iz filma, Dva bobnarja in kitarista, pevec, klaviaturist, štirje člani pihalne sekcije in trije ženski backvokali so nastop po pe-tinštiridesetminutni začetni zamudi prekinili z enim odmorom, a ga na koncu za nekaj minut tudi podaljšali. Dan kasneje pa so nastopili tudi v Kulturnem domu Krško, kjer so skorajda napolnili dvorano, brezplačni koncert pa je občanom Krškega pokloni predsenik SO Krško Danilo Si-ter, ki je z Gasom tudi zaigral na orglicah. In še nekaj. Kdor jih še ni slišal, bo lahko kmalu prišel na svoj račun, saj se fantje in dekleta že pripravljajo na snemanje CD - ja (M. H.) Nagradna križanka prodajalne Majda iz Kostanjevice Pokrovitelj današnje križanke je trgovina Majda iz Kostanjevice, Ljubljanska cesta 3. Izžrebani bodo dobili: prvi flanelno posteljno garnituro 140 x 200, drugi flanelno jogir-juho 180 x 200 in tretji moško srajco po izbiri. OPOZORILO: Ker križanke prihajajo ponavadi še v ponedeljek po zadnjem roku, smo se odločili, da jih bomo sprejemali dva tedna in tudi rezultate sporočali šele po štiri-najsth dneh. Rešitve današnje pošljite torej do sobote, 17. decembra, na naslov: Naš glas, CKŽ 23, Krško. Lahko jih oddate tudi v naš nabiralnik. Na kuverto pa seveda napišite »Za nagradno križanko«. Upoštevali bomo le iz časopisa izrezane križanke. V uredništvo je prišlo 42 rešenih križank Ideje, od tega 8 nepravilnih. Poleg pravilne rešitve je bilo treba imeti tudi srečo: Tjaša Preskar, Šolska 12, Krško; Sabina VVinani, C. 4. julija 54, Krško; Valerija Mirt, C. 4. julija 57, Krško; Ivanka Čučnik, Gubčeva 3, Krško; Tomo Hribar, Anke Salmičeve 75, Leskovec; Mitja Robek, Likarjeva 3, Brestanica; Janez Černoga, Zdole 23 a, Zdole; Stanka Spegel, Rožno 44, Blanca; Sonja Klemenčič, Aškerčeva 2, Krško in Marija Kru-šič, Šercerjeva 2 b, Senovo. Nagrado — kupone za 10-odstotni popust v Ideji — vam bomo poslali po pošti. ČESTITAMO! Gesla pa so bila (vodoravno): Naš glas, strast, Teodor, afgani, O, Ta, Jan, grenadin, ona, lokalen, Se, Adonis, areal, šola, tref, E, Edo, Arij, rt, Vega, Rosario, An, akant, ton, ND, lar, ora, S, JRT, ranta, AK, eolit, Aenona, v Našen glasu. Geslo k sliki je bilo Oglaševanje v Našem glasu. Vsem, ki niste bili izžrebani, več sreče pri- hodnjič. In veliko užitka ob današnji križanki! fOSFOR izvmmit SL A6ROH0* vimo AHILOVA MATI EMILIJA SRB IZ bAČKF. JAM NOVAK HROŠČOV /ND na f rt PKuvis . L'J9L > M puški SKLAD SERBEJ i HAJVIŠJ VZOR INDIJ MCŠ ZAČ1M& U RUSKI AVTO ¦^Ifijjjpr-' tAIVtlT POMOL AKtAR VELAJAT L ! MILAN SLADKI pLCIVO ^ETVČRO VISZAČA SlGSDttr JOŽEF VOLUMEN T imsio VAINICA PALEST voditelj ZAPiOlVA ženska K.L.':\ «PiEC HuStrrtlA 1MANIZHU h i TOMO STA UT /urooRAr postotek RBLJA KOVINA URV IGRA IEC /Vo ^ E i L A- d POKRA J VbAOVC 1 KOTARij StJBKA ZEMLJE-VIDOV natrij po«wu VA JUGU pepzije TUJt ŽČNSKC IME NABAV pen izf KRALJ PBitok ZAHObUE ffDtAVE ifCILO Zimske tesne lAbCJ JANEZ a J tLMoeai jug* _ siDfo 6 m a '_......J:..*jB| "'~ff CIPARSKC KPOVN GiB*HTl TONA > L O : R WV*LA&0 JtZ&ČUA Polotoku Orodje. OiZOlALI IBeue \' MEbNK LETALSKA OtfAU/z ATOlON zevsovA HČI T t ZOfKO TONE rwsnm btotiž inbai mm ˇ INbOMU W4 SL KITARIST, IGOR vUa (\ v; 1 j— A EST SU-KAC iN KlPATf mosrA VEK TITAN OTOK tiLiS PZMc teznah VMAltM SL IStALEC, MlKKO POST ZEMEU SKOK1E J\ KRTE pet eo°u SRAUb prikrit fOSNCH ALOJZ KERIN ai HAtllM-Člč W> "A oausuM Wm' TEjRiTVR 06RAMM VObNA irvAL komik* OfPnc amrnc trojo S VKlTOK RENA v ŠVICI Slov smrti 61 NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 IZ NAŠIH OBČIN 3 O delovanju Centra za socialno delo Krško Proslavitev 15-letnice obstoj« delovanja VDC Krško, 2. decembra — Natanko pred petnajstimi leti, 3. decembra 1979, so v center sprejeli prve varovance. S tem se je v Krškem pričelo delo humane in na osnovi sodobnih strokovnih dognanj temelječe dejavnosti. Ideja za ustanovitev se je porodila v sodelovanju Centra za socialno delo s tedanjim Društvom za pomoč duševno prizadetim, posebej pa je potrebno poudariti aktivnost staršev in drugih članov tedanjih organov društva. Strokovno pomoč je tedaj nudil Varstveno delovni center v Ljubljani. Na začetku so se soočali s prostorskimi, kadrovskimi in finančnimi težavami. Ekipa strokovnih delavcev centra in drugih sodelujočih je s prikazovanjem nujnosti ustanovitve takšne socialnovarstvene institucije naletela na razumevanje velikega števila organizacij in posameznikov. Začeli so skromno — z najemom stare OŠ v Leskovcu. Še težje je bilo v začetku reševati kadrovsko problematiko. Mladi strokovni delavci, sicer brez izkušenj za delo v tovrstnih ustanovah, so se z veliko zagnanostjo in s pomočjo zunanjih strokovnjakov lotili dela. Kako izgleda življenje varovancev in kakšen je njihov vsakdan? »Varovanci se povsem normalno vključujejo v delo in življenje. Ne živijo ob nas, ampak z nami. Vsak dela po svojih sposobnostih, močeh in nagnjenjih. Vseh 26 varovancev se vsako jutro pripelje iz različnih krajev v »delav- Poklicna enota Krško Ob obisku prvega ministra v PGE Jelka Kacina Krško 2. novembra — Prejšnjo sredo je Poklicna gasilska enota Krško s svojim direktorjem Željkom Kolarjem dočakala prvi ministrski obisk v zgodovini PGE. Obisk je bil le informativne narave, a je bil direktor vseeno zadovoljen: »Smo zadovoljni, ker je prišel, kar kaže na izjemno lepo pozornost ministra za obrambo, ki upravno in strokovno pokriva področje zaščite in reševanja in s tem tudi gasilstva, ki po veljavni zakonodaji prevzema vrsto nalog zaščite in reševanja in ni le ozko vezano na zaščito nad požari«. Poklicna enota Krško je bila ustanovljena leta 1980 kot skupna gasilska enota občine Krško, NEK in TCP. Je edina PGE v Posavju. V začetku je bila enota namenjena izključno varstvu pred požari, zadnja leta pa izvaja praktično vse naloge zaščite in reševanja, poleg požarnovarstvenih nalog tudi vse vrste tehničnih reševanj (cestnoprometne nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi in ekološke nesreče) in je tako vključena v sistem zaščite in reševanja kot njegov profesionalni del. Intervencije izvaja povsod, kamor je poklicana, na območju občine Krško in v Posavskem prostoru. PGE raz- polaga z vsemi tehničnimi sredstvi za izvajanje zaščite in reševanja. Območje, na katerem deluje enota, je zelo obremenjeno oziroma ogroženo od raznovrstnih nevarnosti in nesreč. Enota je dobro vključena v gasilsko organizacijo in v sistem zaščite in reševanja, torej ohranaja vzorne odnose pri skupnem delovanju z občinsko gasilsko zvezo, občinskimi društvi, štabom za civilno zaščito in organi za obrambo. V enoti je zaposlenih 44 ljudi, od tega v gasilski operativi 37, trije v servisnih službah in štirje v skupnih in splošnih službah (splošna služba, finance ...). Enota ima poleg tega tudi servisno dejavnost za servisiranje ročnih gasilskih aparatov, dihalnih apartaov, hidrantnega omrežja itd. Financiranje redne dejavnosti je enoti zagotovljeno iz dotacije občinskega proračuna ter s pogodbenim izvrševanjem požarnovarstvenih nalog za potrebe NEK, TCP, slovenske vojske in ministrstva za obrambo ter z opravljanjem servisnih in drugih storitev na področju varstva pred požari, tako da je največji delež sredstev enoti zagotovljen na tržni način. (B. C.) Prejšnjo sredo so v PGE prevzeli novo hitro interventno vozilo, ki bo v pomoč ob prometnih nesrečah - Jeep Cherokee. Vozilo so si kasneje ogledali tudi Jelko Kacin — minister za obrambo, poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj, državni sekretar Lenart, predstavnika občinske gasilske zveze — poveljnik Avgust Mlakar in predsednik Slavko Šribar, predsednik SO Krško Danilo Siter, podpredsednik IS Robert Kerin in direktor PGE Željko Kolar. i l'w Li i f i BHH 8 m J i / Stanka Pleteršek se v imenu celotnega kolektiva delavnice ob tej priložnosti zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa: povezovalcu programa Slavku Cer-jaku, sodelujočim Stanki Macur, Janku Avsenaku, Klavdiji Molan in ansamblu. Najlepše se zahvaljujejo tudi Nuklearni elektrarni Krško in tovarni TESPACK Brestanica, ki so prispevali za pogostitev v hotelu Sremič ter cvetličarni Orhideja za podarjeno cvetje. (Lea) nico«, kot se je to ime udomačilo med nami. Svoje delo opravljajo v domači delavnici ali v podjetjih. Imamo dva delovna programa, lastnega in koope-racijskega z raznimi podjetji. S takim delom se varovanci enakopravno vključujejo v delovni proces, kar jim ustvarja občutek pomembnosti in za-dovoljsta,« je povedala direktorica centra Olga Gorenc. Razen dela pa so zelo pomembne prostočasne aktivnosti, kot so vsakodnevna rekreacija, pikniki, izleti, letovanja vsaj dvakrat letno. Varovanci so uspešni tudi na športnem področju. Med prvimi delavnicami v Sloveniji so organizirali regijske in medregijske športne igre, ki so prerasle v specialno olimpiado. Varovanci se radi tudi kulturno udej-stvujejo. »Razumljivo je, da nobena ustanova ne more nadomestiti ljubezni staršev in družine, lahko pa v veliki meri doprinese k polnosti življenja. Žal nam je za vse tiste, ki ostajajo doma in se iz različnih vzrokov v delavnico ne morejo vključiti.« In kakšna bo njihova priho-dost? Z novo zakonodajo je država prevzela ustanoviteljsko nad ustanovo, kar pomeni zagotovljeno financiranje dejavnosti iz državnega pro- računa. Republiški program zagotavlja poleg financiranja redne dejavnosti tudi ureditev ogrevanja. V prihodnjem letu je predvidena preureditev celotne stavbe z nabavo opreme v ocenjeni vrednosti 50.000.000,00 SIT. Pričakujejo podporo pristojnih za uresničitev tega programa. Ne glede na državno pristojnost za VDC potrebujejo tudi v bodoče aktivno sodelovanje nove občine, podjetij in drugih institucij, društev in posameznikov, saj je težko pričakovati, da bo lahko država pokrila vse njihove potrebe. »Če lahko ugotovimo, da je bilo 15-letno delo naše Delavnice uspešno, če smo uresničili vsaj nekaj pričakovanj staršev in če smo prispevali k polnosti življenja naših varovancev, jubilantov in če smo k njihovemu življenju in življenju svojcev dodali kanček sreče, potem je to za vse nas, ki smo kakorkoli prispevali največja nagrada in priznanje.« pravi kolektiv delavnice. Človek ne more sam samcat ohraniti vere vase. Imeti moramo pričo svoje moči. Nekoga, ki beleži uspehe in dobitke, ki nas ovenča na dan plačila in nam pomaga napraviti iz življenja srečo ... (Lea Colarič) Zelo pestro leto Krškega društva invalidov Krško, novembra — Na seji izvršnega odbora Društva invalidov Krško so obravnavali delovanje društva v letošnjem letu. Po posameznih točkah dnevnega reda seje so pregledali dosežke društva v letošnjem letu. V tem letu se je v društvo včlanilo kar 32 novih invalidov. Ponudili so jim raznovrstne aktivnosti in ugodnosti. Nabavili in razdelili so 500 kart s popustom za kopanje v Zdravilišču Terme Čatež. V zdravilišču se je zdravilo 18 invalidov. Poleti so dvakrat obiskali Simonov zaliv, nikakor pa ne morejo navaditi članov, da bi kapacitete v Simonovem zalivu koristili tudi pozimi. Za pokretne invalide so organizirali tudi štiri izlete v bližnjo in daljno okolico Slovenije. Tako so si ogledali Drugačen dan šole na OŠ Leskovec pri Krškem Vsako leto v mesecu decembru OŠ Leskovec pri Krškem pripravi dan šole. Zastavljen je tako, da učencem in učiteljem omogoči aktivnosti, drugačne od šolskega vsakdanjika. Kljub temu pa vsebina dejavnosti prinaša bogastvo vzgojnih in izobraževalnih kvalitet. Ker so se lani odlično obnesle t.i. interesne delavnice, letos z njimi nadaljujejo. Otrokom so ponudili preko štirideset različnih dejavnosti, od teh pa si je vsakdo izbral eno. V petek, 9. decembra, bodo učenci preživeli cel šolski dan v interesnih skupinah. Izjemoma bo to popoldne, med 13. in 17. uro, saj želijo, da bi jih obiskali tudi starši in vsi, ki jih zanima delo učencev. In kaj vse bodo učenci počeli? Pekli bodo drobno pecivo, izdelovali lutke in z njim zaigrali, izdelali ekočasopis, delali ekološke poskuse, konstruirali z lego kockami, se učili ljudskega petja in plesov, izdelovali cvetlične aranžmaje in voščilnice, aranžirali darila, se učili plesa na jazz, odbojke z državnim trenerjem in borilnih veščin ter še in še. Poleg vseh članov učiteljskega in vzgojiteljskega zbora so k sodelovanju pritegnili še 30 staršev in drugih zunanjih sodelavcev. (Nena) Sožitje — pomoč duševno prizadetim Društvo za pomoč duševno prizadetim bo 16. decembra, ob 17. uri, priredilo v jedilnici OŠ Brežice srečanje duševno prizadetih oseb. V programu srečanja bodo sodelovali učenci OŠ s prilagojenim programom Brežice, pevski oktet Kranjci, harmonikar... Ob tej priložnosti bodo tudi krstili nov kombi za prevoz duševno prizadetih otrok, obdarili otroke z darili sponzorjev in dona-torjev ter odprli razstavo izdelkov predšolskih otrok OŠPP. S prireditvijo želijo seznaniti širšo javnost o problemih duševno prizadetih oseb ter opozoriti na nujnost humanih odnosov do teh oseb. (Nena) Toni ju Kosu turnir v taroku Šentrupert, 2. novembra - V gostilni Jeklič se je zbralo 40 igralcev, ki so nastopili na drugem turnirju v taroku. Igrali so razdeljeni v trojke in sicer 21 krogov, finale pa je trajal 28 rund. V tej priljubljeni kartaški igri sta nastopila tudi dva Kr-čana in sicer Toni Kos ter Marjan Božič, ki sta pokazala, da poleg šaha obvladata tudi tarok, saj je Toni zasedel prvo mesto, kmalu za njim, na šesto mesto, pa se je uvrstil Marjan. Tudi nagradni sklad je bil dober. Toni Kos je za prvo mesto dobil praktične nagrade v vrednosti 500 DEM. (B.C.) Zmaga Pepiju Vizlerju Krško, novembra - V Pivnici Apolon je potekal kvalifikacijski turnir v igranju šnopsa. Na finalu tega mednarodnega turnirja je lani že sodeloval Tone Kos, ki je osvojil odlično peto mesto. Tokrat se je v pivnici zbralo 24 kvartopircev, ki so bili razdeljeni v tri skupine po 8 igralcev. Zmagal je Pepi Vizler, 2. Bojan Baje, 3. Jože Šinkovec, 4. Boris Planine in 5. Vlado Ko-tar. Polfinalna tekmovanja pa bosta to soboto in nedeljo v Mariboru in v Ljubljani. (B.C.) znamenitosti Rogaške Slatine, Škofje Loke, sejem Bistro, sejem Senior v Celju, termalne toplice v Izlakah in muzej na gradu Bogenšperk. Člani društva so se udeležili tudi nekaterih športnih tekmovanj, streljanja, turističnega avtorallva v Mariboru, ribolova ter kegla-nja v Krškem. Skupščino občine Krško so z dopisom oz. s programom dela in finančnim^ načrtom za leto 1994 seznanil^ o aktivnostih in tudi proble-N mih, ki jih imajo pri realizaciji programa. Vse do danes še niso dobili odgovora, če so,že obravnavali njihovo dokumentacijo, i Izdelali so tudi delnr program za leto '95. Predvidevajo, da se bo včlanilo 30 novih invalidov. Prizadevajo si, da bi invalidom ponudili vsaj tako pester program kot letos, če ne še bolj. (Kati) Od leve: Bojan Baje, Pepi Vizler, Jože Šinkovec in Tone Kos foto: Marjan Božič Igralci Metalne premočni Senovo, 3. decembra — V organizaciji Sindikata rudnika Senovo je potekal nogometni turnir pod imenom Barbara. Udeležile so se ga ekipe Elektrarne in Tespacka Brestanica ter Metalne in Rudnika s po dvema eipama. V obeh skupinah pred-tekmovanja sta zmagali ekipi Metalne, kar je veliko presenečenje. Pred finalno tekmo so se pomerili pionirji Senovega, zmagala je ekipa A z rezultatom 2:1. Ekipa A: Somek, Agič, Seferovič, Talič, Božičnik A., Božičnik N. Ekipa B: Kovačič, Kozole, Šoln, Jelečič, Gošek, Sefarovič. Gole za ekipo A sta dosegla Sefero- vič in laiič, za ekipo ti pa Soln. Končni vrstni red turnirja: 1. Metalna I., 2. Metalna II., 3. Tes-pack, 4. Elektrarna, 5. Rudnik II., 6. Rudnik I. Najboljši strelec je bil Silvo Omerzu (Metalna) z osmimi zadetki, nagrajeni pašo bili tudi najboljši vratar, najstarejši in najmlajši igralec. Turnir so omogočili: Mesarija Jeler Cveto, Pizzerija STG Rudar, Gostišče Bogovič Mks, Sitotisk Geršak, M-Agrokombinat, posl. 6 Senovo, M-Preskrba Konzum Senovo, Fastram Krško, Chemo Krško, Cvetličarna Kerin, Prehrana Abram Majda in DZS Krško. (Galex) 10 KULTURA — ŠOLA NAS GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 Naša anketa: Miklavž, fa radodarni škof ••• Vstopili smo v čas družinskih praznikov. Miklavž je že obiskal naše malčke, stare od nekaj mesecev do nekaj sto mesecev, ter jim razdelil darila. Seveda so bili pred obdarovanjem vsi po vrsti kar se da pridni in pravzaprav bi se le težko domislili kake svoje nerodnosti. Nas je zanimalo, kako na Miklavža gleda današnji naraščaj in kaj pričakuje od njega. Nekaj vpliva pri rušenju otroškega pravljičnega sveta ima gotovo sodobna komunikacijska družba, a očitno malčkom starši le skušajo ohraniti njihov pravljični svet. Tudi takrat, ko ti že vedo, »da to vse skupaj ni res, da sta to mami in ati,« se še vedno radi nadejajo, da »nekje nekaj le je«. Vsako leto znova se tako spomnim tegale razgovora: Simona, pomij posodo! — Ne bom! — Pomij posodo, če ti rečem! — Če bom morala pomiti posodo, bom Jožeku povedala, kdo je dedek Mraz!. (Ika) V l Dejan Pavlic, 2. razred OŠ Kostanjevica: »Vsako leto napišem Miklavžu, kaj mi mora prinesti, ftavadno se mi želje uresničij&l Vem, da bom letos dobil nov avto. Brez sladkarij pa tudi ne gre. (Lea) Natalija Sokolovič, učenka 1. razreda v Kostanjevici: »Veliki stric, ki ima belo brado, pride v našo hišo ponoči, ko spim. Letos mi bo prinesel tistega dojenčka, ki ga ima sedaj mami še v trebuhu.« (Lea) Barbara Božič, 6 let, iz Krškega: »Rada bi, da nas obišče Miklavž in nas obdari. Želim si mikrofon, Barbiko, Kena, medveda, legokocke in sladkarije. Komaj čakam, da pride torek.« JASMINA VOGLAR, Libelj, stara 3 leta: »Od Miklavža si želim Barbiko in Kena, ker pa bi imela rada tudi bratca (mami ga noče kupiti), bom tudi to naročila Miklavžu.« (Alenka) Alja Angeli, ki obiskuje vrtec v Kostanjevici: »Miklavž mi bo prinesel hišico in avto za Barbi. Pri stari mami pa sem naročila navijalke, glavnik in škarje, da bom Barbiki delala različne frizure. Mateji in Alenki, ki sta z mano v vrtcu, pa ne bo prinesel ničesar, ker sta dobili črno piko pred spanjem in ker nista ubogali tovariši-ce« (Lea) Anja Krhin, ki obiskuje malo šolo v Šentjerneju: »Napisala mu bom na listek, da si želim Barbiko in še eno punčko. Vedno ve, kaj mi mora prinesti, Šola ni šala Hrast (Ne) Sem velik hrast. Imam hrapavo kožo. Ptički si na vejah gradijo gnezda. V mojem deblu si veverica dela duplo. V jesenskem času moji listi padajo na tla. Z mojimi želodi se hrani veverica. Poleti ima moja krošnja največjo senco. Ko me bodo ljudje podrli, bom še vedno koristen. Naredili bodo lepo pohištvo in se greli ob mojih drvah. Saška Radišič 2. r. OŠ Krško Medved Rad bi bil medved. Celo zimo bi lahko prespal. Bil bi najmočnejša žival v gozdu. Jedel bi med in sladke sadeže. Uroš Močivnik 2. r. OŠ Krško Jesenska zgodba Dedek je posadil krompir. Drugi dan je hotel izpuliti. Krompir še ni zrasel, zato je moral čakati. Počakal je, da je krompir dozorel. Potem ga je začel izkopavati. Ko je že vse izkopal, je našel ogromen krompir. Hotel ga je izkopati, vendar ni šlo. Poklical je babico na pomoč. Izkopavala sta, vendar ga nista mogla izkopati. Na cesti sta videla mačko, poklicala sta jo in ji rekla: »Pridi pomagat!« Muca je prišla na pomoč. Izkopavali so in izkopavali, vendar ni šlo. Iz gozda je pritekel zajec. Ustavili so ga in rekli, naj pomaga. Zajec je vzel lopato in začel kopati. Pritiskali so in ni šlo. Potem niso imeli nikogar več za pomoč. Nenadoma se je začel krompir dvigati. Gledali so, kaj je to in videli so, da ga je izruval krt. Zahvalili so se mu in odpeljali krompir domov. Marcel Stare 2. r. OŠ Krško oblekice. Miklavža sem že videla v cerkvi in na trgu, ko je delil darila. Plesali smo z lutkami, čarovnicami, parkeljni in zvezdicami.« (Lea) ker mu mami napiše tisto, kar ji jaz povem.« (Lea) Maja Strmec, ki obiskuje malo šolo v Šentjerneju: »Ni mi še prinesel Barbike in očita, pa kuhinje za Barbi in nove u Krška glasbena šola soorganizator Prve revija simf onenih orkestrov slovenskih šol Organizatorja prve revije simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki bo potekal 10. decembra v kulturnem domu v Krškem, sta Skupnost slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Krško. Takšnih orkestrov na glasbenih šolah ne deluje veliko, zato želita organizatorja z revijo vzpodbuditi tovrstno dejavnost, kar je v skladu s strategijo slovenskega glasbenega šolstva. Na reviji se bo predstavilo pet orkestrov: novomeški simfonični orkester, simfonični orkester glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, komorni orkester Vrhnika, simfonični orkester SGŠ Maribor in simfonični orkester glasbene šole Krško pod dirigentsko palico prof. Draga Gradiška. Krški orkester se bo predstavil z naslednjim programom: F. Schubert BALLE-TT MUSIC II, G. Gershwin (ar. Chuck Sayre) SELECTIONS FROM PORGY AND BESS in A. Lyoyd VVebber (arr. Bob Lovvden) SELCTIONS FROM »CATS«. Izbrani program bo vsekakor pripomogel k temu, da se revije udeležite, kajti mladi glasbeniki vas z veseljem pričakujejo. Ljubitelji glasbe, vabljeni! (Galex) V galeriji Hamer vse bolj živo Slovenska vas, decembra — Preteklo nedeljo se je končala razstava šestih likovnih umetnikov iz Posavja. V galeriji Hamer je vse več obiskovalcev. Poleg domačinov je vse več obiskovalcev tudi iz drugih krajev Slovenjije in kar je še bolj razveseljivo, tudi iz sosednje Hrvaške. Saj umetnost veže ljudi in to je še posebaj pomembno v teh obmejnih krajih. Razen razstav- ljenih del ponujajo še eno vrsto umetnin — vrhunsko pripravljene »morske specialite-te«. Tako nudijo veliko izbiro jedač in pijač, značilna pa je tudi prijazna postrežba. Vedno sta vam na razpolago g. in ga. Špiler, ki sta tudi velika ljubitelja umetnosti. V galeriji Hamer vas kmalu čaka novo presenečenje. Kakšno, pa naj bo za zdaj še skrivnost. (Božidar Zore) Zapojte na Karaokah Čatež, 25. novembra — Glasbena agencija Lukec iz Krškega je na Motelu Petrol Čatež priredila 1. predtekmovan-je Karaoke Show 94/95. Pred-tekmovanje je bilo razdeljeno na dve starostni skupini, in sicer do 15 let in nad 15 let. V obeh kategorijah so pevci pokazali in dokazali glasbeni talent, vsekakor pa tudi dobro voljo. Iz števila tekmovalcev in obiskovalcev pa je razvidno, da si ljudje želijo tovrstnih razvedrilnih prireditev. V kategoriji do 15 let je nastopilo 30 mladih pevcev in v kategoriji nad 15 let 9 mladih pevk. Štiričlano komisijo so tvorili Roman Abram, znani glasbenik iz Krškega, Robert Sotošek, D.J., Matej Turk in član ansambla Magic iz Sevnice, ki je vso prireditev spremljal z glasbo. Program so popestrili plesalci in plesalke DPD Krško, show sekcija in sekcija za športni ples. V prvem predtekmovanju so si trije zmagovalci iz vsake starostne kategorije priborili pravico do nastopa v velikem finalu, kjer se bodo potegovali za bogate denarne nagrade. Rezultati: kategorija do 15 let: 1. Ana Kerin iz Podbočja, 2. Klavdija Kerin iz Leskovca, 3. Tadeja Molan iz Dobove; kategorija nad 15 let: 1. Kristjna Deržič iz Dobove, 2. Anica Ša-lamon iz Krškega, 3. Metka Kociper z Rake. Poleg pravice do nastopa v velikem finalu so si zmagovalci pridobili še praktične nagrade, ki stajih prispevala Motel Petrol Čatež in knjigarna Opus iz Krškega. Naslednje predtekmovanje bo v petek, 23. novembra, v hotelu Ajdovec v Sevnici, kamor vabijo vse pevce in ljudi dobre volje, predvsem pa tiste od 15 do 105 let, da se pridružijo in zapojejo skupaj z agencijo Lukec. Prijavite se lahko na telefon 0608 22 200, kjer dobite tudi vse ostale informacije. (Galex) Predstavitev diplomske naloge Velik projekt mlade ______diplomantke______ Dipl. arh. Irena Gor/up je svojo diplomsko nalogo posvetila obnoviZevnikove domačije — kmetije na Brezju pri Bojsnem Globoko, 2.december — Diplomsko delo z naslovom Revitalizacija kmetije Zevnik iz Brezja pri Bojsnem v okvirju strategije razvoja turizma občine Brežice je vsekakor kvalitetno in temeljito diplomsko delo, s katerim je avtorica prisotnim pokazala, da se v zelo kratkem času s pravilnimi prijemi, zagnanostjo, voljo in razpoložljivimi sredstvi da doseči tisto, kar si mnogi leta in leta dopovedujejo, da je nemogoče. Zaselek Brezje pri Bojsnem je ruralno naselje, ki ga se- ne kmetije, h kateri spada dvajset hektarjev obdelovalnih površin skupaj z gozdom, kmetija pa naj bi se s temeljitim projektom revitalizacije spremenila v moderno kmetijs-ko-turistično enoto z živinorejsko usmeritvijo in poudarkom na lovskem in ribiškem turizmu. Predstavitvi diplomske naloge so prisostvovali tudi nekateri kandidati za brežiškega župana, posamezniki iz pristojnih občinskih služb, lastniki kmetije in seveda avtori- Irena Gorjup, zakonca Zevnik in ravnateljica OŠ Globoko stavlja štirinajst (14) aktivnih kmetij, velikih od petindvajset (25) arov do dvajsetih (20) hektarjev in trinajst (13) opuščenih kmetij, ki služijo kot vikendi ali jih bolj ali manj redno vzdržujejo otroci umrlih lastnikov, nekatere pa so povsem prepuščene propadanju. Naselje, ki skupno meri 1,64 km2, spada med demografsko ogrožena področja v Sloveniji Irena Gorjup je predstavila celostno podobo nove, sodob- ca, ki je po predstavitvi dejala, da je v praksi pač tako, da mnogi podobni in dobri projekti naletijo na povsem gluha birokratska ušesa in se tako utopijo, velikokrat kar skupaj z avtorjem. Seveda pa upa, da bo v Brežicah toliko volje, da se projektu vsaj poskuša pristopiti, saj je večina prisotnih in zainteresiranih prizadevanje Irene Gorjup zaenkrat vsaj verbalno podprla, (dama) Dobrodelni koncert Družina — stičišče drugačnosti Brežice, novembra — Brežiška Karitas je v Prosvetnem domu pripravila dobrodelni koncert, prostovoljni prispevki (po priporočilu slovenske in škofijske Karitas so zbirali le hrano in denar) pa so namenjeni tej humanitarni organizaciji. Na koncertu so sodelovali: Mešani pevski zbor VIVA z dirigentko Simono Rozman, duo Branko Rozman (harmonika) in Petra Gačnik (violina), so- listka Marjetka Podgoršek ob klavirski spremljavi Ele Ver-stovšek, harmonikašUrošVu-čajnk in Mladinski pevski zbor župnije Videm ob Savi z dirigentko Manjo Molan. Izvedbo koncerta so omogočili: SO Brežice — dvorana, Gostilna Cetin — ozvočenje, članice Zveze kmetic — pogostitev nastopajočih in Radio Posavje studio Brežice — reklame, (dama) prvenstvo v šahu Koprivnica, Krško, novembra — Na prvenstvu je nastopilo 72 fantov in 20 deklet iz OŠ Krško, OŠ Leskovec, OŠ V. Podlog, OŠ Koprivnica, OŠ Senovo, OŠ Brestanica in OŠ Raka. Učenci so nastopili v treh starostnih skupinah in osvojili naslednja mesta: Dečki do 10 let: 1. Tomaž Kosovan (V. Podlog), 2. Rok Kerin, 3. Miha Oštir (oba Krško),. Deklice do 10 let: 1. Sanja Znideršič, 2. MirelaAhma-tovič (obe Krško), 3. Janja Kodrič (V. Podlog). Uečki do 12 let: 1. Gorazd Novak (Krško), 2. Tomaž Kosovan (V. Podlog), 3. Anže Urbanč (Leskovec). Deklice do 12 let: 1. Mirela Ahmatovič, 2. Andreja Malus, 3. Sanja Znideršič (vse Krško). Dečki do 14 let: 1, Gorazd Novak, 2. Sašo Žu-pevc(obaKrško),3. Boris Golob (Leskovec). Deklice do 14 let: 1. Doroteja Znideršič, 2. Monika Veličevič (obe Leskovec), 3. Mirela Ahmatovič (Krško). (B.C.) ' NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 ŠPORT IN REKREACIJA 11 ROKOMET RK AFP Dobova : RK Pre- vent Slovenj Gradec 19:20(8:10) Dobova, 30. novembra — Igralci AFP-ja Dobove so v srečanju s Preventom razočarali sebe in več kot 600 gledalcev. Njihova igra ni v ničemer spominjala na prejšnja srečanja, ko so igrali borbeno in s srcem zmagovali. Tokrat so zaigrali nezainteresirano in neborbeno, kar so gostje znali izkoristiti. V začetku drugega dela so Do-bovčani prvič poverili 7 aolom razlike, vendar so nadaljevali medlo in na koncu zasluženo izgubili. V ekipi Dobove je prvič zaigral novinec Toplak, ki je okrepitev AFP-ja Dobove v prestopnem roku. RK AFP Dobova: Marcola, Oapo 4, Mijačinovič 5, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibert, Gla-ser 2, Kranjc, Toplak, Stojakovič 7, Denič. (Jože Arh) RK AFP Dobova : RK Inles 23:17(7:7) Dobova, 3. decembra — Igralci AFP-ja Dobove so pred 650 gledalci ponovno zaigrali izredno slabo. V prvem delu so delali napako za napako in le izvrstnemu vratarju Deniču se lahko zahvalijo, da borbeni in razigrani gostje iz Ribnice niso iztržili ugodnejšega rezultata. Gostje so ves prvi polčas odlično pokrivali domače strelce, v napadu pa je bil za domače nerešljiv problem prodani iznajdljivi Lesar. V drugem delu se je vse do 40. minute nadaljevala slaba igra domačih. Takrat pa sta se razigrala Mijačinovič in Glaser in neusmiljeno polnila mrežo Rib-ničanov. Rezultat je z 9 : 9 v nekaj minutah narasel na 15 : 10 in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Vendar se gostje niso predali, še naprej so igrali borbeno in organizirano. V obup jih je spravljal vratar Denič, ki je ubranil kar 18 strelov in zato lahko napišemo, da je najzaslužnejši za visoko zmago. V borbeni ekipi gostov je izstopal le Lesar, ki je zadel osemkrat. (Jože Arh) Druga slovenska liga RK Brežice : RK Lisca Sevnica 19:24(12:12) Sevnica, 3. decembra — V prvenstveni tekmi so se sevniški rokometaši pomerili z ekipo Brežic. Domači so v začetku po-vedli z rezultatom 5:1, nato pa zelo popustili in s slabo igro v obrambi dovolili Brežičanom, da so prevzeli pobudo in rezultat izenačili. V drugem delu so igralci iz Brežic povedli, vendar pa so se Sevničani zbrali ter z agresivno igro v obrambi in hitrimi akcijami v napadu dosegli deset zadetkov, daomačini pa le dva. Tekma se je končala z zanesljivo zmago rokometašev Lisce. RK Lisca Sevnica: Senica, Godec, Hadijali, Sedej, Šunta 3, Rantah 1, Gabrič, Sečki 7, Nov-šak, Lupše 6, Simončič 5, Jug 2. V naslednjem kolu bodo rokometaši Lisce gostovali pri ekipi RK Dol pri Hrastniku. (Galex) Ples Veliki uspeh Sebastjana in Urške Ljubljana, 27. novembra — V festivalni dvorani v Ljubljani je potekal drugi rating turnir v standardnih in latinskoameriš-kih plesih, kjer je nastopalo 7 plesnih parov DPD Krško. Potegovali so se za dragocene točke, potrebne za prestop v višji razred. Na tem zadnjem rating turnirju v letošnjem letu je uspelo Sebastjanu Vodlanu in Urški Klakočar preiti v višji, B razred, v svoji kategoriji, kar pomeni sam vrh slovenskega tekmovalnega plesa. Pripomniti je treba, da jima je prestop v višji razred uspel v pičlih šestih mesecih, odkar sta se uvrstila med mlajše mladince. Odslej bosta lahko plesala z neomejenim programom, kar bo zanju velika prednost, saj bosta lahko pokazala raznovrstne koreografije, pisane na njuno kožo. To je vsekakor velik uspeha plesnega para Vodlan-Klakočar ter plesa v posavski regiji. (Galex) Velenje, 4. decembra — V športni dvorani je potekal kvalifikacijski turnir v latinskoame-riških in standardnih plesih, ki se ga je udeležilo 5 plesnih parov Društva za plesno dejavnost Krško. Najboljši rezultat v latin-skoameriških plesih sta dosegla Jaka Piltaver in Tina Korber, ki stasipriplesalalO. mesto. Blizu polfinala sta bila tudi Uroš Rogič in Anja Žvab s 14. mestom. (Galex) Ljubljana, 4. decembra —Na showdance turnirju v organizaciji Plesnega kluba Urška še je Društvo za plesno dejavnost Krško odlično izkazalo. V pionirski konkurenci v discodanceu je zmagala Anamarija Danko. Med mladinkami je Vesna Vučanjk zasedla 3. mesto, Josipa Fink 4. V show formacijah je plesna skupina Divi's formation dosegla 3. mesto. (Galex) Badminton Brežice, 27. novembra—V telovadnici gimnazije Brežice je potekal rekreativni turnir v bad-mintonu, ki se gaje udeležilo 31 tekmovalcev z Jesenic, iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Krškega in Brežic. Nastopilo je 23 moških posameznikov, 11 moških parov, 4 mešani pari in le tri dekleta. Med moškimi je Aljoša Rovan iz Brežic osvojil 6. mesto, Aljoša Škaler pa si je delil 9. do 12. mesto. V tekmovanju moških parov sta Rovan in Škaler zasedla 7. mesto. (Galex) Pomembni zmagi sevniških mladincev Sevnica, 3.decembra — V dvorani OŠ je potekal rokometni turnir mladincev, ki šteje za državno prvenstvo Slovenije. Na turnirju so poleg domačinov nastopile še ekipi iz Trbovelj in Radeč. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi RK Lisca in RK Spot Rudar. V zanimivi in dinamični tekmi so bili ves čas tekme boljši domači igralci, ki so na koncu zanesljivo zmagali z rezultatom 24: 22 (14:10). Za mladinsko ekipi RK Lisca so nastopili: Marcola, Medved, Teras 8, Sirk 4, Povše 2, Mijovič 5, Plazar 3, Šlogar2, Rupret, Glas, Krejan. V drugi tekmi pa so domači visoko porazili gostujočo ekipo iz Radeč z rezultatom 25 : 12 (14:6). Za domače so bili uspešni: Teras 4, Sirk 5, Povše 5, Mijovič 3, Plazar4, Šlogar 1, Rupret 1, Krejan 1, Krištofič 1. Mladinci Lisce so tako le še korak do uvrstitve v polfinale oz. do uvrstitve med šest najboljših mladinskih ekip v Sloveniji. (Galex) Streljanje Dejan Zupane v reprezentanci Slovenije Ljubljana, 3. decembra — V soboto je potekala kontrolna tekma za sestavo strelskih reprezentanc za dvoboj s Hrvaško, ki bo 17. t.m. v Ljubljani. Na tekmovanje je poklican tudi mladinec Dejan Župane (SD Leskovec), ki je z 2.576 krogi osvojil drugo, mesto in za zmagovalcem Žnidaršičem zaostal le za krog. V enotni konkurenci s člani pa se je Župane uvrstil v fi- nale osmih najboljših, kjer pa mu tokrat ni šlo in seje uvrstil na osmo mesto. Rezultati mladincev:. 1. Žni-deršič (Brest) 577, 2. Župane (Leskovec) 576, 3. Žižek (Hot. vas) 573. Rezultati članov: 1. Debevc 693, 2. Korbar 684, 3. Horvat 684, ... 8. Župane 670,7. (Jože Arh) Ženski rally Brežice, 3. decembra — V sklopu projekta Gradovi na Slovenskem je potekala velika božično-novoletna prireditev Ženski turistični rally. Nastopile so dvočlanske ženske posadke, ki so se odpravile na pot z Otočca skozi Šentjernej do Brežic in nazaj. Poudarek je bil na varni vožnji, ki je morala biti v celoti podrejena cestnoprometnim predpisom in hitrost ni vplivala na vrstni red. Na vrstni red so vplivali rezulati iz spretnostne vožnje. Rallvja sta se udeležili tudi brežiški predstavnici Marija Fi-lipčič in Lidija Kostevc, ki sta se uvrstili na 45. mesto. (Galex) Marija Filipčič in Lidija Kostevc (Foto B.C.) KOŠARKA KK Iskra Litus: KK Interier Krško 75:68 (38:37) Vendar pa se krški košarkarji niso predali in so se minuto pred koncem približali na koš razlike (70 : 68). V zadnji minuti pa niso imel več sreče pri metih, saj so zgrešili vse mete, domači pa so njihove napade kaznovali in se na koncu veselili zmage. KK Interier: Bordelius 7, Rozman 2, Stevens 16, Zaturovski 5, Ademi 14, Šantelj 6, Kraljevič 14,; Samar 4. (Jože Arh) Litija, 3. decembra —Igralci Interierja so v zadnjem krogu na gostovanju v Litiji zabeležili prvi letošnji poraz v A2 slovenski košarkaški ligi. Prvi del tekme je minil v izenačeni igri, saj je Kr-čanom uspelo z dobro igro v obrambi zaustaviti najboljšega domačega strelca Narata. V nadaljevanju pa so igralci Interierja nekoliko popustili, tako da so se domači razigrali in povedli. »B« slovenska liga - zahod KK Borovnica: KK Brežice 71 :70 (31:42) f Borovnica, 3. decembra — Igralci iz Brežic so bili boljši nasprotnik vse do 35. minute, ko so vodili tudi že za 15 točk. Potem pa so v napadu zaigrali nezbra- U no, v obrambi pa delali napake in tako dovolili domačim, da so se razigrali in 6 sekund pred koncem zadeli ter srečno zmagali. (Jože Arh) Plavanje Uspešni krški plavalci Ljubljana, 4. decembra — Plavalni klub Olimpija pripravil mednarodni plavalni miting za mlade Miklavž '94, na katerem je nastopilo 448 tekmovalcev iz 20 klubov in šestih držav. Nastopilo pa je tudi 28 tekmovlk in tekmovalcev iz PK Celulozar Krško. Zabeležili so naslednje rezultate: 7. mesto Kristina Herakovič (50 m hrbtno), 8. mesto Jernej Zafan (100 m hrbtno), 4. mesto Blaž Zadravec (50 m delfin),' 5. mesto Aleš Kelhar (50 m delfin), 3. mesto Maša Ivanovič ,(100 m delfin), 9. mesto Jernej Žafran ((100 m prosto), 4. mesto Maša Ivanovič (100 m prosto), 4. mesto Blas Zadravec (50 m prsno), 5. mesto Kristina Herakovič (50 m prsno), 9. mesto Nika Pribo-šič (1 OOm prsno), 7. mesto štafeta dečki, 6. mesto štafeta kadeti, 6. mesto štafeta kadetinje. (Ga-lex) Karate Posavski vrhunski športni karate Nova Gorica, 4. decembra — Na mladinskem državnem prvenstvu v karateju v katah in športnih borbah se je pomerilo 144 tekmovalcev iz 35 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci ljubljanskih klubov, sledili pa so jim zasav-sko-posavski tekmovalci. Med starejšimi mladinci v borbah do 68 kg je Aleš Škrabar osvojil bronasto medaljo, Sašo Vaš pa je v katah posamezno pristal na solidnem 5. mestu v športnih borbah v kategoriji mlajših mladincev do 65 kg. V kategoriji mlajših mladincev do 75 kg sta najlepšo borbo prika- zala v finalu tekmovalec Tomaž Pivec iz Murske Sobote in Sašo Božičnik iz Karate kluba Krško, ki je na koncu osvojil drugo mesto. Božičnik je na prvenstvu prikazal najlepšo borbo s svojo tehnično dovršenostjo in repre-zentiral pravi evropski karate. Odlično so se odrezali tudi tekmovalci iz brestaniškega karate kluba, ki so osvojili 2 bronasti medalji v športnih borbah. Ravno tako so bili uspešni tudi brežiški karateisti, ki so opozorili nase z osvojenimi medaljami predvsem v športnih borbah. (Galex) Gimnastika Brežiški telovadci na memorialu Ljubljana, 3. decembra — Športno društvo tabor Ljubljana je pripravilo 4. Malejev memo-rial v športni gimnastiki, ki sta se ga udeležila tudi brežiška gim-nastična kluba TD Sokol Brežice in Gym Rain. V kategoriji mlajše deklice »B« posamezno so se brežiške telovadke uvrstile: 4. mesto San-dra Horžen (Gym Rain), 10. Mirna Šiljevinac (TD Sokol), 17. Mateja Drobnič (Gym Rain), 18. Barbara Šurbek (TD Sokol). Rezultati starejše deklice »R« 3 mesto Tadeja Cetin (TD Sokol), 5. Marjana Jurovič (Gym Rain), 9. Jerneja Šavrič (TD Sokol), 13. Tina Vareško (Gym Rain), 14. Saša Znidaršič (TD Sokol), 15. Nina Vrečko (Gym Rain), 16. Katarina Tomažin (TD Sokol). V skupni razvrstitvi mlajše deklice »B« je Gym Rain osvojil 3. mesto, TD Sokol pa mesto za njim. V kategoriji starejše deklice »B« pa je TD Sokol osvojilo 2., Gym Rain pa 3. mesto. (Galex) Naši športniki Posavja za leto 1994 Do zaključka športne redakcije smo v uredništvo prejeli 77 glasovnic, zato je skupno število glasovnic naraslo na 364. Prišlo pa je tudi nekaj neveljavnih, ki smo jih morali izločiti. Vrstni red je zdaj tak: Športniki: Gerhard Lek-še 96, David Imperl 75, Jure Rovan 51, Gregor Povhe 33, Dejan Župane 19, Uroš Dular 15, Robert Grojzdek 6, Damjan Herakovič 3, Toni Kos 3, Marko Stopar 2, matej Božovič 2, Vlado Kevo 2, Igor Kranjc 2, Denis Orač 2, Robi Avsenak 1 in Danilo Lisec 1. Športnice: Natalija Repec 80, Maša Ivanovič 68, Anja Repec 35, Nika Pribošič 35, Vladka Lopatic 26, Tanja Sluga 10, Petra Radišek 8 in Marija Leskovšek 1. Ekipe: ženska štafeta PK Celulozar 111, KK lnterieV98, mladinska ekipa NK Krško 50, RK Interier 16, AK F* Brežice 16, RK AFP Dobova 14, Karate klub Brestanica 7, Karate klub Sevnica 5, MNZ Allo, allo 4, Savaprojekt 3, SK Triglav Krško 2 in Revolver Shooting Clubl. V pričakovanju vaših glasovnic vas lepo pozdravljamo! Športno uredništvo GLASUJEM ----------->Š Kupon št. 5 — za našega športnika ...... — za našo športnico ....... — za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ........... Naslov ................. Kraj ................... 12 OBVESTILA — REKLAME NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 Kronika Tudi v tem tednu je bilo za delavce notranjega ministrstva UNZ Krško precej dela. Kot ponavadi so tudi v tem tednu zabeležili več poskusov ilegalnega prehoda državne meje, odkrili so več kosov neprijavljenega orožja, zgodilo se je nekaj nesreč, tatvin... Našel mino J.Z. iz Zavratca, SO Sevnica, je pri urejanju okolice v neposredni bližini stanovanjske hiše ob gospodarskem poslopju našel eksplozivno telo v velikosti 13 x 3 cm in naboj za puško. Obvestil je PP Sevnica, pirotehnik je ugotovil, da gre za tromblonsko mino iz druge svetovne vojne. V kuhinji gorelo V kuhinji stanovanjske hiše je A. O. iz Sevnice na štedilnik pristavila posodo z oljem. Odšla je na dvorišče in pri tem pozabila na prižgani štedilnik. Olje v posodi se je zaradi vročine vnelo in začeli so goreti zgornji kuhinjski elementi. Ko je gospodinja opazila gost dim, ki je prihajal skozi odprto okno kuhinje, je skupaj s sosedom stekla v kuhinjo, kjer sta goreče elemente pogasila. Materialna škoda znaša okoli 100.000 SIT. Zasegli vozilo v. Na Obrežje se je z vozilomv audi 80, zagrebške registracije, pripeljal M. B., državljan BIH iz Doboja. Pri redni kontroli je policist ugotovil, da so številke na karoseriji vozila pretolčene. Vozilo so policisti zasegli in ga izročili v postopek kriminalistom. Nizozemca prodajala posodo Patrulja. PP Brežice je na magistraN cesti Obrežje—Gmajna pri naselju Drno-vo ustavila osebni avto znamke opel Astra, nizozemske registracije, ki ga je vozil L G., nizozemski državljan, v vozilu pa je bil tudi sopotnik, prav tako državljan Nizozemske. Ugotovljeno je bilo, da prevažata štiri komplete kuhinjske posode ter štiri komplete jedilnega pribora. Omenjeno blago sta prodajala v Brežicah, za kar pa nista imela ustreznega dovoljenja. Zadeva je bila predana v postopek inšpekcijskim službam iz Krškega. . %OIa i PLESNA ŠOLA KRŠKO Vabi k vpisu v tečaj družabnih plesov za odrasle in mladino, ki se bo pncel v SOBOTO 10.12.1994: • začetni s pričetkom ob 18. uri - nadaljevalni s pričetkom ob 20. uri v prostorih plesne šole K SODELOVANJU VABIMO PLESNE VADITELJE IN UČITELJE TER TISTE, UBITO RADI POSTALI. NUDIMO ZAČETNO IN NADALJEVALNO PLESNO IZOBRAŽEVANJE Vpis in vse infopp^iic; 'mA «<"" "< 8 <<" 14. ure na tel. 0608/22 200 in od 17. do 20 ure v prostorih plesne Soie. Jamčimo za strokovno delo In dobro počutje KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA NUDIMO VAM: - pranje od posteljnine do delovnih oblek - kemično Ctioenjc vseh vrat oblek - ciSfienje posteljnine MER NOS - MERIMA Odprto vsak dan od 6.00 do 16.00, sobota od 7.00 do 13.00 ZDENKO PACEK & P, TOVARNIŠKA 1 f / - i C i "ni MARTIN JAZBINŠEK (g) 0608/33-882; Mobitel 0609/613-459 Dalmatinova 5; 68270 Krško V& SIDRO Pooblaščeni prodajalec d.o.o. NUDIMO VAM: - motorne žage - motorne kose - škropilnice - vrtalnike za zemljo - rezalec betona - olje STIH L za mešanico - bio olje STIH L za venge - originalne rezervne dele MOŽNOST PLAČILA: na 4 čeke (l + 3), gotovinski popust Hočevarjev trg 5 Krško (pri tehnični Soli) « 0608/33 - 359 MALI OGLASI Računalniški monitor, leto dni star, VGA, prodam. Prodam tudi osnovno ploščo 286, z 2 mega RAM-om. Tel: 0608/21-868 (dopoldne) in 77-293 (zvečer). V Krškem najamem ne-opremljeno ogrevano enosob-no stanovanje s telefonom. Ponudbe pod: »Predplačilo«. V najem vzamemo stanovanje, po možnosti opremljeno. Tel.: 33-322. FILMSKI SPORED 18. in 20.20 uri: PIŠ (BLOVVN AWAY), akcijski 11. XII. ob18. in 20. uri: MOJA PUNCA II (MY GIRL II), komedija Kinoservis Brežice 7., 8. in 9. XII. ob 20. uri: OSTANKI DNEVA, drama 10. in11.XII.ob16., 18. in20. uri: LEVJI KRALJ, risanka 12. in 14. Xll.ob 18. in 20. uri in 13. XII. ob 20. uri: POLICIJSKA AKADEMIJA: AKCIJA V MOSKVI, komedija NAS GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 OBVESTILA — REKLAME 13 Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) je izvršni svet Skupščine občine Krško na svoji seji dne 30.11.1994 sprejel sklep, da objavi RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 40.000.000 SIT. Predračunska vrednost posamezne investicije ne sme presegati 500.000 DEM v tolarski protivrednosti. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: - nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalna obnova obsto- ječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetniki posamezniki -obrtniki, fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost po drugih zakonih, - podjetja v zasebni in mešani lastnini z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 4) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do 10 (deset) odstotnih točk realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer se realna vrednost glavnice ne sme zmanjšati. 5) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (pet) let. 6) Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 10.1. 1995. 7) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel. št.: 22-771 int. 293 ali osebno v sobišt.212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo doku- mentacijo: - poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni viri financiranja investicije, kjer mora biti najmanj 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih. 9) Izvršni svet skupščine občine Krško oziroma njegov pravni naslednik bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za no- va posojila. 10) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, izvršnim svetom oziroma njegovim pravnim naslednikom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kredi-todajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 11) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Številka: 7-403-233/94 Datum: 30. 11. 1994 Predsednik izvršnega sveta: Herman KUNEJ, dipl.ing. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA P0SAVJE 68270 KRŠKO, Bohoričeva 9 Telefon: 0608/22-387, fax: 22-388 ZAINTERESIRANIM PODJETJEM ZA PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI Zadeva: Plan promocijske aktivnosti za leto 1995 Ena izmed pomembnih aktivnosti GZS je koordinacija promotivnih dejavnosti članic oz. gospodarstva. Večina podjetij se je že vključevalo v dosedanje oblike kot: 1. organizirani skupni nastopi na sejmih doma in v tujini, 2. sodelovanje na poslovnih konferencah, 3. udeležba v poslovnih delegacijah, stikih s sosednjimi zbornicami oz. firmami iz območij, kjer imamo že razvite poslovne stike ali so ti stiki v nastajanju, 4. uporaba informacijske dejavnosti z izdajo brošur, katalogov s pregledi gospodarskih podjetij regije ali priprava drugega informacijskega materiala, 5. izobraževanje in svetovanje (seminarji, vabila gospodarskim atašejem ipd.), 6. druge aktivnosti kot raziskovalne naloge, zbiranje podatkov ipd. Vsako podjetje ima svoje cilje in način izvedbe za dosego zastavljenih ciljev. Ker pa so usluge s tega področja precej drage, ocenjujemo, da bi se za določene aktivnosti interesenti povezali, zato prosimo, da nam odgovorite na naslednje: 1. Dostavite nam spisek domačih in tujih sejmov na katerih nameravati sodelovati v letu 1995 z navedbo: — naziva sejma, kraja in časa odvijanja, — potrebne razstavne površine, ocene skupnih stroškov, — ali na sejmu želite sodelovati prvič ali ste že sodelovali, — ali želite nastopati samostojno ali z drugimi podjetji (če veste, s katerimi, jih navedite oz. sporočite svoj predlog), 2. Kolikor se želite vključiti še v kakšno drugo promotiv-no aktivnost, navedeno v uvodu tega dopisa jo, prosimo, navedite s kratko obrazložitvijo. Namen tega vprašalnika je, da skušamo oceniti predvidene aktivnosti gospodarstva, jih po želji koordinirati za pocenitev stroškov ter v okviru predvidenih sredstev najti možnosti za sofinanciranje iz tujih ali domačih virov. Rok je sorazmerno kratek. Zato prosimo, da nam zainteresirani odgovorite do petka, 9.12.1994, na zgoraj navedeni naslov, lahko tudi po faxu. Lep pozdrav. Direktor OGZ Valentin Dvojmoč, dipl. oec. fc d.o.o. X inženiring IR INŽENIRING D.O.O. KRŠKO, KULTURNI DOM KRŠKO, STIL INGENEERING D.O.O. LJUBLJANA NOVOLETNI PRODAJNI SEJEM '94 v Kulturnem domu Krško in na ploščadi pred njim OD 20. DO 29. DECEMBRA 1994 -------Gostinci, turistični delavci!--------- Pokažite, da ste ponosni Udeležite se novoletnega sejma v Krškem in v posebni, gostinski dejavnosti namenjeni dvorani ponudite obiskovalcem dobrote svojih kuhinj in kleti. Organizator krškega novoletnega sejma, IR inženiring, zbira ponudbe z opisom možnih gostinskih dejavnosti, predvsem pa smo si zamislili, da si bodo obiskovalci sejma za potešitev lakote — žeje lahko izbrali jedi z ruskega bifeja. S tem si boste olajšali delo na sejmišču, hkrati pa boste primaknili tudi svoj delež k razstavnosti sejma. Prijave in ponudbe pošljite na IR inženiring, CKŽ 53, 68270 Krško, z oznako »Za sejem«. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefona št. 0608/21 -944,22-944 ali po faxu 0608/21-044. Vabljeni! Naročnik — razstavljalec:.................................. Naslov:....................................................... Kontaktna oseba:............................................ Telefon /fax.:................................................. OPREDELITEV PRODAJNE STOJNICE (izpolni željeno pozicijo, ostale prečrtaj) Minimalni prostor stojnice je 4 m2, maksimalni 9 m2. — Notranji prostor (P) pritličje št. prostora...........m2.........a m2 130 DEM Skupaj......... DEM — Notranji prostor (N) nadstropje št. prostora.......... m2 .........a m2 100 DEM Skupaj ......... DEM — Zunanji prostor (Š) pod šotorom št. prostora..........m2.........a m2 140 DEM Skupaj......... DEM — Zunanji prostor (H) hiška št. prostora..........m2.........a m2 120 DEM Skupaj ......... DEM Obračun vašega razstavno prodajnega prostora znaša................................................. DEM v SIT po srednjem tečaju BS na dan plačila ................................................. SIT. Izvajalec dopušča možnost sprememb končne cene, če se spremenijo posamezne postavke. Formular velja kot naročilnica in pogodba o sodelovanju št............................................... Datum naročila:................................1994 Podpis in žig: Rok plačila: celoten znesek vplačati na žiro račun št. 51600-601-16091 najkasneje do 8.12.1994. Izpolnjen formular poslati na naslov: \ IR INŽENIRING KRŠKO D.O.O., CKŽ 53, 68270 KRŠKO TEL. 0608 21-944, FAX. 0608 21-044 Razpis prostih terminov v telovadnici OS Savo Kladnik Sevnica Občina Sevnica v sodelovanju z OŠ Savo Kladnik razpisuje proste termine za uporabo telovadnice OŠ v Sevnici. Interesenti naj svoje potrebe posredujejo pisno na naslov Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, soba št. 12, Borutu Simončiču. Cena 1 ure znaša 25 DEM za uporabo celotne telovadnice in pa 12 DEM/uro za uporabo 1 /2 dvorane (souporaba z ostalimi interesenti). Pisne prijave pošljite najkasneje do 10.12.1994 na zgoraj omenjeni naslov. EFEKT, prodajalna s skoraj neomejeno zalogo, česar nimajo, priskrbijo v 24 urah Krško, novembra — Začeli so z elektroinstalacijami, lani, v mesecu maju, pa so odprli še prodajalno z repro-materialom. Njihov lokal boste našli na križišču Ceste 4. julija in novourejene Strme poti (nasproti cerkve na Vidmu). y * Lastnika sta Branko Mešiček in Janez Ivačič. Branko Mešiček: »Začela sva z elektroinstalacijami, ko pa sva ugotovila, da imava pozitivne rezultate, sva se odločila razširiti svoj obseg dela. Odprla sva prodajalno z elektromaterialom. Na zalogi imava celoten izbor elektrotehničnega materiala. Predvsem sva se specializirala bolj na gradbene elektroinsta-lacije (od stanovanjskih hiš do proizvodnih hal) in na svetila. Izbira je precej velika, kajti vedno skušamo prisluhniti željam kupcev, veliko izkušenj pa sva si nabrala v času, ko sva bila še na montažah. Predvsem pa se zelo trudiva, da bi svojim kupcem v zelo kratkem času zagotovila tisto, česar trenutno nimamo na zalogi. Tudi s ceno želiva biti konkurenčna, kar ni vedno lahko, je pa mogoče. Še nekaj bi rad povedal. Ko pride stranka k nam, ji svetujemo, pripravimo predračun in dela tudi sami izvedemo. Zlasti zadnje se pogosto pokaže kot dobro, saj v tem primeru naročnik plača le 3 odstotke prometnega davka za material. Poudarjam pa, da je pri nas izbor repromate-riala sila širok. Pred novim letom pa se bomo še posebej potrudili, določenim izdelkom bomo dali popust pri nakupu, mednje pa uvrstili precej takih, ki sodijo v bližajoče se predpraznično vzdušje. Med naše storitve in dejavnosti spadajo tudi izvedbe instalacije in meritve na elektroinstalacijah: (Ika) 14 ZADNJA NAŠ GLAS 31. 7. DECEMBRA 1994 1 • december — svetovni dan boja proti aidsu ____________V Sloveniji okoli 20 smrtnih žrtev, obolelih 37, s HIV-om okuženih pa 51 1. december je že šesto leto svetovni dan boja proti aidsu, letošnji naslov pa je »AIDS in družina«, ker je letos leto družine. Najprej pa vam bomo navedli nekaj podatkov, ki jih morda niste vedeli: - AIDS je sindrom pridobljene imunske pomankljivosti, Slavica Cvelbar iz Prekope, ekonomski tehnik: »Najprej pomislim na to, da je aids neozdravljiva, nalezljiva in huda bolezen. Kakor večina mladih pri spolnem odnosu z novim partnerjem uporabljam kondom.« (Lea) Erika Pavlic, delavka v Iskri Šentjernej: »V srcu me je zbodlo samo ob besedi AIDS. Najprej pomislim na to, da ga ne bi imeli moji otroci. Medicina bi lahko več delala na tem, tako da bi AIDS vsaj upočasnila. S stalnim partnerjem ni potrebno uporabljati kondomov, zelo težko pa je za mlade. Ti naj kondome stalno uporabljajo« (Lea Colarič) ki je končna posledica delovanja virusa HIV. - Obstajajo tri teorije o nastanku bolezni: 1. da izvira iz Pentagona, kjer so ga v vojaške namene sintetizirali Američani, 2. da je nastal v Pasteurje-vem inštitutu v Franciji, Polona Kozole iz Artič — Ob besedi AIDS pomislim na nekaj groznega. Presune me, ker slišim koliko obolelih za aidsom je otrok, ki so žrtve staršev. Gregor Skalickv, študent ekonomije iz Krškega: »Ob besedi aids najprej pomislim na tiste, ki uživajo mamila, na spolni odnos brez zaščite ali nevednost o uporabi kondomov, na posilstvo.« (Lea) Majda Cvelbar, trafikantka v Kostanjevici: »Zame je to nekaj strašnega, prav tako za našo prihodnost in prihodnost naših otrok. V trafiki se lahko kupijo kondomi, vendar jih ljudje ne kupujejo veliko. Na 3. da je prišel iz Afrike, prenesel pase je ob obredih domorodcev z opic. - Največ okuženih je v Afriki, kjer je okuženih 80—90 odstotkov prostitutk in 30 odstotkov homoseksualcev. - Aids so izolirali tudi v solzah. - V svetu je okuženih 16 milijonov ljudi, od tega 1 milijon otrok, pri štirih milijonih pa se je bolezen že razvila. - Aids razsaja tudi med lezbijkami. - Bolezen se pri 50 odstotkih okuženih s HIV razvije v 10 letih. pultu jih nimamo zaradi otrok. Verjetno gredo v trgovini bolje v prodajo.« (Lea) Marija Jordan, gospodinja v Kostanjevici: »Ta bolezen grozi že dolgo. Kdor je oku- žen, je pač okužen. Temu probllemu so zelo izpostavljeni mladi. Kondomov ne kupujejo veliko, ker jim je pač nerodno. Zdravil za ozdravitev pa žal še ni. Sicer pa, naj ima vsak svojega partnerja.« (Lea) Najnovejše s telefaksa: Izjava za javnost Na včerajšnjih volitvah 4. 12.1994 sta bila volilna lista in glasovnica v neskladnju z vloženo kandidaturo SDSS. Naš znak, na katerem je bila izražena simbolika Socialdemokratske stranke Slovenije, je bil napačno predstavljen. Tako so na dan volitev številni volilci klicali na sedež stranke, ker niso vedeli, če so pravilno prepoznali stranko, za katero so želeli glasovati. Volilni rezultati za SDSS so v Republiki od 15 do 20 odstotkov, v krški občini pa bistveno manjši. Skrbi nas tudi veliko število neveljavnih glasovnic, ki močno presega republiško povprečje. Regijska koordinacija SDSS pričakuje od Občinske volilne komisije konkretno odločitev v zvezi z vlogo občinskega odbora SDSS in morebitnih ostalih pripombah v zvezi s potekom volitev. Vso demokratično javnost naprošamo, da v primeru razveljavitve volitev prispeva k demokraciji še z večjo udeležbo na voliščih in izrazi svojo voljo. Za regijsko koordinacijo SDSS Miha Rostohar NAŠ GLAS VSAKO SREDO PRI VASEM PRODAJALCU ČASOPISOV - Aids je v New Yorku na prvem mestu vzroka smrti. - Zasvojeni s kokainom so bolj kritični kot zasvojeni s heroinom, ker se prvim poveča spolna sla. - V Sloveniji prostitutke niso registrirane. Čeprav je bilo že velikokrat našteto, povejmo, da je virus izoliran v krvi, spermi, materinem mleku in v solzah. Rizič-ne skupine so homoseksualci — moški in tudi ženske, intro-venski narkomani, hemofiliki oziroma prejemniki krvi, sperme in tkiv. Povejmo še to, daje še vedno edina zaščita pri spolnem občevanju kondom oz, ženski kondom in da je možno anonimno in brezplačno testiranje na Zavodu za zdravstveno varstvo, nam naj- bližji je v Novem mestu. Države so v zadnjem času zelo obremenjene z zdravljenjem obolelih in morda bi bilo bolje, da bi ta sredstva šla v preventivo, kajti cepiva najbrž še dolgo ne bo, ker ni (finančnega) interesa za razvoj. V današnji anketi pasmo anketirance vprašali, na kaj pomislijo ob besedi AIDS in ali pri menjavi spolnega partnerja uporabljajao kondom. (B. C.) PARKETARSTVO JOŽEPIRC i ESKOVFl ism >55y^ SLOVENIJA yMVy Tel. 06U8,L 1IV ^SO^o^ ' L&Zr MlI Ofiiij.M . :;ih POLAGANJE 1 T1 S O N O V Odslej bodo vaše fotografije tudi nagrajene in sicer čakajo naslednjega, ki bo poslal najboljšo »fotko« trije barvni filmi, ki ¦ jih podarja trgovina TEN iz Kostanjevice. Fotografije še naprej pošiljajte na uredništvo Našega glasa, s pripisom za »NAŠO FOTKO«. Tale je nastala v romskem naselju Kerinov grm, kjer mlad Rom pripravlja kosilo — makarone. Ob kofetku Carodejstvo je sov, namenjen uživanju Štirindvajsetletni Niko Fric ml., doma iz Sevnice, gostinski tehnik, podjetnik in samostojni kulturni delavec, se v prostem času ukvarja s čaro-dejstvom, kar je za mnoge dokaj neznana dejavnost. Veliko nastopa, predvsem za otroke, ob tem pa tudi izdeluje in prodaja čarodejske rekvizite ter informira ljudi o dogajanju v magiji. Odločili smo se, da ga povabimo na pogovor ob kofetku. Čarodej Niko se je z veseljem odzval. Spomini na tvoje začetke... »Ko sem bil star 10 let, meje oče navdušil nad čarodej-stvom. Poznal je nekaj trikov, ki jih je uporabljal v gostinstvu, vendar pa jih je zaradi pomanjkanja časa prenesel name. Tako sem dobil veselje in začel raziskovati magijo. Svoje znanje sem dograjeval, zbiral rekvizite, zapisoval trike in sam izdeloval razne rekvizite (škatlice, rutke, vrvice ipd). Pri tem mi je veliko pomagal tudi ^YUVt^^ gospod župnik Žerjav z nasveti, ki sem jih z veseljem upošteval. Spoznal pa sem tudi čarovnika iz Idrije, preko katerega sem navezal stike z mednarodnim prodajalcem, od katerega sem nabavil rekvizite.« Vsekakor ta zanimiva aktivnost tudi ni poceni? »Poceni res ni, saj potrebuješ komplet rekvizitov, obleko, živali... Sam sem si veliko kupil, nekaj pa sem dobil od staršev ob različnih priložnostih.« Uspešen čarodej se mora udeleževati tudi seminarjev oz. kongresov. Ali se jih udeležuješ? »Leta 1988 sem se udeležil prvega kongresa čarodejev na Madžarskem. Tam so se ob tekmovalnem delu v raznih zvrsteh magije (mikro, splošna, iluzije, telepatija, otroška magija, manipulacije) zvstili tudi seminarji, na katerih so predavali čarodeji z vsega sveta. Na takih seminarjih se veliko naučiš, nabaviš pa lahko tudi rekvizite. Mnogo je no- vosti in zato so seminarji zelo pomebni, če hočeš slediti novostim na tem področju. Vendar pa so povezani z veliko stroški (vstopnina, bivanje).« Ali ima država kakšen posluh za vašo dejavnost, ki jo v pri nas opravlja kar nekaj čarodejev? V Sloveniji je okrog 20 aktivnih čarodejev, med katerimi se je Vladimir Mikek leta 1991 na svetovnem kongresu uvrstil na tretje mestu v kategoriji manipulacije. Naša aktivnost je vezana na denar, vendar ni pravega posluha države in sponzorjev. Upam, da bo do tega le prišlo.« Mnogi ljudje si pod magijo predstavljajo nekaj posebnega. Kako ti gledaš na to? »Zame je to pomembno le to, da zabavam ljudi in da z nastopa odnesejo lepe spomine. To je šov, ki je namenjen uživanju. Napaka ljudi je v tem, da po nastopu razmišljajo, kako je kakšen trik nastal. Pomembno je, da se ob tem popolnoma sprostijo in pozabijo na vsakdanje skrbi« Kakšni so tvoji cilji? »Čimveč nastopati, s tem pa tudi izboljšati svoje znanje. Vsekakor je želja vsakega čarodeja, da bi uprizoril galašov, kot sem ga videl konec oktobra na kongresu v Milanu. Nastopil je najbolj poznani čarodej David Coperfield iz ZDA, ki je postavil oder in sceno, nad katero je bila desettisočglava množica navdušena. Vendar pa tak nastop ni odvisen samo od čarodeja, prisotni so tudi objektivni dejavniki.« Čarodej Niko, ki je zelo zanimiv sogovornik, bi nam lahko še veliko povedal. Vendar pa je zanj najbolj pomemben javni nastop pred občinstvom. Če si boste zaželi kakšen trik, se oglasite na novoletnem sejmu in poiščite čarodeja Nika. Pokazal vam bo svoje spretnosti in zagotova vam ne bo žal. (Galex)