Oospodarske stvari. Poverjoniki ,,Cesarjevič Rudolf-ovoffa sadjerojskoga društva za Spodnji Šiaj«'i'.' Da bi društvo moglo uspcšnejšc in obširnejše svoje delovanje v narod akreniti, da bi svoj blagi namen, povzdigo sadjereje, po vseli vseh krajiaah južaega Štajerja tem siguraeje dosezalo, je v svojem prvom občneni zboru 20. maja t. 1. skleailo, postaviti poverjeaikov, katori aaj bi blagotno delovali društvu aa razcvitaaje ia aarodu aa obilne koristi. Glavne dolžaosti poverjeaikov bi bile te: Poverjeaiki nabirajo društvu aovih udov, jih s pristopaino vred — letaiki 50 kr., nstanovnik enkrat za vselej 10 gld., pošiljajo blagajniku, g.v Fr. Praunaeisu vclepoaestniku in usjnarju v St. Juriji; za vsacega tako naznanjenega uda, bodi si ustaaovaika ali letaika dobodo tiskane pristopnice, da jih med dotičnike razdele. Poverjeaiki aaj bi ves svoj upliv obraili na to, da se v ondašajem kraji pridobe možje za ustanovo drevesaice — vrt, v katereia bi se odgojevalo mlado sadovao drevesje, da vaemajo staro in mlado za sadjerejo, da bi po svoji moči delali ua to, da so posebao mladina v šoli in aa šolskeia vrtu teoretičao ia praktičao podučuje, da se ji vcepi ljabezea do odgojevaaja aaduaosuega drevja itd. Poverjeaiki naj bi bili v vedai dotiki z ravaateljstvom. V ta namea jc drnštvo izvolilo sledeče gospode, kateri naj bi blagovolili poverjeniški posel prevzeti. P. a. gospodje: J. Rupaik, nadučitelj v Sent-Lovrenci pod Prežiaom; M. Vizjak, zaslažai sadjercjec in Iz. Selič v Tebarjih; Aat. Zuža, dekaa ia J. Drobaič, trgovec v Laškem; Fr. Gabršek, učitelj na Zidanem-Mosta; Fr. Lenček, veleposestnik in J. B o štj aa či č. ačitelj aa Blaaci; Fr. Jamšek, nadučitelj v Reicheaburgu; Matija Šušteršič, posestaik ia Drag. Ripšl, žapnik aa Vidma; Iv. Taašek, koncipijent in dr. G. Srebre, odvetaik v Brežicah ; J. Podviaski, župaa in Aat. Kokot v Pišecah; J. D o b r š e k, posestnik in P i t h a, zdravaik v Kozjem; Jos. Schulman, aadačitelj v Podčetrtku; S u p a a c , posestnik na Pri stavi; Peperko, poaeatnik ia Kotnik, učitelj v Zusem-a; Alojzij Kreft, žapaik aa Kalobji. Aaderluh, nadačitelj pri sv. Stefanu; Bošt. Sirk nadučitelj v Slivnici; Mih. Oberski, nadučitolj na Poaikvi; Jurij B e z e u š e k, župaik v Cadranra ; Jos. Lasbacher, ačitelj v CreSenjcah; Fraa Gregorič. posestnik v Makolah; Pezdevšek, aadučitelj v počitka inKene v „ Sladki gori; Iv. Z o 1 a i r, ačitelj v Spitaličn; J. Raaaer. nadučitelj v Polifanah; F. Skaza, velepoaestaik ia J, Flis, učitelj v Šmarji; pl. Iljačič, c. k. knjigovodja ia Rok Orač, nadučitelj v Rogatcu; 11 a k ml., posestnik v Veleaji; J. Mikuš, dekaa ia dr. Prus v Koajicali; Breznik, posestnik in Voh, župnik pri sv. Martiuu v Rožai dol; Blaž D o 1 i a š e k, žapnik in Filip K o d e r ai a a, nadučitelj v Frankolovem; J. Zdolšek, nadučitelj pri Novicerkvi; J. G a j š e k, župaik na Dobrai; Aat. Brczovaik, učitelj v Vojniku; ,T. Modic, župaik na Pribovi; I) r. S n c, žnpaik ia deželni poslanec ia Jos. B a r 1 e, ravnatelj v Slov. Gradci; Rataj, notar in Aat. Hajšek, dekaa v Slov. Bistrici; Jarij Ž m a v e c, župaik v Remšniku pri Marea- borgu; Fr. P r a p r o t a i k, aadučitelj pri M. D. v Pušcavi Jak. Bohinec, dekau ia jos. Pauer, trgovec v Brašlovčah. Ivau Hausenbi chler, posestnik ia Aatoa Petriček, učitelj v Zavci; Jos. D o b n i k, učitelj in V i v o t, posestaik pri sv. Florijaan pri Misljinji. J. Uranič, ačitelj pri sv. Ruperta. Postavili bi radi še na drngib krajih poverjenikov, a naai razmere aiso dosti znane ; prosimo toraj, da bi se vneti sodelalci za to podjetje blagovoljno sarni oglasili ali nasvetovali druge sposobne gospode; isto tako prosimo. ako bi kdo od zgoraj imeaovaaili p. a. gospodov nikakor ne mogcl ali ae hotel poverjeniški posel prevzeti, da bi aam nasvetoval druge vaete in marljive domoljube za ta posel. Vpisalne pole se bodo pozaeje razpošiljale. V Št. Jurij ob jaž. železa. 12. jua. 1883. V. Jarc, tajaik. Dr. Ipavic, ravnatelj. Zakaj nam konji pogosto oslepnejo! Velika aesreča je za kmeta, i-e ma koaj aa eno ali obe oki oslepne. Zali Bog, da se to prepogosto nagodi, kakor pri aobenej drugej doaiačej živali ae. Uzrokov je različnih ia maogo. Na prvem mestu imeaujemo lojtre, ki so prepogosto koajeai previsoko nad jaslarai obešene. Vsled tega mora žival visoko glavo vpenjati po krmo. Pri tem pa kedaj bodi kaj v očesa koajem padae. Oko začae boleliati, se vaame, gnoji ia aaposled oslepae. Konjski gaoj ia hcaaje dela oster sopah, sam aaioaijakov plin. Ta oloveško oko časih tako grize, da se solzi. Da toraj isti plia tadi konjskemu očesu škoduje, to je lebko umevno. Časih je tudi svetloba uzrok oslepneajvi koaja, če napačao v lilev priliaja. Ce svetloba vliaja skoz postransko okno, tako osvetljuje sarao eao oko, drago je več ali meaje v temi. Z glavo v kot postavljeni konj ima pa vedno temo pred seboj in ga vselej v očesih zaboli. kedar ga iz bleva aa svetlobo žeaejo. Proti svetlobi obrnenemn konju pa sc prcveč blišči ia oko sčasoma oalabi. Jako škodljivi so tudi usajati naočaiki. Uboga žival ae more naravao gledati, ae se prahu braaiti. Tudi bit". padae časih na oko, je raui in pogosto bolczai ia slepoto zakrivi. Kdor toraj hoče svojim koajem očesa varovati prcd oslepaeajem, aaj odpravi prcviaoke lojtre nad jaslami, gaoj marljivo kida, pod z gipsom potroša, okaa mogoče visoko v hlevu postavi, naočaike odreže ia z bičem opazao ravna. Sejmi. 20. juaija Vitaaje, 21. jnaija sv. Toiaaž pri Velikej ncdelji, 2'\. juaija Koajice, Podsreda, Laško, sv. Jaaž aa Dravskem polji. Žetale.