NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 19 IZVLEČEK Slovenski atlasi sveta so pomembni sooblikovalci znanja o Zemlji in prek podomačevanja zemljepisnih imen tudi pomemben jezikovni dejavnik. V članku so podane osebne izkušnje avtorja pri ravnanju z zemljepisnimi imeni ob nastajanju petih atlasov. Pri najstarejšem, Cigaletovem Atlantu (1869-1877), je pripravil imensko kazalo, pri Velikem družinskem atlasu sveta (1992 in 1996) redakcijo podomačenih imen, v Družinski atlas sveta (2001) in Veliki šolski atlas (2003) je vpisal vsa podomačena slovenska imena, pri Atlantiki (2007) pa pripravil računalniško datoteko s podomačenimi imeni, ki so se bolj ali manj avtomatsko procesirala na zemljevide. Ključne besede: kartografija, toponimika, atlas, zemljepisno ime, eksonim. ABSTRACT Slovenian world atlases are important shapers of information about the Earth, and their adaptation of geographical names into Slovenian is also an important linguistic factor. This article presents the author’s personal experience in dealing with geographical names during the compilation of five world atlases. He prepared the index of names for the oldest one, Cigale’s Atlant (1869-1877), he edited the adapted names for Veliki družinski atlas sveta (Great Family World Atlas, 1992 and 1996), he single-handedly entered all of the adapted Slovenian names into Družinski atlas sveta (Family World Atlas, 2001) and Veliki šolski atlas (Great School Atlas, 2003), and for Atlantika (2007) he prepared an electronic file with adapted names, which were transferred onto the maps largely automatically. Key words: cartography, toponymy, atlas, geographical name, exonym. Poročilo s prve bojne črte: osebne izkušnje pri pripravi atlasov sveta 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA Slovenski atlasi sveta so zagotovo pomembni sooblikovalci znanja o na-šem planetu in prek podomačevanja zemljepisnih imen tudi pomemben dejavnik sooblikovanja našega jezika in bogatenja njegovega besedišča. Naša atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Ciga- letovega Atlanta (1869–1877) že skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo (Kladnik 2007c). V tem prvem slovenskem atlasu sveta so v mnogih primerih nakazane rešitve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do Velikega atlasa sveta (1972) ali tako imenovanega Medvedovega atlasa skoraj stoletje nismo dobili atlasa sveta za splošno rabo. Vmes je izšlo le nekaj šolskih atlasov (Kla- dnik 2007a). Izdajanje atlasov v slovenščini je pravi razcvet doživelo z osamo- svojitvijo Slovenije. Obdobje po njej lahko označimo za zlato dobo atlasov, bolj ko ne pa zamrlo z razcvetom gospodarske krize konec prvega desetletja v novem tisočletju. Atlasi so sčasoma postali precej zajetni in vsebinsko bogati, pri čemer se ob različno poglobljenih dodatnih informacijah in estetski skladnosti med se- boj morda še najbolj razlikujejo po različni kakovosti obravnave zemljepisnih imen. Nekateri med njimi so za naše razmere dosegli zelo velike naklade. Tako je bil na primer Veliki družinski atlas sveta oziroma njegov naslednik Veliki atlas sveta v treh izdajah (1992, 1996 in 2002) natisnjen v več kot 50.000 izvodih. Posamezni atlasi se med seboj precej razlikujejo po: • starosti; • namembnosti (za splošno oziroma šolsko rabo); • obsegu; • načinu izdelave (analogna oziroma digitalna kartografija); • preglednosti (vrsta in kontrastnost tiska, način prikaza oblikovanosti površja, pestrost tipografije uporabljenih črk pri zapisu zemljepisnih imen, različna gostota imen); • natančnosti zapisovanja zemljepisnih imen, kamor poleg rabe oziroma opu- ščanja ločevalnih (diakritičnih) znamenj spadata tudi način zapisovanja izvir- nih imen ali endonimov (enojezičnost ali morebitna večjezičnost) in način navajanja podomačenih tujih zemljepisnih imen na zemljevidih; • morebitnem imenskem kazalu in njegovih značilnostih; • morebitnih dodatnih informacijah, ki bogatijo sporočilno vrednost posame- znega izdelka. V prispevku želim na podlagi izkušenj pri urejanju, redakciji oziroma zapiso- vanju podomačenih zemljepisnih imen v nekaterih slovenskih atlasih sveta raz- kriti kompleksnost, zapletenost in težavnost pri pripravi kakovostnih izdelkov, ki so zaradi mednarodne občutljivosti ustrezne rabe zemljepisnih imen vseskozi tudi pod drobnogledom predstavnikov držav, vpletenih v ozemeljske in z njimi povezane imenske spore. Avtor besedila: DRAGO KLADNIK, dr. geografije Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: drago.kladnik@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 21 PRIPRAVA ATLASOV SVETA na zemljevidu namenoma nekoliko spremenjena (Šuntar 1993). Problematika prikaza določenega geo- grafskega pojava ali topografskega objekta na zemljevidu oziroma zapi- sa določenega zemljepisnega imena (endonima, eksonima ali obeh) od- pira nekatera vprašanja, ki jih morata že v idejni fazi snovanja zemljevidov rešiti redaktor in kartograf. Potrebno je opredeliti pojave in objekte, pri katerih se naj navede samo enojezič- na (izvirna ali podomačena) oblika imena, pojave in objekte, ki naj bodo zapisani dvojezično ali v primeru več vopisnimi pravili, kartografskimi in geografskimi načeli ter razpoložljivo površino zemljevidov. To pomeni, da se v praksi načini zapisovanja imen od izdelka do izdelka precej razlikujejo (Kladnik 2007b). Kakovosten zemljevid je rezultat dolgega in zahtevnega kartografske- ga procesa, katerega namen ni le na- tančna predstavitev oblike in položaja objektov, ampak mora zadovoljiti še druge kriterije, na primer preglednost, estetsko skladnost, informativnost. Zaradi izpostavljenosti drugih krite- rijev je lahko lega določenega objekta Zapisovanje zemljepisnih imen na zemljevidih Zemljevidi in atlasi so pomemben vir informacij o tujih deželah in tujih zem ljepisnih imenih, zato morajo biti redaktorji in kartografi še posebno previdni pri odločitvah, na kakšen na- čin bodo imena v atlasih zapisana (sli- ka 1). Načeloma bi bil najbolj infor- mativen atlas, v katerem bi bilo vsako ime zapisano v izvirni in podomačeni obliki, vendar to zaradi prostorske stiske na zemljevidih žal ni izvedljivo. V praksi se skuša poiskati kar najbolj skladen kompromis med priporočili Organizacije združenih narodov, pra- Slika 1: Načini zapisovanja podomačenih tujih zemljepisnih imen se od zemljevida do zemljevida precej razlikujejo (Atlant 1869–1877; Veliki družinski atlas sveta 1992; Družinski atlas sveta 2001; Veliki atlas sveta 2005) (povzeto po 19, 68). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA Najbolje jih je zapisati tako, da so dobro berljiva, ko je kartografski izdelek v normalnem, to je vodorav- nem položaju. • Za preglednost in berljivost je ve- likega pomena prepoznavna kon- tinuiteta napisa, kar velja še zlasti za razpotegnjeno zapisana imena. Posebno pozornost je temu poja- vu treba nameniti pri večbesednih imenih, pri katerih presledek med besedama ne sme preseči trikratni- ka presledka med dvema črkama določene besede. • Vodoravno usmerjena imena morajo biti načeloma zapisana vzporedno s spodnjim robom zemljevida. Ven- dar jih je na zemljevidih v majhnih merilih z gosto mrežo različno upo- gnjenih vzporednikov primerneje zapisovati vzporedno z njimi. Po- seben primer so zemljevidi v majh- nih merilih z azimutno projekcijo, ki navadno prikazujejo arktična in antarktična območja. Na teh zemlje- vidih se v njihovih zgornjih delih imena zapisujejo izbočeno vzdolž vzporednikov, v njihovih spodnjih delih pa vzdolž vzporednikov vboče- no. Imena je mogoče zapisovati tudi ravno, vzdolž poldnevnikov, usmer- jenih proti tečajema. • Če določeno ime že mora biti za- pisano postrani, je to treba storiti odločno in nedvoumno, saj dober zemljevid ne prenese nejasno in ne- sistematično zapisanih zemljepisnih imen. Sodobna, računalniška kartografija se od teh pravil v znatni meri odmika. Avtomatsko procesiranje oziroma sta- vljenje imen iz datotečnih seznamov namreč povzroča tako imenovani nosti zemljevida predvideva, da delež črt, topografskih znakov in napisov ne sme presegati 30 %, je očitno, da skoraj polovico vsebine zemljevidov zavzemajo zemljepisna imena. Napisi do določene mere onemogočajo pri- kazovanje drugih vsebin, saj se na me- stih njihove lokacije načeloma ne da prikazati drugih pojavov. Usklajena tipografija (natančno določeni tipi črk za različne pojave in objekte, različna velikost črk, različne barve črk, različ- na svetlostna vrednost črk in različna grafična varčnost uporabljenih črk) ni le eden od pogojev za estetsko skla- dnost zemljevida, ampak tudi za nje- govo natančnost (Horňanský 2000). Pri zapisovanju zemljepisnih imen je torej primerno slediti nekaterim usta- ljenim načelom in pravilom (Kadmon 2000, str. 258–259): • Napis mora biti vselej jasno navezan na geografski pojav ali topografski objekt, ki ga prikazuje. • V kar največji meri se je treba izo- gibati prepletanju napisov; bližnji imeni ne smeta biti zapisani v pov- sem isti liniji. Če se že morata križa- ti, naj se njuna usmerjenost razlikuje za dobrih 20°. • Treba se je izogibati tudi pretirane- mu prepletanju med zemljepisni- mi imeni in topografskimi znaki. V vsakem primeru je treba izdelati prednostni seznam. V kar največji možni meri je treba preprečiti za- pisovanje imen prek obalnih črt in rečnih tokov in če je le mogoče, naj bodo zapisana le na eni strani dolo- čene črte. • Zapisana imena ne smejo biti nikoli obrnjena. To velja še zlasti za napise navpično usmerjenih ter ukrivlje- nih črtnih in ploskovnih pojavov. izvirnih imen celo večjezično, ter po- jave in objekte, ki bodo ostali nepoi- menovani. Ta tematika je v tesni zvezi z nasičenostjo določenega zemljevida s topografskimi besedili, ta pa z njego- vo želeno informacijsko temeljitostjo (Horňanský 1992b). Geografske pojave in topografske objekte lahko v povezavi z njihovo grafično ponazoritvijo in zapisova- njem njihovih imen v grobem razčle- nimo na točkovne, črtne in ploskov- ne. Ime mora biti vselej postavljeno tako, da ga lahko uporabnik, še zlasti v primeru večje gostote imen, zlah- ka poveže s prikazanim pojavom ali objektom (Kadmon 2000). Na prvi pogled je ustrezna lokacija posame- znega zemljepisnega imena dokaj enostavno rešljiva naloga. Vendar, ali naj bo ime določenega mesta napisa- no nad, pod, levo ali desno od topo- grafskega znaka zanj, ali naj bo ime večje države zapisano enkrat samkrat s po sredini razpotegnjenimi črkami ali morda večkrat vzdolž mejnih črt? Pri nas sta se s problematiko ustreznega zapisovanja imen na zemljevidih še največ ukvarjala geodeta Branko Rojc (1986 in 1993; Mihelič in Rojc 1996, Brajnik s sodelavci 1996) in Jerneja Fridl (1999). Delež, ki ga zapisi zemljepisnih imen zasedajo v grafičnem delu zemljevi- da, je odvisen od merila in njegove tematike. Na topografskih zemlje- vidih srednjih meril je delež napisov približno 5 %, na preglednih zemlje- vidih majhnih meril pa se zaradi ra- znovrstne vsebine navadno poveča na okrog 10 %, lahko tudi več. Če se kot skrajna zgornja meja možne natrpa- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 23 PRIPRAVA ATLASOV SVETA njegova besedna kulturna dediščina. Predvsem zaradi privzgajanja strpno- sti in spoštljivosti do drugih narodov je takšen način zapisovanja priporo- čljiv tudi v šolskih atlasih, vendar je praksa žal precejkrat drugačna. Pro- blematični so predvsem atlasi, nastali na podlagi mednarodne koprodukci- je, saj v njih neustrezno rabo imen narekuje že pomanjkljiva uredniška zasnova originala, ki za zapisovanje v jezikovnih dvojnicah ni predvide- la dovolj prostora. Zaradi poenosta- vljanja se v šolskih atlasih praviloma tudi ne zapisujejo različne oblike večjezičnih imen. Največkrat se upo- rabijo zgolj podomačena imena brez zapisa originalnih oblik, če pa že, se v tavljanje imenskih zapisov, pri katerih se naglasna in ločevalna znamenja opuščajo (Kadmon 2000). V kakovostnih atlasih naj bi bila po- domačena zemljepisna imena zapisa- na v oklepaju (slika 2), z drugačno ali manjšo pisavo pod izvirnimi ime- ni ali vzdolž njih, na primer Lisboa (Lizbona), Nice (Nica), Wisła (Vi- sla), Beijing Peking, Mackezie River Mackenziejeva reka, Rocky Mountains Skalno gorovje. Takšen pristop je lahko sprejemljiv v vsestransko zadovolj- stvo, saj na eni strani zadovoljuje mednarodna priporočila OZN, na drugi strani pa pusti »dihati« tudi jeziku uporabnika, saj se upošteva »grafični hrup« oziroma čezmerno prepletanje imen. V takšnih prime- rih je treba opraviti naknadne ročne popravke položaja imen, prilagajanje položaja topografskih znakov in upo- rabiti drobne »ukane«, ki ne smejo bi- stveno vplivati na kakovost prikazane vsebine. Snovalci zemljevidov se znajdejo tudi pred težavno dilemo, ali posamezna imena zapisati v eni sami obliki, bo- disi kot eksonim bodisi kot endonim, ali v obliki dvojnice endonim-ekso- nim. Povsem jasno je, da je ob upošte- vanju povprečno enake dolžine imen v prvem primeru mogoče zapisati vsaj enkrat več imen kot v drugem, kar se- veda povečuje informativnost izdelka. Zato se redaktorji in kartografi zaradi povsem pragmatičnih razlogov (pre) pogosto odločajo za uporabo enega samega imena, pri čemer v primeru rabe izključno eksonimskih imenskih različic kršijo mednarodna priporoči- la (Horňanský 2000). Zemljepisna imena, ki se uporabljajo v mednarodni komunikaciji in so za- pisana v uradnem jeziku neke dežele (endonimi) morajo tudi ob morebi- tnem prečrkovanju iz nelatiničnih pi- sav ostati nespremenjena, zato je treba ohraniti njihova naglasna in druga ločevalna črkovna znamenja. Dosle- dna raba naglasnih in drugih ločeval- nih (diakritičnih) znamenj je obve- zna tudi v znanstvenih in strokovnih krogih, medtem ko so v vsakdanji in šolski rabi pri zapisih imen iz pisav z zapletenimi prečrkovalnimi pravili za- želene bralne in izgovorne poenosta- vitve. Priporoča se torej transkripcija oziroma izgovoru prilagojeno poenos- Slika 2: V kakovostnih atlasih so podomačena tuja zemljepisna imena praviloma zapisana v oklepajih za originalnimi imeni. Izjeme, kakršne so na prikazanem zemljevidu Španije, kjer so samo slovensko zapisana imena držav, morij, mejnih gorovij in zgodovinskih pokrajin, so plod redakcijske odločitve (31). 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA meznih celin v majhnih merilih velja uporabiti izključno podomačena ime- na, v kolikor jih seveda imamo. Na podrobnih regionalnih zemljevidih v večjih merilih je treba podomačena imena znova zapisati, vendar jih je tre- ba, razen za imena zunaj suverenosti posameznih držav, dosledno postaviti ob ali pod izvirnimi imeni. Seveda ob tem skladno z resolucijami OZN ne velja uvajati novih eksonimov (Rado- van in Orožen Adamič 1999). Na slovenskih državnih topografskih zemljevidih imajo prednost uradna zemljepisna imena države, v kateri je predmet poimenovanja (Radovan pomniti, je zanje primerna zgornja ali leva postavitev (z endonimi v enako ve- likih ali manjših črkah pod njimi ali na desni strani v oklepajih). ... To je seveda mogoče ob predpogoju, da vsak eksonim na zemljevidu spremlja odgovarjajoči endonim. Vendar, kot kaže praksa, tega ni mogoče vselej zagotoviti, saj v mnogih primerih za to ni dovolj prostora, pred- vsem pri imenih pokrajin in reliefnih oblik.« Zaradi tega je umestno, da se v po- sameznem atlasu pri rabi originalnih in podomačenih tujih zemljepisnih imen uporabijo dvojna merila. Na preglednih zemljevidih sveta in posa- marsikaterem atlasu dodaja original- no ime v oklepaju, na primer Dunaj (Wien), Benetke (Venezia), Bruselj (Bruxelles/Brussel). Zanimivo je, da se za takšen način zapisovanja eksonimov ogreva tudi avstrijski geograf Peter Jordan, dol- goletni sklicatelj UNGEGN-ove De- lovne skupine za eksonime (Jordan 2000, 91): »Kadar se eksonimi upora- bijo na zemljevidih, je zaželeno, da se že iz medsebojnega položaja endonima in eksonima da razbrati, katero ime je originalno in katero podomačeno. Ker naj bi pozornost najprej pritegnili ek- sonimi, ki si jih velja tudi najprej za- Slika 3: V nekaterih srednjeevropskih atlasih se zemljepisna imena še vedno navajajo na način, ki opominja na polpretekle ekspanzionistične težnje (9). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 25 PRIPRAVA ATLASOV SVETA Osebne izkušnje V nadaljevanju članka so podane moje osebne izkušnje ob nastajanju petih atlasov. Pri najstarejšem, Ciga- letovem Atlantu (1869‒1877), sem pripravil imensko kazalo, pri Veli- kem družinskem atlasu sveta (1992 in 1996) opravil redakcijo podomačenih imen, v Družinski atlas sveta (2001) in Veliki šolski atlas (2003) sem vpi- primer Klagenfurt (Celovec), Trieste (Trst), Szentgotthárd (Monošter), tudi Brod na Kupi (Brod na Kolpi) (Berk 2001). Takšno spoštljivo ravnanje z zem ljepisnimi imeni v tujih atlasih pogosto pogrešamo. Čeprav se položaj tudi v tujini postopoma izboljšuje, sem in tja še vedno lahko naletimo na no- vodobne primere slabe prakse ravnanja z zemljepisnimi imeni (slika 3). 1995). Če gre za uradno dvojezičnost, sta obe imeni enakovredni in ločeni s poševnico, pri čemer je najprej nave- deno ime v jeziku večinskega naroda, na primer Zell-Pharre/Sele-Fara, Baso- vizza/Bazovica, Apátistvánfalva/ Števanovci. Ostala slovenska zemlje- pisna imena na slovenskem narodno- stnem ozemlju, ki niso uradna, piše- mo v oklepaju za uradnimi imeni, na Slika 4: Izsek z zemljevida Turčija in druge vzhodne dežele, na katerem je prikazan del ozemlja sodobne Grčije in s katerega je mogoče razbrati, da je bilo prepoznavanje zapisov zemljepisnih imen precej težavno opravilo (1). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA sal vsa podomačena slovenska imena, pri Atlantiki (2007) pa pripravil raču- nalniško datoteko s podomačenimi imeni, ki so se večinoma avtomatsko procesirala na zemljevide. Atlant, prvi slovenski atlas sveta, je med letoma 1869 in 1877 izšel v še- stih snopičih s po tremi listi. Skupaj je bilo natisnjenih 18 zemljevidov, ki prikazujejo svet v celoti in njego- ve posamezne dele. Zemljevidi niso bili nikoli vezani v knjigo. Ker so se posamezni listi izgubljali, so postali razmeroma redki. Še bolj redek pa je komplet vseh zemljevidov; v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani sta le dva izvoda. Zanimivo je, da je v vezani različici zaporedje zemljevi- dov tematsko, sledeč pogledu od do- movine navzven, in ne kronološko, v časovnem zaporedju njihovega dejan- skega izhajanja, kot so razporejeni v faksimilirani izdaji (Atlant 2005). Vlogo redaktorja in urednika Atlanta je prevzel pravnik in jezikoslovec Ma- tej Cigale (1819–1889), ki je opravil tudi pionirsko delo pri podomače- vanju zemljepisnih imen. V tistem času je živel na Dunaju in skrbel za slovensko pravno terminologijo ter prevode vseh zakonov, naredb, ukazov in uradnih razglasov (Urbanc 2005). Prek zemljepisnih imen je oblikoval jezikovno politiko in ob tem slovenski jezik postavil ob bok drugim, v karto- grafiji že uveljavljenim evropskim je- zikom v deželah z razvito kartografijo. Kljub izrednemu pomenu za razvoj slovenskega jezika pa Atlant pozneje ni doživel ustreznega odziva. Še več, Bohinec je v prvi številki Geografske- ga vestnika zapisal, da je Cigale videl v Atlantu le filološki problem, pri čemer naj bi bili točna predstavitev krajevnih imen in dodana kratka terminologija njegova edina dobra stran, ki pa za geo- grafijo »… ne znači nobenega napredka …«, saj je geofizikalna plat popolnoma Slika 5: Izsek iz na novo izdelanega imenskega kazala v faksimilirani izdaji Atlanta (2). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 27 PRIPRAVA ATLASOV SVETA zanemarjena, prav tako metodični pri- kaz (Bohinec 1925, 13). Kakšna zmo- ta! Kljub nekaterim pomanjkljivostim se vseh 18 listov kartografsko postavlja ob bok Kocenovim (Bratev Mrvar s sodelavci 2011) in drugim dosežkom iz druge polovice 19. stoletja, njihova vsebina pa je neprecenljiv vir za pre- učitve in utemeljevanje poslovenjenih zemljepisnih imen. Atlant je sčasoma postal prezrt in celo popolnoma spre- gledan. Čeprav so ga nekateri med vr- sticami omenjali, se z njim očitno niso pobliže seznanili. To je šlo tako daleč, da je generacija geografov, kartografov in jezikoslovcev po 2. svetovni vojni nanj enostavno pozabila. V času nastajanja Atlanta izdelava imenskega kazala še ni bila navada. Ker pa smo ob izidu njegove faksi- milirane izdaje (2005) želeli uporab- niku ponuditi dodatne, natančnejše informacije o zemljepisnih imenih na posameznih zemljevidih, smo se od- ločili za naknadno izdelavo imenika. Za ta namen smo na vsakem zemlje- vidu glede na že vrisane poldnevnike in vzporednike določili koordinatno mrežo stolpcev, označenih s črkami, in vrstic, označenih s številkami. Kva- dranti so bili podlaga za zajemanje posameznih zemljepisnih imen, ki jih je bilo zaradi barvne podlage, senče- nega reliefa, ponekod velike gostote, izključno črno-bele tipografije, števil- nih krajšav in mestoma slabega odtisa razmeroma težavno natančno prepo- znati (slika 4). Pri tem sem si pomagal z novejšimi atlasi in Wikipedijo. Vna- šanje imen je trajalo več mesecev, po vpisu pa je bil izveden natančen pre- gled, po katerem je bila odpravljena marsikatera napaka. Slika 6: Prikaz Mongolije in zapisa tamkajšnjih zemljepisnih imen v italijanskem izvirniku (13). Slika 7: Prikaz Mongolije in popravljen zapis tamkajšnjih zemljepisnih imen v slovenski priredbi De Agostinijevega atlasa (33). 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA Na podlagi vnosa je bilo izdelano in natisnjeno imensko kazalo (slika 5) s skupno 28.075 zapisi zemljepisnih imen in posameznih občih pojmov, od tega jih je 5907 ali 21 % podo- mačenih. Število različnih imen je 22.233, različnih podomačenih tu- jih zemljepisnih imen pa 4178 ali 18,8 %. Več kot je za posameznim imenom v imenskem kazalu zapisov številk zemljevidov s koordinatami, večkrat se določeno ime pojavi v atla- su. Ob tem je vsako ime razvrščeno v eno od 17-ih pomenskih tipov: celina, država, upravna enota, zgodovinska upravna enota, naselje, zgodovinsko naselje, zgodovinska pokrajina, na- ravna pokrajina, kopenska reliefna oblika, obalna reliefna oblika, otoška reliefna oblika, podmorska reliefna oblika, kopenski hidronim, morski hidronim, pejsaž, ljudstvo in drugo. Leta 1992 je pri Državni založbi Slo- venije izšel Veliki družinski atlas sve- ta, ki še vedno velja za enega najbolj- ših atlasov v slovenskem jeziku. Gre za priredbo atlasa Grande Atlante Ge- ografico De Agostini italijanske karto- grafske in založniške ustanove Istituto Geografico De Agostini iz Novare. Zemljevidi v atlasu so izdelani z ana- logno kartografsko tehnologijo. Ob estetsko dovršeni kartografiji je glavna vrednota tega atlasa mednarodnost, prepoznavna v bogastvu in sistematič- nosti zapisovanja zemljepisnih imen, še zlasti v navajanju vseh večimenskih različic imen, ki se razprostirajo čez ozemlja več držav (Kladnik 2007a). Ker je imel atlas velik tržni uspeh, zapisovanje ruskih imen v prvi izda- ji pa ni bilo skladno z mednarodni- mi prečrkovalnimi normami, je leta Slika 8: Zemljevid dela Združenih držav Amerike v izvirniku (10). Slika 9: Zemljevid dela Združenih držav Amerike v slovenski priredbi atlasa (11). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 29 PRIPRAVA ATLASOV SVETA 1996 izšla druga, popravljena izdaja, naslovljena Veliki atlas sveta, v kateri je ta pomanjkljivost odpravljena. V njej je popravljenih ali drugače spre- menjenih okrog 1250 zemljepisnih imen, večina med njimi v Rusiji. Prvo izdajo so uredili geografa Milan Oro- žen Adamič in Drago Kladnik ter je- zikoslovec Janko Moder, pri drugi pa se je priključil geograf Drago Perko, ki je prispeval levji delež k pravilnemu zapisu ruskih imen. Sistematičen pregled zemljevidov in imenskega kazala v Velikem družin- skem atlasu sveta je razkril, da je med skupno več kot 100.000 različnimi zemljepisnimi imeni v njem okrog 14.000 zapisanih v slovenskem jezi- ku, od tega je 2708 različnih (2,7 %) (Kladnik 2007a). Pri konkretnem delu so se pojavljale mnoge težave. Najbolj kričeč primer so bila zagotovo povsem neustrezna imena na ozemlju Mongolije v itali- janskem izvirniku. Ker je tam uradna pisava cirilica, se je uredništvo itali- janskega izvirnika pri prečrkovanju naslonilo na ruske strokovnjake, ti pa so zadevo poenostavili v maniri prvo- vrstnih imperialistov. Uporabili so na- mreč kar nekatera svoja imena in tako so bili sredi Mongolije zapisani ruski izrazi, na primer Mongolski Altaj (to naj bi bil endonim!), Hrebet Hangaj, Pustinya Gobi (slika 6) ... Ker je to povsem navzkriž z mednarodnimi načeli, sem ob odobritvi notranjega ured nika založbe Mihe Kovača skla- dno z dostopnimi imeniki priredil celotno imenje na območju te sred- njeazijske države. Naša opozorila in izboljšave (slika 7) so v kartografski Slika 10: Prikaz zahodnega dela srednje Evrope v izvirniku Velikega šolskega atlasa (27). Slika 11: Prikaz zahodnega dela srednje Evrope v njegovi slovenskim priredbi (34). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA se še posebej zaplete v primerih, ko se posamezna imena, zapisana s po- udarjeno velikimi črkami med seboj križajo. Za kakovosten zapis sta po- trebna potrpežljivost in prestavljanje številnih manj pomembnih izvirnih imen, da se za zapise z veliki črkami na novo pripravi primeren prostor. Posebno veliko truda je zahteval zem- ljevid Združenih držav Amerike, kjer se je napis ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (v angleščini le UNI- TED STATES OF AMERICA) križal z napisoma SKALNO GOROVJE (ROCKY MOUNTAINS) in VELI- KE PLANJAVE (GREAT PLAINS) (sliki 8 in 9). Vsaka večja slovenska založba razmiš- lja o izdaji atlasa, saj s tem sebi in drugim dokaže, da je kos tudi najbolj zahtevnim založniškim projektom, kar atlasi brez dvoma so. Ob uvelja- vljanju načela o prosti izbiri učnih pripomočkov s strani učiteljev je ugo- dno priložnost za preboj zaslutila tudi gorenjska založba Učila iz Tržiča, ki je leta 2003 izdala šolski atlas z morda ne preveč posrečenim naslovom Veli- ki šolski atlas, saj med šolskimi atlasi nima največjega formata niti ni najza- jetnejši. A v poplavi različnih atlasov s podobnimi naslovi se je poskušalo najti tržno prepoznavno ime. na. Takšen, na nek način nedosleden pristop je posledica imenske redakcije v izvirni različici atlasa, zato bolj do- sledna izpeljava dvojezičnih poimeno- vanj ni bila možna. Vnašanje imen na zemljevide je zani- mivo delo, ki ob poznavanju temelj- nih veščin uporabljenega programske- ga orodja zahteva dobro poznavanje imenske zasnove atlasa, korpusa po- domačenih zemljepisnih imen, lege imen, ki se domačijo, in zvrhano mero natančnosti. Na redkeje nase- ljenih območjih je dokaj nezahtevno, zaplete pa se na gosteje naseljenih območjih regionalnih zemljevidov, še posebej tam, kjer je večja gostota na- selij, katerih imena se domačijo in so zato zapisana dvojezično. Še najtežje pa je zapisati večbesedna podomačena imena s poudarjeno velikimi verzal- kami (imena držav, gorovij in velikih pokrajin), pri katerih se dolžine posa- meznih besed v slovenščini razlikujejo od dolžine angleških. Pri vpisovanju teh imen, ki imajo za zapis predviden prostor, prilagojen imenom v angle- ščini, je treba poskrbeti za enakomer- no razdaljo med posameznimi črkami ter presledki med besedami, kar lah- ko privede do prekrivanja vmesnih topografskih znakov in imen, zapisa- nih z manjšimi črkami. Zapisovanje hiši Istituto Geografico De Agostini hvaležno sprejeli in popravke vnesli tudi na njihove zemljevide. Prvi slovenski atlas sveta v 3. tisočletju je bil Družinski atlas sveta, priredba Dorling Kindersley World Atlas britan- sko-ameriške založbe Dorling Kinsder- sley Book. Je tudi prvi povsem digitalni atlas sveta v slovenskem jeziku. Izšel je pri založbi Slovenska knjiga. Strokov- no ga je pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU; urednika sta bila Mauro Hrvatin in Drago Per- ko. Atlas je bil ponatisnjen že leto po prvi izdaji, leta 2004 pa je doživel še drugi ponatis (Kladnik 2007a). V atlasu je okrog 75.000 različnih zemljepisnih imen, med njimi 2826 ali 3,8 % podomačenih (Kladnik 2007a). Avtor tega članka sem vsa podomačena zemljepisna imena s posebnim računalniškim programom vnesel na zemljevide. Na preglednih zemljevidih sveta in celin so vsa imena zapisana izključno enojezično, bodisi v podomačeni bodisi v izvirni obliki. Na zemljevidih posameznih držav ali delov celin so dvojezično (izvirno in podomačeno) zapisana imena rek in naselij, seveda le tistih, ki imajo tudi slovensko ime, vsa druga imena pa so tudi na teh zemljevidih enojezič- Slika 12: Izsek iz excelove datoteke z zapisom dvojničnega imena Japonsko morje/Vzhodno morje. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 31 PRIPRAVA ATLASOV SVETA je tudi podlaga njegovega imenskega kazala. V njem je navedenih dobrih 74.000 različnih zemljepisnih imen, od tega je natanko 2499 oziroma 3,4 % podomačenih v slovenski jezik. Za priredbe tega atlasa v vseh jezikov- nih različicah sem izdelal izhodišča in napotke za podomačevanje tujih ze- mljepisnih imen, za slovensko izdajo pa sem v računalniški datoteki z ze- mljepisnimi imeni pripravil podroben seznam podomačenih tujih zemlje- pisnih imen in redakcijo imenskega gradiva. Sodeloval sem tudi pri prvih korekturah kartografskega gradiva. Zemljevidi v atlasu so zasnovani dvo- stopenjsko: na eni strani so pregledni zemljevid celotne Zemlje in zemlje- vidi posameznih celin oziroma nji- hovih delov v merilu 1 : 30.000.000, na drugi pa regionalni, podrobnejši mesto in na novo vpisal ime Julijske Alpe (slika 11). O tej netočnosti smo obvestili tudi založnika izvirnika. Najnovejši med slovenskimi prired- bami atlasov sveta, pri katerih sem aktivno sodeloval je Atlantika: veliki satelitski atlas sveta, ki ga je leta 2007 sočasno z njegovo hrvaško, srbsko, makedonsko in bolgarsko različico iz- dala založba Mladinska knjiga. Gre za priredbo nemškega izvirnika Atlanti- ca: Der neue grosse Satelliten-Weltatlas, ki je leta 2004 izšel pri nemški kor- poraciji Bertelsmann oziroma založbi Wisen Media Verlag GmbH. Atlas s številnimi prekrasnimi satelit- skimi in letalskimi posnetki je prvi atlas sveta pri nas, v katerem so zemljepisna imena na zemljevidih avtomatsko pro- cesirana na podlagi vnaprej pripravlje- ne excelove računalniške datoteke, ki Gre za prevod in priredbo dela Student Atlas britansko-ameriškega založnika Dorling Kindersley Book, ki je prvič izšlo leta 1998. Pripravo slovenske raz- ličice je obenem z nujnimi dopolnili o Sloveniji prevzel Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Uredni- ki smo bili Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko, za priredbo podomačenih tujih zemljepisnih imen pa sem, tudi z vnosom zapisov na ze- mljevide, poskrbel avtor tega članka. Imensko kazalo sestavlja približno 10.200 različnih zemljepisnih imen, različnih podomačenih zemljepisnih imen pa je 1726 ali 16,9 %. Zaradi manjše gostote zemljepisnih imen, prilagojene šolski rabi oziroma zemljevidom v manjšem merilu je bilo njihovo umeščanje in zapisovanje enostavnejše kot v atlasovem »veli- kem bratu« Družinskem atlasu sveta (2001). Vseeno je bilo treba poskrbe- ti za primerne, enakomerne razmike med črkami različno dolgih zapisov imen držav in presledki pri njihovih večbesednih imenih, zapisanih z ver- zalkami. Ker v izvirniku imena rek niso bila zapisana dosledno dvojezič- no, sem se povsod odločil zapisati le njihovo izvirno oziroma morebitno slovensko ime. Podobno kot v drugih atlasih sem posebno pozornost na- menil imenom v zamejstvu, ki so do- sledno zapisana dvojezično, tako kot tudi vsa druga imena mest z morebi- tnimi slovenskimi eksonimi. Potreben je bil tudi temeljit popravek sicer red- kih pokrajinskih imen znotraj Repu- blike Slovenije. V izvirniku namreč ime Kras (v obliki Kars) sega prek ce- lotne države (slika 10), v slovenskem izdelku pa sem ga umestil na ustrezno Slika 13: Dvojnični zapis Ostmeer v pomenu ‘Vzhodno morje’ in Japanisches Meer v pomenu ‘Japonsko morje’ je bil uporabljen že v izvirniku Atlantica (3) 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 PRIPRAVA ATLASOV SVETA zemljevidi v merilih 1 : 3.000.000, 1 : 4.500.000 in 1 : 6.000.000. Med- tem ko se je procesiranje na regional- nih zemljevidih izvedlo avtomatsko, je pri vnosu podomačenih imen na pregledne zemljevide prišlo do težav, zato so jih na založbi naknadno pre- verjali in vnašali ročno. V zvezi s tem je po izidu prišlo do zanimivega pripetljaja, povezanega z enim od najbolj spornih zemljepisnih imen sploh, to je imenom Japonsko morje oziroma Vzhodno morje. Več o ozadju hudega imenskega spora med Japonsko in obema Korejama je zapi- sanega v monografiji Poimenovanja Piranskega zaliva (Kladnik, Pipan in Gašperič 2014, 20‒28). Skladno s stališčem Komisije za stan- dardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, ki je oktobra 2002 dopustila možnost, da se ob tra- dicionalnem imenu Japonsko morje enakovredno uporablja tudi njegova imenska različica Vzhodno morje, sem v računalniški datoteki pripravil dvoj- nični zapis Japonsko morje/Vzhodno morje (slika 12). Imenska dvojnica je bila uporabljena že v izvirniku (slika 13), taka oblika pa se je izpisala tudi na obeh regionalnih zemljevidih, kjer je prikazano to morje (slika 14). Žal pa se je zalomilo pri vnosu obeh imen na pregledna zemljevida, kamor so na založbi naknadno, ne da bi dovolj natančno preučili v datoteki zapisane imenske oblike, ročno vnesli zgolj ime Japonsko morje (slika 15). Ob tem se je zaradi časovne stiske pojavilo še več drugih napak, denimo zapis JUŽNA KOREA in neprevedeni zapis Japan Trench za Japonski jarek. Slika 14: Na regionalnih zemljevidih v slovenski priredbi atlasa je sporno ime izpisano z vmesno poševnico, ki poudarja enakovrednost obeh navedenih imen (4). Slika 15: Na preglednih zemljevidih v uvodnem delu atlasa je sporno ime pomotoma zapisano le v tradicionalni, bolj uveljavljeni imenski obliki (4). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 33 PRIPRAVA ATLASOV SVETA Viri in literatura 1. Atlant. V atlas vezana različica, hranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. Matica Slovenska. Ljubljana, 1869–1877. 2. Atlant. Faksimilirana izdaja. 18 zemljevidov in znanstvena monografija. Uredili Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D. in Urbanc, M. Ljubljana, 2005. 3. Atlantica: Der neue grosse Satelliten-Weltatlas. Gütersloh, Mönchen, 2004. 4. Atlantika: veliki satelitski atlas sveta. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2007. 5. Berk, S. 2001: O tujejezičnih ustreznicah za slovenska zemljepisna imena. Geografski vestnik 73-1. Ljubljana. 6. Bohinec, V. 1925: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik 1-1. Ljubljana. 7. Brajnik, M., Demšar, J., Mihelič, B., Petrovič, D., Radovan, D., Rojc, B. 1996: Pisave na slovenskih kartah: izdelava enotnega koncepta pisav (notranjega opisa) na državnih nomenklaturnih (sistemskih) kartah. Tehnično poročilo. Ljubljana. 8. Bratec Mrvar, R., Birsak, L., Fridl, J., Kladnik, D., Kunaver, J. 2011: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica. Geografija Slovenije 22. Ljubljana. 9. Der Neue Orbis Weltatlas. München, 1992. 10. Dorling Kindersley World Atlas. New York, 1997. 11. Družinski atlas sveta. Slovenska knjiga. Ljubljana, 2001. 12. Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Ljubljana. 13. Grande Atlante Geografico de Agostini. Novara, 1989. 14. Horňanský, I. 1992b: Latiniziranje zemljepisnih imen v kartografski praksi. Geodetski vestnik 36-4. Ljubljana. 15. Horňanský, I. 2000: Theory and Practice of the Standardization of Exonyms and the Policy of their Usage. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie 19. Frankfurt na Majni. 16. Jordan, P. 2000: The Importance of Using Exonyms – Pleading for a moderate and politically sensitive use. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie 19. Frankfurt na Majni. 17. Kadmon, N. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York. 18. Kladnik, D. 2007a: Podomačena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta. Geografija Slovenije 14. Ljubljana. 19. Kladnik, D. 2007b: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana. 20. Kladnik, D. 2007c: Zgodovinski vidiki podomačevanja tujih zemljepisnih imen. Zgodovinski časopis 61-3/4. Ljubljana. 21. Kladnik, D., Pipan, P., Gašperič, P. 2014: Poimenovanja Piranskega zaliva. Geografija Slovenije 27. Ljubljana. 22. Mihelič, B., Rojc, B. 1996: Smernice in metodologija za uporabo pisav na slovenskih kartah. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995–1996, Zveza geografskih društev Slovenije in Zveza geodetov Slovenije. Ljubljana. 23. Radovan, D. 1995: Toponimska navodila za Slovenijo. Ljubljana. 24. Radovan, D., Orožen Adamič, M. 1999: Resolucije OZN o zemljepisnih imenih. Ljubljana. 25. Rojc, B. 1986: Prispevek k raziskovanju percepcije vsebine karte. Doktorska disertacija. Ljubljana. 26. Rojc, B. 1993: Izobraževanje na področju kartografije. Geodetski vestnik 37-4. Ljubljana. 27. Student Atlas. London, 1998. 28. Šuntar, A. 1993: Metode kartografske generalizacije in problematika meril v GIS-u. Geodetski vestnik 37-3. Ljubljana. 29. Urbanc, M. 2005: Matej Cigale (1819‒1889): Petričev dohtar. Atlant - Faksimilirana izdaja. Ljubljana. 30. Veliki atlas sveta. DZS. Ljubljana, 1996 in 2002. 31. Veliki atlas sveta. DZS. Ljubljana, 2005. 32. Veliki atlas sveta. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1972. 33. Veliki družinski atlas sveta. DZS. Ljubljana, 1992. 34. Veliki šolski atlas. Učila. Tržič, 2003. Najbrž ni treba posebej poudariti, da si tako Japonci kot Južni Korejci goreče prizadevajo prepričati mednarodno skupnost za rabo po njihovem edino ustreznega imenskega zapisa. Zato vse nove kartografske izdelke širom po svetu skrbno spremljajo in analizirajo veleposlaništva obeh držav. Ker smo v Atlantiki uporabili za Japonce sporno imensko dvojnico Japonsko morje/ Vzhodno morje ni bilo treba dolgo čakati, da se je na delovni obisk najavil takratni namestnik japonskega veleposlanika v Ljubljani. Ko sva pregledovala zapise spornega imena v Atlantiki, mi je ob pogledu na pregledni zemljevid z navedbo izključno imena Japonsko morje namignil: »Vidite, tako je prav, takole bi moralo biti povsod!« Jaz pa sem mu brez zadrege odvrnil: »Vidi- te, takole je napačno, povsod bi moralo pisati Japonsko morje/Vzhodno morje!« In mu podrobno razložil ozadje napake. Ker je razumen možakar, se je le kislo nasmehnil …