Tovarišu Antonu Sepaherju v slovo! Zastalo mu je srcc, njegov poslednji dih se je odtrgal v noč in nam je težko. Saj vendar ni še dolgo, odkar je s svojo samopožrtvovalnostjo, z živim ognjem in neugaslim idealizmom oblikoval s svojo veščo roko duše otrok v Postojni in v Tržiču, pa 25 let v Kranju, saj je do pred kratkim še vodil drago mu učiteljstvo do začrtanih smotrov. V njegovi duši je bilo sonce, v njegovem srcu toplota, ki jo je delil med nas vse s prijazno besedo, dobrim pogledom, iskreno tolažbo in strokovnjaškimi nasveti. Vsak, ki je prišel k njemu, je bil uverjen, da bo našel razumevanje, zlato tovarištvo, ki je bil z njim prežet do dna, da bo našel dober, pameten nasvet. Ko je zbolel, nismo mogli misliti, da nam bo težka bolezen iztrgala njega, ki smo ga poznali le veselega, močnega in zdravega. Pa ne! Pesem, ki je tolikokrat razveseljeval z njo poslušalce, je zamrla v njegovem grlu. Sonce je posvetilo na njegovo zadnjo pot. Meglena vrata je prodrlo, da ga zadnjič poIjubi, kot da hoče pokazati, da odhaja od nas v lepše in boljše življenje, kjer ni zmot, ne sovraštva, ne zavisti, kjer ni bolezni, ne trpljenja. Odšel je, a med nami ostane, mrtev je, a živi med nami in bo živel! Ave anima candida! Rape Vlado. f