JulMMlMlMlM^ Trgovina lesa in gradbenega materiala Kranj, Primskovo žćđ terene XXXII. Številka 100 jtelji: obcinake konference SZDL , Kranj, Radovljica, Skofja Loka \ - Izdaja Časopisno podjetje fonj - Glavni urednik Igor Slavec (govorni urednik Andrej 2alar ASILO SOCIA Kranj, torek, 25. 12. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, »d julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Priznanja za obrambna prizadevanja V skupščini SR Slovenije je bila minuli četrtek slovesnost ob dnevu JLA - Po nagovoru dr. Antona Vratuše so podelili državna odlikovanja in priznanja republiškega štaba teritorialne obrambe ter republiškega sekretariata za ljudsko obrambo - Pokrajinski štab TO za Gorenjsko so razglasili za najboljši v Sloveniji. Bojan Križaj Športnik leta U&REB - V hotelu Esplanade so ^feljo že tretjič razglasili naj-iportnike, Športnico in naj-rnofttvo Jugoslavije. Ta naslov leto 1979 osvojili alpski smučar, Križaj, namiznoteniška Gordana Perkučin in kot U pn moških naSa alpinistična •za, ki je osvojila najvišji vrh ,vetu Mount Everest, pri moštvu pa so letos naj-košarkarice Crvene zvezde. \D za fair plav Vladimir ^ pa je dobil alpinist j Manfreda. Med prvo dese-'..'/Aih je plavalec kranjskega L| Borut Petrič četrti. D. Humer LJUBLJANA - Na svečanosti, ki se je začela s pesmijo o Titu v izvedbi Koroškega akademskega okteta, je imel otvoritveni nagovor predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Po čestitki vsem pripadnikom armade in teritorialne obrambe je opisal razvojno pot naših oboroženih sil. Ob tem je poudaril, da je jugoslovanska ljudska armada, ki je nastala in se kalila v narodnoosvobodilni borbi ter se razvijala po osvoboditvi, danes pomemben člen v naši socialistični samoupravni ureditvi. Sodobna armada je skupaj s teritorialno obrambo tudi hrbtenica sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kot je povzel v svojih besedah, smo doslej na tem področju dosegli pomembne dosežke, za nadaljnji razvoj množičnega obrambnega in samozaščitnega gibanja pa bo odločilno tudi odločno uresniče- Odločilna faza usklajevanja Kranj - Ko v kranjski občini ugotavljajo, da poteka priprava ^ročnih planov za prihodnje obdobje po načrtih, da je 90 odstot-Iu združenega dela sprejelo smernice in da je 60 odstotkov krajevnih iupnouti prav tako že potrdilo smernice in elemente za sporazumeva- opozarjajo, da sedaj prihaja najodgovornejša fo-^a planiranja: ^lajevanje elementov za sporazumevanje o temeljih aružbenih pla-v;v V krajevnih skupnostih, kjer kasnijo, so planski osnutki sedaj v .„pravi, interesne skupnosti pa prav tako lovijo roke in imajo pripravke analize razvojnih možnosti in elemente za sporazumevanje. Kjer so elementi za sporazumevanje konkretni, bo usklajevanje j}* in hitreje bodo oblikovane stične točke, prav tako pa bo lažje ^tovljiv družbeni interes. Prav krajevne skupnosti prednjačilo pri Okretnosti, v smernicah združenega dela pa je premalo pobud, kaj bi v/fale v elementih za sporazumevanje upoštevati interese skupnosti. ie sedaj lahko trdimo, da je marsikje plan za prihodnje srednjeroč-/(obdobje nerealen in preveč podoben spisku želja. Nekateri so tudi /emalo upoštevali razmere v prihodnjem in hkrati zadnjem letu sedala planskega obdobja. Kjer so plani nerealni, jih bo treba selektivno uravnavati in izluSčiti tisto najpomembnejše. To naj bi opravili fjani, najodgovornejši za planiranje v občini, predvsem pa komisije in UffM »kupine izvrSnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Le i realnih planih se je mogoče stvarno sporazumevati in doseči ^iajevanje v družbenem interesu. Takšno usklajevanje bo treba odjaviti tudi na viSjih ravneh. Ze sedaj pa je jasno, da bodo nekatere planske naloge težje ,«s)nK*ljive, ker jim proizvodnja ne bo kos, čeprav bodo na voljo *«d»tva. -jk vanje določil novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Predsednik Vratuša je nato' podelil Borisu Čižmeku in Bojanu Polaku red republike z zlatim vencem, Dušanu Bravničarju red bratstva in enostnosti z zlatim vencem in Matiji Pečniku red dela z rdečo zastavo. Osem starešin in uglednih družbenopolitičnih delavcev pa je prejelo še nekatere visoka državna priznanja. Poveljnik teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnik Branko JerkiČ je zatem razglasil enoto TO Lado Mavsar-Ronko iz Ljubljane in enoto TO občine Zagorje ter pokrajinski štab TO za Gorenjsko kot najboljše v naši republiki. Podelil je tudi priznanja republiškega štaba TO najboljšim mladinkam in mladincem, ki so se prostovoljno pridružili teritorialcem, pa uredništvom in novinarjem, ki obveščajo javnost o dejavnostih na področju SLO in družbene samozaščite. Sledila je še podelitev priznanj republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki jih je številnim nagrajencem predal član izvršnega sveta in republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Prisrčno slovesnost ob dnevu JLA v slovenski skupščini so sklenili z nastopom Koroškega akademsega okteta. S. Saje Radovljica — Številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij Jesenic in Radovljice in občani so se zbrali na osrednji ttbčinski proslavi ob dnevu naše armade ob vojašnici v Radovljici. Ob lepem kulturnem programu so odkrili tudi spominski kip narodnemu heroju Antonu DežmanuTončku. Spominski kip je delo akademskega kiparja Jaka Torkarja. — Foto: F. Perdan Ob prazniku KS Škofja Loka Nova vlaganja v čistejše vode V okviru praznovanja krajevnega praznika Škofje Loke so v petek vzidali temeljni kamen drugega dela čistilne naprave v Skofji Loki in podpisali samoupravni sporazum o gradnji ter financiranju stroškov gradnje enostavne in razširjene reprodukcije loške kanalizacije in čistilne naprave. Ta sporazum so podpisali s kranjsko komunalno skupnostjo, ker bo kanalizacija od Stražišča do 2abnice priključena na loško čistilno napravo. Drugi del čistilne naprave so začeli graditi točno pet let zatem, ko so na Suhi odprli prvo čistilno napravo v Skofji Loki, na Gorenjskem in eno prvih v Sloveniji. Takrat niso zgradili večje, ker se tehnologija čiščenja odpadnih voda izredno hitro spreminja in takšna naložba ne bi bila smiselna. Z dograditvijo objekta, za katerega so v petek vzidali temeljni ka- men, se bo zmogljivost čistilne naprave podvojila in to od 25 na 55 tisoč enot. Takšne zmogljivosti bodo zadostovale za nadaljnjih 15 let, vendar bo treba glede na program razvoja mesta Škofje Loke že do leta 2000 povečati čistilno napravo na 80.(XX) enot. Potreba po povečanju nakazuje tudi povezovanje z nekaterimi predeli občine Kranj, ki se prek komunalne skupnosti vključuje v sofinanciranje tega objekta. To je tudi prvi primer združevanja denarja za gradnjo komunalnih objektov pomembnih za več občin. Za zgraditev vseh objektov in naprav vključno z gniliščem bo potrebnih nekaj čez 50 milijonov dinarjev. Z dograditvijo tega objekta Nadaljevanje na 24. str. Predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Franc Podjed je vzidal temeljni kamen za drugi del čistilne naprave v Skofji Loki. - Foto: F. Perdan kranj, 15.-26.12. — nižje cene blaga Široke potroSnje — ugodni nakupi zimsko športne opreme in novoletnih daril — vsak popoldan obisk dedka mraza z novoletnim sporedom — sejem rabljene smučarske opreme O L, AS 2.STRAN TOREK, 25. DECEMBRA IflfcrT Naftovod nared Jugoslavija je bogatejša za naftovodni sistem, ki bo oskrboval naše rafinerije z deset milijoni ton surove nafte na leto. Z enako koli fino nafte na tudi rafinerije v Madžarski in CSSR. Velik naftovodni sistem, ki je dolfl 751 kilometrov in povezuje otok Krk ; madžarsko mejo, smo gradili tri leta. Pri delih je sodelovalo 300 delovnih organizacij iz države in ena tuja. Skupni gradbeni stroški znašajo //,5 milijarde dinarjev in kakih 70 odstotkov opreme so prispevale naše tovarne. Investitorji so Energo-invest iz Sarajeva, zagrebška INA in Naftagas iz Novega Sada. Borci pri Titu Ob dnevu JLA je predsednik republike sprejel predsednika zveznega odbora ZZB NOV Kosto Nadja in predsednika zveze združenj rezervnih vojaških starešin Bogdana Pečotića. Predsednik Tito je pri tem ugodno ocenil dejavnost borčevske organizacije in to še posebej v tistih vprašanjih, ki se nanašajo na urejanje položaja borcev v naši druž bi. Pri tem je opozoril na velik pomen, ki ga ima ta organizacija v našem družbenopolitičnem življenju. Tovariš Tito je govoril tudi o pomenu dela združenj rezervnih vojaških starešin, ki se mora odražati v nenehnem izpopolnjevanju znanja, kakor tudi v krepitvi sistema splošnega ljudskega odpora. Spomenik borcu za delavske pravice Na trgu JLA v Izoli so v nedeljo popoldne odkrili doprsni kip revolucionarju, gorečemu borcu za ideale svobode in delavske pravice Francu Stoki-Radv. Stoka je bil sicer iz Kontovela pri Trstu, vendar pa je bilo njegovo delo pomembno za vso slovensko obalno narodnoosvobodilno gibanje, zato mu spomenik odkrili na asi strani. Metanol namesto bencina V institutu kragujevške O->ene zastave raziskujejo možnosti, da bi standardno gorivo zamenjali z mešanico alkohola in 86-oktanskega bencina. Na ta način bi v Jugoslaviji prihranili 350 tisoč ton bencina ali več kot dva milijona ton nafte letno, če bi vsa vozila uporabljala to gorivo. Dosedanje raziskave dajejo spodbudne rezultate. Po jugoslovanskih cestah že vozijo štiri vozila, na katerih so napravili spremembe na motorju in vpli-njaču in jih poganja novo gorivo, ki so ga poimenovali »metanol«. Predlog omejevanja osebnih dohodkov Odbor za finance v zboru republik in pokrajin je v soboto in v nedeljo obravnaval ' predlog zveznega proračuna in omejevanje porabe. Medtem ko razvite republike Srbija, Slovenija, Hrvatska in pokrajina Vojvodina vztrajajo pri nadaljnjem zmanjšanju zveznega proračuna za 2.500 milijonov dinarjev, so manj razvite proti, ker si obetajo iz proračuna precej pomoči. Odbor je tudi obravnaval predlog ZIS, da se smejo osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu v prihodnjem letu povečati največ do 18 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom, v negospodarstvu pa za 15 odstotkov. V gospodarskih delovnih organizacijah bi smela skupna poraba v prihodnjem letu narasti le za 14 odstotkov, v negospodarskih pa za 10 odstotkov. Celotna skupna poraba pa bi se po predlogu ZIS smela povečati največ do 15 odstotkov, splošna za naj-\>eč do /r> odstotkov. r Poveljnik planinski- enote prejema zastavico najboljše enote v ljubljanskem ar modnem območju. — Foto: S. Saje Ponovno najboljša enota Ob letošnjem prazniku naše armade je bilo posebno svečano v kranjski vojašnici — Na proslavi so planinsko enoto že tretjič razglasili za naj boljšo v ljubljanskem armadnem območju — Mladi vojaki so svečano zaprisegli. Kranj — Vrata kranjske vojašnice Stane Žagar niso za obiskovalce nikoli zaprta, še posebno pa ne ob prazniku Jugoslovanske ljudske armade. Tako je bilo tudi ob letošnjem dnevu JLA. Množica udeležencev, med njimi so bili ugledni družbenopolitični delavci, predstavniki delovnih in družbenih organizacij, mladina in drugi delovni ljudje ter občani, se je tam zbrala na osrednji proslavi v kranjski občini. Praznovala je s pripadniki planinske enote in s tem dokazala, da je armada resnično ljudska, da je dan armade naš skupni praznik. Na proslavi, ki se je začela s svečano zaobljubo mladih vojakov, je zbrane pozdravil in jim spregovoril poveljnik planinske enote. Kot je poudaril, je letošnji praznik za vse pripadnike enote pomemben iz več razlogov. Najvažnejši je, da je enota že tretjič najboljša v ljubljanskem armadnem območju. Vendar, dobri rezultati jo zavezujejo tudi za bodoče, da si bo kar največ prizadevala. To planinci prav gotovo zmorejo, je potrdil poveljnik enote, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade. Zatem je mladim vojakom opisal njihove naloge za ohranjanje teh tradicij in spregovoril o pomenu in vlogi armade v naši socialistični samoupravni skupnosti. Kakor je sklenil svoje misli, smo lahko ponosni, da na Titovih načelih bijemo bitko za uveljavitev človeka kot samoupravljavca in branivca. Po slavnostnem govoru je starešina poveljstva ljubljanskega armad nega območja predal poveljniku planinske enote zastavico najboljše enote. Sledila je razglasitev najboljših temeljnih enot, podelitev odlikovanj in priznanj starešinam ter vojaškim uslužbencem pa razglasitev pohval in napredovanj. Proslavo sta popestrila tudi pozdravna govora prvega poveljnika Prešernove brigade Ivana Javora-Igorja in sekretarja komiteja občinske konference ZKS v Kranju Jožeta Kavčiča. Zatem ko je predstavnik kranjske Save izročil zlato značko Save poveljniku in priznanje kolektiva enoti za uspešno sodelovanje, so slovesnost sklenili z branjem pozdravnega pisma, ki so ga odposlali tovarišu Titu. Praznovanje se je nadaljevalo z družbenim srečanjem udeležencev proslave s pripadniki enote. V njem ni manjkalo prijateljskih stiskov rok in tovariških pogovorov. Seveda, tudi brez znanega vojaškega kosila ni šlo! S. Saje JESENICE Na podlagi PRAVILNIKA o podeljevanju občinskega priznan« Osvobodilne fronte slovenskega naroda. ŽIRIJA za podeljevanje pn znanj OK pri Občinski konferenci SZDL Radovljica OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leto 1980 Priznanja se bodo podelila ob obletnici ustanovitve OF v letu I9H služnim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom posamezniki pa tudi / drugimi osebnimi kvalitetami dosegli uspeh? trajnejšega pomena, /lasti pa dosežke, ki pospešujejo neposmto' uveljavljanje delovnih ljudi in občanov na vseh področjih druJtenefl življenja. Upoštevani bodo tisti, ki prostovoljno opravljajo druihm« delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovni«! uspehi v svojem delovnem okolju, in pa tisti, ki so s svojim dek narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi prispevali k razvo* samoupravne socialist ične družbe. Predloge kandidatov za podelitev priznanj lahko podajo organa*! SZDL in druge družbenopolitične organizacije, delovne m dnip organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in |><>same?ti! občani. Predlog mora vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogi katerega naj kandidat prejme priznanje OF za leto i98<>. Rok za prijavo je 15. marec 1980. Kasnejših predlogov 2IRMA ne br upoštevala. V hka bi rtič W 1 fcjai J VI' fp Butni 1 • Predloge sprejema ŽIRIJA ZA PODELJKVAN-IK PRIZNAN OF PRI PREDSEDSTVU OK SB1 RADOVLJICA Tn "i ttfar K ki: Iti Kranj - Minuli četrtek dopoldan je bila v kranjski vojašnici Mam . krajša slovesnost, na kateri so se z nekaterimi starešinami [mvljstiv a ^ ninske enote srečali predstavniki lovske organizacije. Mljpi***^ predstavnik Lovske zveze Slovenije Ivan Cvar predal poveljniku en■><<• ^ lovske zasluge I. stopnje za uspešno sodelovanje v akciji :a preprttn* garjavosti divjadi, predstavnik skupnosti OZD za varstvo go/tta dinfZ^ •• — -----" "oaelinxinjt lovstvo in ribištvo Slovenije Ivan Nečemar pa mu je za sodt priznanje z zlato plaketo gojitvenih lovišč Slovenije. (S) - roto KAMNIK mu kbk< 4. V soboto, 29. decembra, ob 7. uri se bo sestal delavski svet jeseniške železarne. Na seji bodo obravnavali gospodarski načrt železarne za prihodnje leto in se seznanaili z informacijo o izgradnji nove elektro jeklarne ter informacije o izločitvi temeljne organizacije Kovinoservis iz delovne organizacije. Med drugim bodo razpravljali tudi o poročilu predsednika poslovodnega odbora, opravili imenovanja več vodstvenih delavcev in delegatov ter sprejeli ugotovitve o izidu referenduma pa spremembah nekaterih samoupravnih aktov. (S) Danes, 25. decembra, ob 11. uri bo seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Člani sveta bodo med drugim obravnavali predlog novih cen oskrbnega dne v domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah in predlog novih cen za komunalne storitve. Seznanili se bodo tudi z informacijo o lokaciji nove centralne deponije za smeti in odpadke. (S) Ena sindikalna politična šola za vso Gorenjsko Danes ob 16. uri se bo sestalo predsedstvo občinske kontw*J P' SZDL. Na dnevnem redu je razprava o gospodarjenju, into: ' postopnem prehodu na ekonomske stanarine in finančne zadeve V sredo, 26. decembra, ob 10. uri bo seja izvršnega sveta oto^ skupščine, na kateri bodo obravnavali dopolnitve k sanacijske«* P* gramu TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik in delovno p*^" ^ turističnega programa Velike planine s predlogi nalog za ustanov** *#. interesne skupnosti RTC Velika planina ter naknadno d«** predloge in pripombe na osnutek resolucije. V četrtek, 27. decembra, ob 12. uri se bosta sestala oba izobraževalne skupnosti. Na dnevnem redu je potni*'!** Činske izoiirazevauit- snu|jiiuaii. iia . .».v.- jv finančnega načrta za prvih devet mesecev, valorizacija projnta«** gradnja telovadnice pri Izobraževalnem centru in sporazum oupow^ športne dvorane. KRANJ Predsednik odbora za drobno gospodarstvo pri MedotVinsIn spodarski zbornici za Gorenjsko Janko Pogačnik je sklical \\Vrv odbora, na kateri so obravnavali položaj sejemske dejavnosti \ h->I in še posebej razvojne možnosti sejma malega gospodarstva Za jutri pa je sklicana 2. seja skupščine Medobčinske gospoo.« zbornice za Gorenjsko. Delegati bodo obravnavali predlog sprtmA statuta zbornice, predlog poslovnika in izhodišča za delovni pmM Na skupščini bo govora tudi o kadrovski politiki, o menlih razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke te predlogu kriterijev za prednostno razvrstitev naložb. j} Doslej smo sindikalno politično šolo, kot najbolj zahtevno obliko izobraževanja sindikalnih delavcev imeli le v Kranju. To jesen pa so se občinski sindikalni sveti na Gorenjskem dogovorili za enotno skupno izobraževanje in prvi sad tega skupnega dogovora je sindikalna politična šola za okrog 70 sindikalnih delavcev z Gorenjske, ki se je 16. novembra pričela v Preddvoru. V šestih ciklusih predavanj bodo sindikalni aktivisti obdelali vse najbolj zahtevne aktualne teoretične in družbenopolitične teme, od marksističnega pojmovanja razvoja zgodovine družbe, osnovnih značilnosti posameznih obdobij graditve jugoslovanske socialistične družbe, vloge socialističnih sil v našem samoupravnem sistemu, ocene uveljavljanja ustave in zakona o združenem delu na osnovi analize stanja v OZD, ocene samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, formiranja in delitvi dohodka po delu, uveljavljanje samoupravne delavske kontrole do delegatskega in skupščinskega sistema, nalog sindikata na področju stanovanjskem gospodarstva, izobraževanja, kadrovske politike in podobno. Velike vrednosti pa bo tudi izmenjava izkušenj pri delu. Sindikalna politična šola, ki poteka v obliki predavanj, grupnega dela in individualnih nastopov in bo ob koncu zahtevala tudi saminarsko nalogo posameznika, bo zaključena 19. januarja 1980. D. Dolenc ŠK. LOKA Ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta občinske skupsti« dnevnem redu je poročilo o opravljanju zimske službe. pnMkx M potrditev manjšega odmika zazidalnega načrta v Selcih, pni \ | potrditev programskih osnov za zazidalni načrt Frankovo zahodni del, osnutek samoupravnega sporazuma o poslovna sodelovanju na področju informiranja in obdelave podatko\ in medobčinskim računskim centrom Ribnica, poročilo o uresnuVu politike cen proizvodov in storitev v letu 1979, predlog za M gradu in grajskega vrta Loškemu muzeju in še nekatere druge zadev« r Z novim letom nekoliko višja naročnina Kakorkoli smo obračali podatke plana za naslednje leto, smo ugotovili, da ne sledimo porastu stroškov za tisk in za druge storitve in da se kaj lahko zgodi, da naš časopis zabrede v večje finančne težave. Da bi to preprečili se je kolektiv odločil za dve akciji: da se obrne na eni strani na naše bralce s prošnjo za razu mevanje. ker je prisiljen dvigniti polletno naročnino ttd dosedanjih 175 na 2<¥)din. in na drugi strani na našo družbenopolitično skupnost za izdatnejšo pomoč. Da ne bi bili krivični do vseh tistih, ki m že plačati naročnino za prvo polletje naslednjega leta. ali pa celit za celo koledarsko leto I9H0. ali pa so naroČili Olas po naši ponudbi iz novembra 1979. srn« se,v; fiti, da vsem tem naročnikom ne bo potrebna ; doplačevati. čeprav pomeni 25 dinarjev iy(v :. polletno naročnino praktično le 50 para vrt na ^\ izvttd časopisa. V prepričanju, da nova cena ne bo uplivala na ^ medsebitjni odnos, da bomo v vaše rfomocv & tw> lahko prihajali v torkih in petkih, kot do sedaj. „',•,> našim naročnikom in bralcem srečno. :dra^> » uspešno novo leto 1980, da leto preživimo v sv»b>\i miru in v medsebojnem spoštovanju. Vaš urednik Igor Slav* Več skrbi za zdravo okolje Skaz stanja človekovega okolja v tržiški občini bo dopolnil še predlog rešitev za izboljšanje 11 ii i -a /.liano. - Izvršni svet skupščine Tržu' je preti dnevi obrav-melio o varstvu okolja \ |ii jo je pripravil sanitarni l„r .Janez Piskar in predstavniški prika/ stanja na tem ^.u_ četudi ne obravnava ^prostorske stvarnosti. ,A najbolj perečih vprašanj je piovo odlaganje trdnih ko-nih in inertnih industrijskih l)V Kdino odlagališče v namerava Komunalno pod-. Trfir sicer posodobiti, tako da «. vsaj delno sortiranje od-vendar pa bi bilo dobro raz tudi o nakupu sežigalne na za gorljive odpadke. S primer-^nologijo bi bilo razen tega m /manjšati količino izcednih y k, mešajo s površinskimi vo- dotoki m Jih onesnažiljejo. Posebno poglavje pa predstavlja odlaganje oziroma uničevanje strupenih odpadkov, /a kar bi morali rešitev poiskati v republiškem merilu. S trdnimi odpadki so največkrat pomešani tudi tekoči, to so razna odpadna olja. emulzije, barve, topila in podobno. Pomanjkljivost bo odpravila sežigalna naprava za tekoče gorljive odpadke, ki jo bodo zgradili v Kranju, uporabljali pa tildi v drugih gorenjskih občinah. Povsod tam. kjer ni kanalizacije in je zemljišče slabo prepustno, se pojavlja vprašanje, kam s tekalnimi odpadki. Vsebina i/, greznic bi morala biti predelana v biološki čistilni napravi, preden se pomeša s površinskimi vodotoki. Med industrijskimi onesnaževalci sta naj- PROBLEM KRAJEVNE SKUPNOSTI VELESOVO -%ra šola v Adergasu čaka popravila ifirazum o obnovi izpraznjene podružnične šole hdergasu, ki razpada, čeprav je spomeniško ltiten objekt, predvideva sodelovanje kulturne, fraževalne in stanovanjske skupnosti, tovarne m in izvršnega sveta — Kako nasploh ravnati z opuščenimi šolami? - Z gradnjo novih osredki v kranjski občini in z ukinja-fitkaterih podružničnih šol se j^jila občinska družbenopolit ič-Aupnost pred novim vpraša-loko vzdrževati in koristno Ijati izpraznjena šolska poki se jih hitro lotita zob časa lanje. Kjer so ukrepali pra-našli praznim šolam nove if in skrbnike ter vanje name-druge dejavnosti, stare šole še l>fr- uspešno služijo družbenim '•'-1 Imm Kjer pa temu ni bilo tako. kv% »ujjjo prazne učilnice vedno >x; ty breme in z dneva v dan večji n* Mi za obnovo in vzdrževanje * I In za m je bil rešen problem stare primskovem, pa tudi drugje ,,,< našli takšne primere. novo pa se pojavlja proble-leta 1968 izpraznjene po-..,,/ne šole v Adergasu, s katero it takrat gospodarila cerkljanska wna šola. Z ukinitvijo šole je Mila tudi skrb za poslopje. Po [jiflcoknjižnih podatkih je imet-pravice uporabe občina Kranj. *»je. ^ posebej pa streha, v**!'^ in postaja osrednji problem |Lype skupnosti Velesovo. Učilni-tfipomeniško zaščitene stavbe so \!m ^njene v stanovanja. Polovica , \Z že last samoupravne stanove skupnosti, druga polovica mm .vedi pa je prav tako zasedena s strankami, ki pa nimajo odločb, zaposleni pa so večinoma v Savi. Gorenjski muzej iz Kranja bi rad dobil v uporabo adergaško osnovno šolo, vendar obnovljeno, za kar sam nima dovolj denarja. Razpadajoča streha je največji problem. Za njeno popravilo bi potrebovali 570.425 dinarjev. Na osnovi razprave na kranjskem izvršnem svetu je mogoče sklepati o obetih, da bo problem šole v Adergasu rešen. Pripravljen je sporazum o obnovi, ki predvideva sofinanciranje kulturne skupnosti, izobraževalne skupnosti in izvršnega sveta, ki bi lahko za ta namen prispeval del kupnine, pridobljene s prodajo šole na Primskovem. Stanovanjska skupnost in Sava pa bi poskrbela za stanovanja tistih, ki so sedaj v šoli. Poslopje bi dobil Gorenjski muzej s pravico uporabe in vsemi drugimi pravicami in dolžnostmi, da bo stavba takšna kot je treba. S tem bi bil odstranjem problem, ki ne buri le Adergasa in Velesovega, temveč ima širši pomen. Vseeno pa se kaže vprašati, zakaj za poslopje ni bilo ustrezno poskrbljeno takoj, ko se je šola izselila. Škoda bi bila manjša, stavba pa bolje vzdrževana. Najlažje je seveda vso skrb v končni fazi zvaliti na občino ... J. Košnjek 1»! Mi m i* DOGOVORIMO SE .- '.i we SEJA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 26. decembra, ob lb. uri se bodo v mali dvaorani kina Dom »tali vsi trije zbori kamniške občinske skupščine. Med pomembnimi y/kami dnevnega reda so predlog resolucije in občinskega proračuna p- informacija o višini prispevnih stopenj za družbene dejavnosti v /iMnjem letu. UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE Izvršni svet predlaga vrsto ukrepov, ki določajo nosilce nalog in w,remljanje izvajanja resolucije v prihodnjem letu. Ukrepi poudarjajo izvajanje politike ekonomske stabilizacije, ki j^bej zahteva, da bo rast sredstev za zadovoljevanje skupnih in ■planih potreb nižja od rasti družbenega proizvoda. Delitev po vloženem delu bo morala postati najučinkovitejši moti" .'-.talnega po-sevanja produktivnosti. Skupnost za zaposlovanje .Vo skrbela za fvalitetne spremembe tokov zaposlovanja, skupaj /. vzgojno ///^raževalnimi organizacijami pa za poklicno usmerjanje. Delovne -»Ionizacije bodo morale dosledno spoštovati družbeni dogovor o Kraki politiki. Samoupravne interesne skupnosti bodo poročale o realizaciji fi-r.anriranja in izvajanju programov. Na področju družbenih dejavnosti Ud imele prednost žt začete investicije, zanje bodo imenovali vadbene odbore. Izvršni svet. družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat in .iijžba družbenega knjigovodstva bodo bdeli nad gospodarjenjem z fagfbenimi sredstvi, razporejanjem dohodka in ukrepali v primerih (prtini in nevarnosti izgub. Vrsta rezbremenitev je predlaganih za -,iA Hoteli in žičnice v okviru interesne skupnosti Velika planina. Socialistična zveza bo pospešila priprave na ustanovitev interesne 'iupnosti za pospeševanje kmetijstva. K očna in Meso bosta za i/.-/iijianje preskrbe pripravila bilanco potreb. V organizacijah združenega dela bodo vso pozornost posvetili ra'ionalni izrabi delovnega časa, zlasti izostankom. Materialno in r/zralno bo treba stimulirati dosežke na področju raziskovalne de-jjfBMti. Osnoven šole bodo še bolj razvijale interesne dejavnosti, ultuma skupnost pa ljubiteljsko dejavnost. Izvršni svet pa bo dolžan ink'ionalno organizrati delo upravnih organov ter poostriti odgovorni pri izvrševan ju nalog. RPT m Lepenka Kol je so idejni načrti za čistilne naprave že izdelani, podobno kot načrti /a postopno izgradnjo kanalizacijskega omrežja s kolektorjein in čistilno napravo, /al pa se ho uresničitev vlekla vsaj še deset let ("'ist /rak je oh hrani in vodi tretji pogoj za življenje. Vsa tržiška industrija, z izjemo Zlita, uporablja pri pridobivanju toplote tekoče energetske vire. od katerih nekateri zaradi visokega odstotka gorljivega žvepla močneje onesnažujejo zrak. Vendar se ta vpliv na zunaj ne kaže v večji meri. Večji onesnaževalci zraka so pravzaprav individualna kurišča. Zato bi oh pripravi novih zazidalnih načrtov morali predvideti druge možnosti ogrevanja, v prvi vrsti izkoriščan je sončne energije V Tržiču so Se vedno pretežno mešana industrijsko stanovanjska območja. Hrup torej ne prihaja samo s cest, ampak tudi iz nekaterih tovarn. S preselitvijo večine obratov iz mesta v industrijsko cono na Mlaki bo del težav odpravljen, težko pa bo karkoli ukreniti v zvezi z naraščajočim cestnini prometom. Oceno sanitarnega inšpektorja bodo obravnavali zbori skupščine občine Tržič, pred tem pa jo bodo dopolnili še s predlogi, kako najbolj pereča vprašanja čim hitreje rešiti. H.-J. /O ljubljanska banka Opozorilo: V oglasu, ki je bil objavljen v petek, 21 decembra, je prišlo do pomote, in še enkrat sporočamo, trošniških kreditov izdajali od 25 dec 1 5 dec ) naprej da po-ne bomo (ne pa od Ljubljanska banka Javna razprava o kranjski resoluciji Vprašanja brez odgovora Kranj - Analiza uresničevanja družbenega plaha v kranjski občini letos in resolucija o uresničevanju družbenega plana kranjske občine v prihodnjem letu sta sedaj v javni razpravi po krajevnih skupnostih. Tudi na pobudo komiteja občinske konference ZKS sta oba dokumenta dopolnjena in konkretnejša, kar hkrati omogoča tudi boljšo javno razpravo, ki je v podeželskih krajevnih skupnostih boljša kot |>a v mestnih. Delovni ljudje in občani se najbolj zanimajo za komunalne probleme in za stvari, ki bi jih v določeni krajevni skupnosti radi imeli, pa jih kljub obljubi ni ne v planu občine za prihodnje leto niti v smernicah za prihodnje srednjeročno obodobje. Na zborih pa je premalo govora o zunanjetrgovinski menjavi, kadrovskih bilancah in usklajevanju osebnih dohodkov v panogah ter med posameznimi organizacijami združenega dela Če se bodo tu pojavile prevelike razlike, utegnejo le-te povzročiti marsikje politične probleme. Ljudem je treba povedati, zakaj nekje takšni osebni dohodki in nekje drugačni V teh primerih gre tudi za družbeno vrednotenje dela. Prepogosto se sprijaznimo z dejstvom, da je delo v proizvodnji že vnaprej manj vredno od dela na drugih področjih. Prav takšno mišljenje marsikje povzroča težave pri oblikovanju meril za osebne dohodke. Javnih razprav o nalogah v prihodnjem letu po krajevnih skupnostih se udeležujejo predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti. Dosedanje razprave so pokazale, da bo treba izboljšati obveščanje. Številni ljudje, ki prihajajo na razprave, z gradivom, najpogosteje obsežnim, niso seznanjeni, zato bo treba razmišljati, kako pripraviti gradiva, ki bodo jedrnata, krajša in razumljiva. Ponuja pa se tudi razmišljati je, če bi kazalo takšne razprave, kakršne imamo po krajevnih skupnostih; organizirati tudi po temeljnih organizacijah združenega dela. Komite občinske konference ZKS Kranj je v četrtek obravnaval potek dosedanjih javnih razprav o resoluciji za prihodnje leto. Številna vprašanja so zastavljali občani in gostje, predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti so nanje po svojih močeh odgovarjali. Zal pa so na razpravah pogosto pogrešali ljudi iz gospodarskih interesnih skupnosti, predvsem s področja komunale. Za ljudi je zanimivo jirav to področje in tu največkrat zadovoljivih odgovorov niso mogli dobiti. Nesmisel je pričakovati, da bo razlagalec resolucije kos vsem področjem in da bo vsakomur lahko dal zadovoljiv odgovor To nalogo hi morali opraviti predstavniki interesnih skupnosti, predvsem gospodarskih. Občinska konferenca SZDL je že pred začetkom javne razprave na to opozarjala, vendar opozorila veliko niso zalegla. Komite je zato terjal poročilo o pripombah in vpašanjih občanov na zborih, hkrati s tem pa tudi poročilo o udeleževanju predstavnikov interesnih skupnosti, predvsem gospodarskih, na javnih razpravah. Udeležha odgovornih v interesnih skupnostih na zborih delovnih ljudi in občanov je ena od njihovih nalog v delegatskem sistemu, ki terja osveščene in z družbeno problematiko seznanjene ljudi. Tega pa ne bomo dosegli, če bomo z zborov odhajali, ne da bi Odgovorili na vprašanja človeka, mu pojasnili problem ali mu odgovor v najkrajšem času posredovali. Odgovor »tega pa ne vem«, čeprav zaradi že omenjenih slabosti drugega izhoda večkrat ni bilo, na zbor občanov ne sodi . . . ■}. Košnjek Prvi obrisi programa KRANJ — Osnutek programa občinske konference ZKS Kranj in njenih organov je dobra osnova za oblikovanje predloga programa, ki ga bodo dobile v obravnavo vse osnovne organizacije Zveze komunistov, ga dopolnile, obenem pa bo predlog programa tudi pomagal osnovnim organizacijam Zveze komunistov pri sprejemanju svojih delovnih programov, so poudarili na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS Kranj. Že ob osnutku programa so se člani komiteja in predsedniki komisij konference in komiteja dogovorili, da bo imel program za prihodnje leto tri osnovne dele: organizacijskega, družbenopolitičnega, ki bo obravnaval naloge s področja razvoja političnega sistema, in družbenoekonomskega, kjer bo teža na gospodarstvu. Ze v osnutku programa je predvideno, kdo bo pripravljal gradivo za obravnavo, na katerih organih ga bodo obravnavali in kdo je najodgovornejši za uresničevanje naloge. Komite je prav tako menil, da bo o posameznih zadevah mogoča razprava na treh ravneh. V prihodnjem letu bodo komunisti kranjske občine o najpomembnejših problemih razpravljali tako na osnovnih organizacijah kot v organih konference in komiteja ter na komiteju samem. Takšne razprave bodo trajale dlje. Druga raven obravnave je razprava in sklepanje na konferenci, osnovne organizacije pa bodo s problematiko le seznanjene, tretja raven obravnave pa se zožuje le na komite in njegove organe. Osnutek delovnega programa občinske konference ZKS Kranj upošteva področja, o katerih bo govora v drugih družbenopolitičnih organizacijah, na izvršnem svetu in v skupščini ter njunih organih. Gre torej za družbenopolitično usklajen program, vendar je komite na četrtkovi seji na nekatera področja, kjer bo nujna vzpodbuda Zveze komunistov, še posebej opozoril. Akciji Zveze komunistov pa se bodo morale pridružiti tudi delegatske skupščine in drugi organi. Tako zasnovana družbenopolitična akcija bo potrebna ob ocenjevanju zaključnih računov in upoštevati letošnja gospodarjenja ter gospodarskih planov za prihodnje leto, ob obravnavi investicijskih programov in tistih organizacij združenega dela ter skupnosti, ki bodo kršili resolucijo o zaposlovanju. Zveza komunistov se bo vključevala v razprave "o* zunanjetrgovinski dejavnosti, o preobrazbi državne uprave, o učinkovitosti in gospodarjenju v družbenih dejavnostih, o delu samoupravne delavske kontrole, o obveščanju, izostankih z dela, zdravstvu in zobozdravstvu ter stanovanjski problematiki. Organi komiteja bodo pomagali osnovnim organizacijam pri oblikovanju novih poslovnikov, popolnejša pa bo morala biti tudi evidenca plačevanja članarine. Veliko dela bo terjalo področje ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, kjer bo nova zakonodaja s tega področja naložila partiji še večjo odgovornost. Pomemben prispevek k racionalizaciji dela pa je predlog komiteja, da ZK za področja, kjer so skupni organi pri SZDL ali kjer bodo delovali družbeni sveti, svojih posebnih teles ne bi oblikovala. S tem bo manj dvotirnosti. Sedaj se pogosto v organih družbenopolitičnih organizacij za področja pojavljajo eni in isti ljudje. J. Košnjek egp Embalažno grafično podjetje Skofja Loka Delavski svet in komisija za delovna razmerja objavljata dela in naloge 1. VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. - da ima višjo ali visoko izobrazbo pravne ali upravne smeri. - da ima 5 let delovnih ustreznih izkušenj. - da je moralno politično neoporečen. 2. INŠTRUKTORJA DELA V PROIZVODNEM ODDELKU SITOTISKA Kandidat mora imeti poklicno šolo grafične smeri in dve leti delovnih izkušenj. 3. VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA Kandidat mora imeti višjo šolo grafične smeri ter 4 leta delovnih izkušenj. 4. STROJNO STAVLJENJE Kandidat mora imeti poklicno grafično šolo, smer strojni stavec in dve leti ustreznih delovnih izkušenj. 5. ROČNO STAVLJENJE Kandidat mora imeti poklicno grafično šolo, smer ročni stavec, - dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in sedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva 82, Skofja Loka. O izbiri bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh po izbiri kandidata. G LAS4.STRAN_______ Vodno gospodarstvo na Gorenjskem TnRFK~25: DECEMBRA Hj Vode terjajo stalno skrb Skupščina območne vodne skupnosti za Gorenjsko bo na sredinem zasedanju med drugim obravnavala predlog rebalansa letošnjega finančnega načrta, predlog plana vodnogospodarskih in hudourniških del na Gorenjskem v prihodnjem letu in analizo razvojnih možnosti gorenjskega vodnega gospodarstva KRANJ - Vodno gospodarstvo je področje, ki terja še posebno skrb družbe. Kadarkoli leta popusti, vode presenetijo in povzročijo tetko popravljivo ftkodo. Zato je odgovornost Območne vodne skupnosti za Gorenjsko velika, z njo pa vseh nas, ki živimo in odločamo o okolju in njegovem varovanju. Ne gre le za posege tam, kjer je voda že povzročila škodo. Gre tudi za tiste kritične točke, kjer grozi nevarnost, da bo voda uporabila svojo razdiralno moč. Gre torej tudi za preventivne posege družbe, ki je izvajanje teh nalog zaupala vodarjem. Kako vode lahko hitro presenetijo, kaže primer letošnjih januarskih poplav. Precejšnja sredstva so bila potrebna za sanacijo, zato bo na sredini skupščini tudi govora o rebalansu finančnega plana. Zahteven program za leto 1980 si zadaja območna Območna vodna skupnost za Gorenjsko. Breme uresničevanja bosta nosila Vodnogospodarsko podjetje Kranj in podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Vodno gospodarsko podjetje iz Kranja načrtuje glavna dela ob Savi Dolinki in Savi Bohinjki, ob Savi od sotočja dalje, ob Trziški Bistrici in Mošeniku, na območju Sore in ob Kokri s pritoki. Upoštevana so redna vzdrževalna dela in investicije v Kranjski gori, na Hrušici, pri blejskih Vezeninah, v Ribnem in Bodeščah, na Blejskem jezeru, pri Podnartu, ob sotočju Save in Tržiftke Bistrice, v Begunjah in v Kropi ter Kamni gorici, v Tržiču, Dupljah in Zejah ter na celotnem toku Kokre. Nadaljevala naj bi se regulacijska dela na Zabnici, na Sori pa so planirani posegi v Dolenji vasi, v Praprotnem, v Dolu in Dragi ter na Poljanski Sori. Za redno vzdrževanje naj bi na osnovi takšnega plana potrošili 19.550.000 dinarjev, za sanacije v drugi prednostni skupini 8.553.000 dinarjev in za investicije v novogradnje vodnogospodarskih objektov 26.795.000 dinarjev. Upoštevajoč posojila banke in kme-tijskozemljiške skupnosti pa naj bi območna gorenjska vodna skupnost prihodnje leto razpolagala s 127.596.000 dinarji. K temu pa je treba dodati še dela in r sredstva na hudournikih v Tamarju, Planici, v Ratečah, Podkorenu, na Pišnici, na Dovjem, na Belci, na Planini pod Golico, na Koroški Beli, Ukovi in Mirci, v Nomnju, v Podobenem, Daš- njici in Češnjici, na Jezerskem in v Kokri ter na Tržiški Bistrici v Jelendolu, pri Dolžanu, na Moseniku in na Lešanščici. Na Gorenjskem naj bi dela v pristojnosti Podjetja za urejanje hudournikov veljala 13.420.000 dinarjev za vzdrževanje, 3.170.000 dinarjev za preprečevanje poplav in 1.900.000 dinarjev za sofinanciranje, 5 milijonov pa bi dosegla posojila. To kaže, da bomo na Gorenjskem prihodnje leto namenili vodam precejšnjo skrb, ki pa mora biti podkrepljena s potrebnim denarjem. J. Košnjek Drago vzdrževanje cest Za uresničevanje programa kolektivne rabe za prihodnje leto bodo morali v radovljiški občini zagotoviti 14 milijonov dinarjev — Sredstva tudi iz proračuna Radovljica — Letos so nekatere, posebno večje krajevne skupnosti v radovljiški občini ugotovile, da ne zmorejo vse večjih in zahtevnejših nalog pri uresničevanju programa vzdrževanja komunalnih naprav in so predlagale, da jih prevzamejo delovne organizacije komunalnih dejavnosti. Naloge so prenesle krajev- ■ ne skupnosti Bled, Bohinjska Bistrica, Radovljica in Gorje, deloma ali v celoti. Tako bo tudi v prihodnje, vendar bodo krajevne skupnosti tako kot doslej še vedno sodelovale pri načrtovanju programa komunalne dejavnosti v občini. Ko ocenjujejo realizacijo programa komunalnih dejavnosti za letos, že ugotavljajo, da združena sredstva po prispevni stopnji 0,67 odstotka od bruto osebnega dohodka ne zadoščajo za redno vzdrževanje, komunalna skupnost pa sredstva ne sme prelivati iz drugih sredstev, saj so po zakonskih določilih strogo namenska. Zato so program za prihodnje leto pripravili tako, da bi se le postopoma približali minimalnim standardom komunalnih dejavnosti kolektivne rabe. Za uresničevanje programa kolektivne rabe za leto 1980 bodo morali v občini zagotoviti 14 milijonov 800 tisoč dinarjev, tako z udeležbo proračuna skupščine občine in z združevanjem sredstev po sporazumu. Največ denarja gre za letno in zimsko vzdrževanje vseh občinskih cest in drugih površin, za vzdrževanje javne razsvetljave, za vzdrževanje parkov in cvetličnih nasadov ter za druge namene. Program se v primerjavi z letošnjim letom povečuje za 35 odstotkov, če pa se upoštevajo podražitve gradbenih in drugih del, ki so porasle za 19 odstotkov, se dejansko program povečuje le za 15 odstotkov. Na osnovi tega programa in aneksa k sporazumu bodo udeležen- ci sporazumevanja združili 13 milijonov dinarjev po enotni prispevni stopnji 1,07 odstotka. Ce pogledamo le posamezne cene ali strokovne normative, o katerih so razpravljali v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela komunalne dejavnosti. Vzdrževanje enega svetlobnega telesa na leto velja 500 dinarjev, enourno pluženje cest in pločnikov 750 dinarjev, krpanje udarnih jam 933 dinarjev, strojno pometanje cestišča eno uro stane 1.087 dinarjev, posipanje poledice pločnikov 834 dinarjev za kubični meter, tona soli na cestišču 11.564 dinarjev in kubični meter drobljenca za posipanje poledice 1.320 dinarjev. Vzdrževanje samo enega prometnega znaka na leto velja 20 dinarjev, strojno pleskanje metra sredine cestišč dvakrat letno 21 dinarjev in ročno pleskanje prehodov za pešce dvakrat letno 160 dinarjev za kvadratni meter. I). Sedej Osnovna šola HEROJA GRAJZERJA Tržič razpisuje prosta dela in naloge: »razredni pouk ... podmtjričaf .„..lolo.vi. - Izumil "" ("iisom. UČITELJA /a izdelek |MKl«lj*aiw»!ji Imama .... fviiiralni toli U' ali PRI i /« iM««'" ra> / iic|>u|)cli.i..> delovnim ftiMoin Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nova določila v žepu štipendista Sorazmerno dolga javna razprava o novih štipendijskih dokumentih se je sklenila, družbeni dogovor in samoupravni sporazum bosta kmalu podpisana. V tej rubriki smo že spomladi podpisali številne pripombe, ki jih je ponudila vsebinsko bogata in tehtna razprava delegatov v gorenjskih občinah. KDO BO PO NOVEM NA BOLJŠE M IN KDO NA SLABŠEM? Premalo pa smo verjetno predstavili praktične učinke oziroma kaj bodo nova določila pomenila za štipendistov žep. V strokovni službi smo se lotili izračunov, s katerimi smo želeli dobiti odgovore zlasti na naslednja vprašanja, kakšna je soodvisnost med dohodkom na družinskega člana in višino štipendij iz združenih sredstev doslej in kakšna bo po novem; katere skupine štipendistov bodo po novem načinu na boljšem in katere na slabšem; kakšne nejasnosti prinaša nov izračun in kako jih razrešiti. In slednjič — kako bo učinkovala »75 odstotna« omejitev pri kadrovskih štipendijah? Ugotovili smo. da je doslej višina štipendij i:' združenih sredstev v premem sorazmerju z višino dohodka na družinskega člana. Pomeni, da enaka sprememba družinskega dohodka prinese sorazmerno enak delež štipendije. Po novem višina štipendiji' iu teče već tako, v primerjavi z dohodkom se giblje po posebni stopničasti krivulji, ki daje več štipendistom s slabim gmotnim položajem in postopno vse manj tistim, ki so v boljšem položaju. Nove štipendije bodo tudi nominalno večje od starih, vendar ne povsod. Na določeni točki se razmerje zavrti — nove štipendije bodo manjše. Razlike v minus so manjše pri takoimenovanih osnovnih štipendijah, mnogo večje pri učencih ali študentih, ki živijo v domovih. Zlasti sporno je vprašanje za štipendiste, ki se šolajo izven stalnega bivališča; tu pride pri dohodku na družinskega člana — ki znaša 2400din za učence in 2700 za študente - do nenadne prekinitve štipendije. Ta prekinitev je bistveno drugačna kot v sedanjem sistemu. Ce. je naš izračun pravilno sestavljen na osnovi pravno oblikovanih členov, potem bi kazalo to vprašanje pred podpisom samoupravnega sporazuma še posebej razčistiti. Delitev štipendij za vozače bo po našem mnenju bolj pravična kot doslej, ker ne bo enotnega pavšalnega cenzusa, ampak bo »dodatek« izplačan na osnovi dejanske cene z,a vozovnice v medkrajevnem prometu. Prav tako se nam zdi dovolj spodbudna nagrada za odličnjake (474 din mesečno) oziroma učence s prav dobrim uspehom (2.17 din mesečno po izračunu za leto 1979); gre za nagrade, o katerih se je pri »solidarnostnih« štipendijah že dolgo govorilo. SPORNA OMEJITEV PRI KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH Dokaj burno razpravo je vzbudilo .določilo ». . . da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 75 odstotka neto osebnega dohodka na zaposlenega V SR Sloveniji . . .« (člen 7 in 8) Kaj to pomeni? Po naročilu delegatov skupnih komisij in izvršnih odborov za štipendiranje smo naredili vzorčni izračun in sicer na primeru novih vlog za štipendije v Železarni •Jesenice. Ugotovili smo. da v zajetih 6:1 primerih /naša poprečni dohodek na družinskega člana 3033 dinarjev, razlike v dohodku med njimi pa so občutne. Od 6.1 primerov prebije 75 odstotno mejo 6 kandidatov za štipendijo. To so otroci, strugarja. miličnika, livarja, metalurškega in gradbenega tehnika, strojevodje, učiteljice, trgovke, računovodkin je. Potrdila se je precej tudi domneva, da bodo prizadeti tudi otroci delavcev i/, neposredne materialne proizvodnje, kar je okoli 10 odstotkov vseh kandidatov. In zaključek? Ne vemo. v kakšni meri bi bil naš izračun upoštevan na republiški ravni. Dejstvo pa je. ([a je zbor podpisnikov družbenega dogovora prejšnji mesec sprejel spremembo cenzusa s 75 na 85 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Kram- Belci." Najvišja letošnja proizvodnja V radovljiški občini je oktobra industrija dosegla najboljše mesečne rezultate letošnjega leta — Znaten izvoz ter dober turistični obisk Radovljica — n.aciuvijw**«i }.;,odsto,kaJveč ko« septembra in dosegla najv.sjo le■ ošnJO. -„oizvodmo Od povprečne mesečne proizvodnje ie h la km V**- Radovljiška industrija je oktobra prm/v edla u proizvodu|o. ud povpi oktobra višja za 8,2 odstotka, v primerjavi povečala za 12 odstotkov. , ... <:|,id- Industrijska podjetja so presega deset-.nesecmplan /a stotke. največje pa je povečanje v elektro indus mi. « - £ ; sledi kemična industrija za 16 odstotkov živilska za •> tekstilna za 14 odstotkov, ostale panoge pa p 1 a 11 a n. s (r i z p o |° ^ ^ / lanskim oktobrom pa** Oktobra je industrija izvozila največ v višji od uvoza za 4.1 odstotkov. V desetih mesecih so industrijska pod jetja izvozila za 29 odstotkov več kot v desetih mesecih lanskega leta. na konvertibilno področje 81 odstotkov. Izvoz so presegli v Iskrt Lipnica, v LIP Bled, v Vezeninah Bled in v Klanu Begunje. Oktobra je 21.(KM) gostov radovljiške ob ine ustvarilo 52.000 nočitev v primerjavi z lanskim oktobrom je število gostov približno Mil število nočnin pa se je povečalo za 1.152 ali za 2 odstotka. Tujih ROflttn je bilo 5.784, kar je 27 odstotkov vseh gostov v občini. Največ ROftt. na Bledu in so ustvarili 72 odstotkov nočitev od vseh prenočita odstotkov bilo oktobra. . . ,., V desetih mesecih se je število nocnin poveča o /a - bilo iz Slovenije, nato iz Hrvatske ter IZ Srbije.« mestu Nemci, sledijo Nizozemci. Itanji Največ gostov je tujih gostov pa so na prvem {ti delovnih in v temeljnih organizacijah je bilo zaposlenih VIM delavcev, število se je povečalo za 2 odstotka v primerjavi t tal gospodarstvu je zaposlenih 10.000 delavcev, od vseh zaposleni • Povprečni čisti mesečni odhodek je bil avgusta U I l odstotka žensk odstotka višji od julijskega, v negospodarstvu pa je dohodek avgusta višji za 13,5 odstotka kot v gospodarstvu bil čisti osehni 1) S ob I m JU I ->ij Pl |C K)V Dobili smo »kranjski kruh V začetku tega meseca so v kranjski pekarni pričeli peči 800 gramske hlebčke črnega kruha, ki je zamešen^iz mešanice moke tipa 1100 in pa krompirjeve moke. 500 do 600 kilogramov ga spečejo dnevno in ga razpošiljajo po vseh svojih prodajnih mestih. Kot kaže, je bil pri odjemalcih dobro sprejet. Zelo okusen je, f malce kiselkast, ker mu je dodano sredstvo za poboljšanje pecilnih sposobnosti in podaljšanje svežine. Svež ostane najmanj pet dni, če ga hranimo na hladnem — ne pa na mrazu ali prepihu. Novo peko, ki se je pridružila ostalim posebnim kruhom iz kranjske pekarne kot so ajdov, koruzni, ovsen, ržen, in graham. so pri Žitu poimenovali »kratit^ kruh«. Včasih je bila na kram skem namreč stara navada, da | gospodinje moki dodajale stlato kuhan krompir. Veljal je zadobrt kruh. In tudi kranjskemu ni u.i reči, le malce drag se zdi. lil dinarjev velja v prodaji. Pn žitu so povedali, da ga podraže iv datki. Pravijo pa, da so sicer omejeni v količinah, kajti trn: v jim črne moke, bi pa. če bo m vpraševanje zanj veliko, količint-le še lahko malo povečali. Te dni so v kranjski pekam pričeli peči spet »Tončkov kruh* pecivo z rozinami in arancini. ki ima rok trajanja 15 dni - da :a praznike ne bomo brez sladic D. D <:>] i S vezenine bled TOZD Tipke Vintgar Razpisna komisija pri delavskem svetu razpisuje dela in nalogi individualnega poslovodnega organa 1. vodje TOZD Čipke Vintgar Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati $e naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo in 2 leti uspešnih delovnih izkušenj, — da ima srednjo izobrazbo in 4 leta uspešnih delovnih izkušeni. — da najmanj pasivno obvlada nemški jezik. — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izr.v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposol* nosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu mV vornosti dodela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo \>. ženine Bled, TOZD Čipke Vintgar, 64247 Zg. Gorje. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. NOVOLETNE PRIREDITVE TOREK. 25. 12. 1979. ob 16,30 - za KS Mavčiče. Struževo Mf Machado »MALA ČAROV VICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA« ob 16. uri — gostovanje na Vmokem: J. Streda: »PRAVLJICA 0 RDEĆI KAPICI« - lut-iovna predstava ob 16 uri — gostovanje na neukem'; Z Florijan: »TOBIJA. - lutkovna predstava SREDA. 26. 12. 1979, ob 16,30 . za KS Duplje in Tenetiše M C Machado: »MALA ČAROVNICA. KI NI MOGLA BITI ZLOBNA« ob 10. uri — za Solo S. Jenko ob 15.30 — gostovanje na Tra-I J.Streda: »PRAVLJICA O RDEĆI KAPICI« - lutkovna •/sdstava ob 16.30 — gostovanje v Trbo-th; Exuperv-Rooss: »MALI PRINC« — lutkovna predstava ČETRTEK, 27. 12. 1979, ob 430 - za KS Vodovodni stolp ob 16,30 - za KS Preddvor, Kokra; M. C Machado: »MALA KOVNICA. KI NI MOGLA im ZLOBNA« ob 16. uri — gostovanje v umni gorici; J. Streda: »PRAVIJO 0 RDEČI KAPICI« -.lovna predstava ob 16. uri — gostovanje v Pre-taijih; Z. Florijan: »TOBIJA« utkovna predstava PETEK, 28. 12. 1979, ob 16,30 za KS Besnico, Podblico r Machado: »MALA ČA-CA, KI NI MOGLA BITI A« >b9,.30, 10.30, 16., 17., in 18. uri rvanje v Izoli; J. Streda: •PRAVLJICA O RDEČI KAPI-Ci, - lutkovna predstava ob 8.30 — gostovanje v .Skofji 14.30 - za KS Naklo; florijan: »TOBIJA« - lut- predstava J0BOTA, 29. 12. 1979. ob I uri - za KS Zlato polje; ob 16-3° _ za KS Cirče; || C Machado: »MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA« ob 8,30 — gostovanje v Kopru; ob 10,30 — gostovanje v Kop-i Streda: »PRAVLJICA O KAPICI« — lutkovna va tb 14,30 — za K S Cerklje; rv-Rooss: »MALI PRINC« hjtkovna predstava ob 16 30 - gostovanje v Pševem t Florijan: »TOBIJA« - lutkovna predstava NEDELJA. 30. 12. 1979. ob 9,30 .gostovanje v Bitnjah; ob 16. uri — gostovanje na yr J. Streda: »PRAVLJICA O Bfl KAPICI« — lutkovna M/stava ob 10. uri — gostovanje na ob 14. uri — gostovanje v Pre-yj>h; Exupery-Rooss: »M A Q pRINC« — lutkovna predava j —-' Kranj — V petek, 21. decembra, so r mali galeriji Mestne hiše odprli razstavo kiparskih del Oskarja Klančarja iz Kranja, katere glavna tema je podoba ženskega telesa. Razstava bo odprta do 10. januarja prihodnje leto. — Foto: F. Perdan Živahen gledališki december December je v Prešernovem gledališču izjemno živahen, posebej letos. Po uspešni krstni uprizoritvi Mrakovega VAN GOGHA je gledališče pretekli ponedeljek gostovalo v Trstu. Na povabilo Stalnega slo- Keramika iz Liboj v trziški galeriji Malo je bilo doslej razstav v galeriji NOB v Tržiču, ki bi označevale in pomenile spajanje dveh plasti snovanja: umetnikovo čisto likovno izražanje na eni in samo oblikovanje, design na drugi strani. Tak primer je razstava, ki sta jo galeriji posredovala Keramična industrija Liboje in Društvo slovenskih likovnih umetnikov. »Zdi se, da bo treba v bližnji prihodnosti, potem ko se bo zvrstilo na teh srečanjih vsaj trideset likovnikov, med katerimi se jih bo nekaj odločilo za trajnejše sodelovanje in izražanje v keramiki sploh, krepko zastaviti in izpopolniti delovni program, tako da bo naključnih dosežkov vse manj in manj,« pravi v katalogu k razstavi likovni kritik Aleksander Bassin. Primer sodelovanja keramične industrije z likovnimi ustvarjalci je prav gotovo pogoj, da bo tudi na področju oblikovanja keramike postalo osnovno izhodišče umetniško oblikovanje, ne pa stilna interpretacija. Na razstavi se predstavlja enajst ustvarjalcev: štirje kiparji, šest slikarjev in oblikovalec. Odprli jo bodo danes ob 18. uri, na ogled bo do srede januarja prihodnje leto, vsak dan od 16. do 18. ure. J. S. SPOMINSKA PLOŠČA FRANCETU PAVLOVCU Ilirska Bistrica — V soboto so na železniški postaji Ilirska Bistri-g odkrili spominsko ploščo slikarju Francetu Pavlovcu ob 20-letnici mpm smrti. Slovesnost sta pripravila Društvo za krajevno zgodo-10 in kulturo in letos ustanovljeno Likovno društvo France Pavlovec .zjlirske Bistrice. RAZSTAVE V KRANJU Kranj — Pretekli teden so odprli štiri nove razstave: v mali iialeriji Mestne hise razstavo kiparskih del Oskarja Klančarja, v galeriji Mestne hiše četrto fotografsko razstavo »Pokrajina 79«, v galeriji Prešernove hise fotografije razstavlja Cvetko Zlate, v prostorih gjMOjAega muzeja v Tavčarjevi 43 pa je ob dnevu jugoslovanske ljudske armade odprta razstava »Fdtoreporterska služba med narodnoosvobodilno borbo«. GOSTOVANJI JESENIŠKEGA GLEDALIŠČA Podnart, Bled — Amatersko gledališče Jesenice je v okviru ■afTlffM predstav za delovne kolektive v nedeljo z veseloigro Razbiti /r/nastopilo v kulturnem domu v Podnartu V sredo, 26. decembra, ob IM0 pa bo s to predstavo nastopilo v Festivalni dvorani na Bledu. Z Mtevanjji bodo nadaljevali tudi januarja prihodnje leto. NOVOLETNE PRIREDITVE V RIBNEM Ribno — Letošnje novoletno praznovanje bo v krajevni skupnosti ftrbno še posebno pestro. V soboto in nedeljo so se najmlajši, ki so /ključeni v dramsko sekcijo pri DPD Svoboda Rudi Jedretič, že nastopili s pravljično igrico Dežek, s katero bodo v naslednjih dneh putovali še v Zasipu, Radovljici, Begunjah in v Kropi. V soboto, I aattfllbra, ob 10. uri hod o v prostorih zadružnega doma" odprli razstavo otroških risb. V nedeljo, 30. decembra, ob 14.30 bo najmlajše obnkal dedek Mraz in v pisanem sporedu se bodo predstavili junaki iz pravljic. NOVOLETNI PROGRAM V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Skofja Loka — V knjižnici Ivana Tavčarja so pripravili igrico Kristine Brenkove Pod novoletno jelko z obiskom dedka Mraza. yk-hva!i bodo otroci Osnovne šole Peter Kavčič. Na programu bo danes oh 17. uri, v sredo, 26. decembra, ob 17. uri, v četrtek, 27. decem-|p 00 18. uri in v petek, 28. decembra, ob 18. uri. SLOVENSKA KNJIŽNA ILUSTRACIJA Ljubljana — V likovnem razstavišču Riharda Jakopiča bodo v tel.: (064) 22-862 želi cenjenim strankam srečno novo leto 19H0 Pri MLADINSKI KNJIG v KRANJU lahko izberete v knjigarni — bogato ilustrirane slikanice za najmlajše — mladinsko literaturo — knjige za zabavo in razvedrilo — domačo slovensko knjigo m prevedena dela tuje književnosti — umetnostne zgodovinske družboslovne in strokovne izdaje iz tehničnega področja v papirnici v času novoletnih nakupov pa — igrače za otroke — raznovrstna že aranžirana darila za novo leto — čestitke za novo leto SKRATKA, BOGATA IZBIRA ZA VSAKOGAR VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980 U Društvo invalidov ot prosvetljevalec občnem zboru izpostavili probleme kranjskih \Jidov — Razprava o nerešenih vprašanjih trfa področja — Priznanja in nagrade najzaslužnejšim članom „j - Invalidska problematika , i, družbeni stvarnosti kljub i zakonodaji in humanim m odnosom predstavlja še ^Id oster problem. Društva ;v pa so z njo akutno prodrla ,,hke družbenega življenja in tudi najvišje organe uprav-V svoji prosvetljevalski in A,j funkciji nas neprestano ^„jajo. da invalidnost ni nobe-r^|jiva katastrofa, da sleherni • nami te Jutr' lahko postane 'j da pa ga je treba obravna-ftd človeka, ki s svojimi pre-y zmožnostmi enakovredno FJJ k razvoj u d ru ž be k >*<#de, izrečene na letošnjem u zboru Društva invalidov j(i je bil 15. decembra, niso le £jf saj SO izrasle iz utemeljene ,' iz same dejavnosti Društva (M ki jih potrjuje s svojimi l .nj desetletnimi izkušnjami, akcijsko leto, ki so ga na zboru delegati ocenili sku-— predstavniki družbeno-EQ organizacij občine in regi--.itva invalidov Maribor in društev invalidov Slovenije, je * v znamenju prizadevanj za i raven položaj invalidov v m za ureditev njegovih živ-,jn jn delovnih pogojev, u resni« pravic v združenem delu F reprećevanju invalidnosti kot 'Lnejši nalogi organizacij dela. V boju za te te- ječanje težkih invalidov validove pravice, ki še ni i ga bo treba še bojevati L^m na področju uresničevanja jn usklajenosti invalidske s samoupravnimi akti 2 organizacij, pa društva /Zabila na razreševanje social-,,^|«matike, na rehabilitacijo 'nazadnje na rekreacijo, ki ima mesto tucn v naši ustavi, ki se s temi področji po- sebej ukvarjajo, so v letošnjem obdobju dosegle lepe uspehe — /. rekreativno dejavnostjo so pritegnili vrsto članov, ki se sicer niso vključevali v dejavnost društva, vzpostavili so odnose s teže pokretnimi invalidi, ki sami od sebe težko najdejo pot v ta krog. posebno razvejana je izletniška rekreacija kot oblika mentalne rehabilitacije, pa seveda plavanje in druge množične oblike športne aktivnosti telesno prizadetih oseb. Gost zbora predstavnik republiške zveze društev invalidov, je poudaril pomen kranjskega društva, ki je v temeljnih problemih invalidov za-oralo ledino in tako naznačilo pot tudi v širšem slovenskem prostoru. Društvo se je v nadaljnjih dolgoročnih programih zavezalo še naprej spoprijemati s kjučnirni vprašanji in se pri njihovem razreševanju povezovati tudi z drugimi akterji družbene skupnosti. Se vedno namreč obstajajo nerešeni problemi, ki se tičejo kategoriziranja in zaposlovanja invalidov, njihovih pravic v okviru delovne sredine, ustanavlje-nja aktivov, termalnega zdravljenja položaja invalidnih kmetov in otrok, ter poleg pravnih tudi mnoga vprašanja medčloveških odnosov in mesta invalidov v njih, ki izraščajo iz naše potrošniške družbe in izolacije prizadetega človeka v njej. Po živahni in kritični razpravi, ki se je dotikala teh še vedno odprtih vprašanj, je društvo podelilo priznanja svojim najzvestejšim in najzaslužnejšim članom. Zlata znaka in diplomi sta prejela desetletna sodelavca in začetnika društva Konrad Pavli in Janko Damjanovič, šest članov je prejelo srebrne znake, med njimi: Gizela Zoreč. Francka Kadu nc, Jernej Krajcar, Jože Zagore, Marko Galičič in Anton Anžič, pismena priznanja pa delovne organizacije Planika, Sava in Iskra, kra- .,,■>, invalidov i/. Škofje Loke ^ letos pripravilo tradicionalno ;, -ozkih invalidov, ki je bilo !?ij»ta v okrevališču Zveze sle-invalidov Jugo-K ran ju. .labovidnih na Okroglem pri dopoldne je bilo deževno m NOvi društveni prostori plosko društvo invalidov %ilo nove društvene pro-r [Joslej je imelo svojo pi-;0 v Škofjeloškem domu upo-M(ev, s preselitvijo Centra /'m in slabovidnih v novo, Jm<> zgradbo, pa se jim je ,/lila možnost, da v stari ,^bi uredijo za svoje potrebe I iflbi. Eno so že opremili, v L pa bodo uredili klubsko S V pisarni dežurajo tako kot t;.vsako sredo od 15.do 18. ure, ujfc) pa je treba povedati, da p odlsej pride v društveno //V(jk invalid, saj je v pritličju ,i stopnic. popravljanje tajniških poslov ,m<> potrebuje pomoč. Morda \fi kdo odločil za dopolnilno l prijavo naj pošlje Društvu 001 Skofja Loka, Stara 12i poštni predal 13. hladno, vendar pa srečanja ni preprečilo. Od šestdesetih se je zbralo kar petdeset težkih invalidov. Na Okroglem, kjer je med drevjem lepo urejeno okrevališče, so nas lepo sprejeli. Po dobrem kosilu smo se zabavali, pogovarjali, pa tudi zaplesali. Pridružili so se nam okrevanci. Za razvedrilo je skrbel Srečo Bitežnik. član našega društva. Ogledali smo si gradič in oskrbnica nam je pripovedovala o njegovi zgodovini. Njegov nekdanji lastnik Tone Zupan ga je leta 1937 podaril Zvezi slepih in slabovidnih Jugoslavije. V gradiču, ki je imel tudi gospodarsko poslopje, je pred tem uredil lepo jedilnico, kuhinjo in drugo. Tako imajo slepi in slabovidni danes v gradu HO ležišč v desetih sobah, in knjižnico za izposojo knjig. V sezoni, ki traja od začetka junija do konca avgusta, se vrstijo izmene slepih in slabovidnih iz vse Jugoslavije. Toda tudi po sezoni je tu živahno. Klubi prirejajo tečaj za šahiste, kegljače in smučarje. Pripravljajo tudi razne oblike izobraževanja in usposabljanja slepe in slabovidne mladine. Tako je na Okroglem vse leto dosti dela in veliko lepih dni za ljudi, ki so kljub svoji nesreči srečni, saj imajo tu prijeten dom, kjer si krepijo moči za nadaljnje delo. Na Okroglem sme preživeli lep dan in slepim in dabovidnim smo zanj hvaležni. Za ..ooznanje bogatejši in močnejši smo zapuščali Okroglo in si zaželeli na svidenje. lazprava izvršnega odbora J kratkim se je sestal izvršni ,f)ru4tva invalidov Tržič, ki je M0i ocenil letošnje srečanje h invalidov Gorenjske. Le-to je |jl letos julija v Križah, r/vitelj srečanja je že od vsega Ljubljanska banka, solidarni io sodelovale nekatere de- >* '/rganizacije na Gorenjskem. mt& uspešna prireditev pa je ^ / tisku žal premalo predstavljeni ur bo treba v prihodnje po- m večjo pozornost. hilš je tekla tudi o predlogu za kaovitev rehabilitacijskega cen--a Gorenjskem, ki ga je pripra-»troknvna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Seveda bi se morale v razpravi o tem predlogu angažirati vse sredine, ker je samo tržiško društvo za kaj takega premajhno ter strokovno iii kadrovsko prešibko. Razpravljalci so ugotovili tudi neusklajeno financiranje s strani Zveze društev invalidov Slovenije. Predlagali so, da bi bila odslej merila za dodeljevanje dotacij predloženi programi aktivnosti pa tudi rezultati dela. Govora je bilo tudi o ustanavljanju aktivov invalidov v združenem delu, ki doslej niso posebno zgledno opravljali svojih nalog, določenih s pravilnikom ,j Kepic jevna skupnost Vodovodni stolp. Marija Štern. Miha Logar in Društvo invalidov Kranj. Društvo je izročilo tudi spominsko darilo dolgoletnemu predsedniku Konradu PaVliju in mu zaželelo uspehov pri vodenju republiške /veze društev invalidov. D. Zlebir Aktualne naloge ob zaključku leta Jesenice — Društvo invalidov je sklicalo razširjeno sejo izvršnega odbora, na kateri je ocenilo izvedene programe tekočega leta in sprejelo okvirne točke prihodnjega. Do konca leta bo društvo opravilo še popis zaposlenih invalidov brez statusa invalidnosti, spodbudilo ustanavljanje aktivov invalidov, ki jih razen v Železarni še ni, ter izdelalo program kulturne dejavnosti. Komisija za socialna vprašanja pa se je lotila reševanja prošenj za enkratno pomoč in tako pomagala invalidom do ozimnice. V razpravi o smernicah programov za delo društva v prihodnjem letu pa so se dogovorili, da se bodo držali lanske poti, le posamezne komisije bodo predložile konkretne programe dejavnosti. J. Rabič V spomin namesto šopka V našem društvu imamo navado, da umrlim članom na zadnji poti poklonimo šopek cvetja. Da je 13. oktobra dotrpel naš član Franc Oblak iz Škofje Loke. Kidričeva fi, smo izvedeli prepozno, zato bi radi spregovorili nekaj besed. Poklicu mesarja se je ves posvetil in slovel je kot pravi mojster. Mesarstvo je imelo nekoč prizvok blagostanja, toda ta poklic ima tudi temno stran. Delo v vodi in mrazu prenese prehlade in revmatičnost. Te nevšečnosti so prišle tudi na marljivega Franceta in se stopnjevale tako, da je postal eden najtežjih invalidov našega društva. Zadnja leta je bil nepokreten in povsem odvisen od pomoči svojih najbližjih svojcev, ki so zanj storili vse, kar so mogli Bolezen1 je Francetu in njegovi ženi preprečila, da bi v domu, ki sta ga zgradila s pridnimi rokami, dalj časa skupaj uživala sadove svojega dela. V naši občini je okrog petdeset zelo težkih invalidov. Strla so jih življenjska bremena, bolezen ali nesreča. Spomnimo se večkrat na te znance in morda že pozabljene prijatelje. Tone Pintar Izletniška dejavnost društva invalidov Med člani društev invalidov je izletniška dejavnost zelo priljubljena, saj se prenekateri od njih za dan ali dva sproščeno umakne sivemu in enoličnemu vsakdanu med štirimi stenami. Jeseniški invalidi so letošnjo sezono izletov zaključili z dvema nepozabnima potepanjema ob morju in v Goriških Brdih. Petdeset izletnikov si je ogledalo znamenitosti starega obmorskega Rovinja, drugi, pa so se po ogledu grobnic v Kostanjevici odpeljali ob Soči v Goriška Brda. Ustavili so se ob razglednem stolpu, spomenikom NOB, s katerega je lep razgled po vinorodni okolici. Obiskali so rojstno hišo — muzej Alojza Gradnika, poučni izlet pa so združili tudi s poizkušnjo žlahtne kapljice. • Radovljiški invalidi pa so v septembru krenili v Prekmurje. V dveh dneh so obiskali Mursko Soboto, ustavili pa so se tudi ob slikovitih kočah v Moravcih. Tudi prihodnja sezona izletov bo privlačna in pestra — jeseniški invalidi so se že dolgoročno odločili za obisk Titovega Užica. Kranj — Kranjsko društvo invalidov, ki se je sestalo v soboto, 15. decembra, no rednem občnem zboru, je V svoji sredi pozdravilo tudi predstavnike po kratenega mariborskega društva, družbenopolitičnih organizacij občine in regije ter republiške zveze društev invalidov. Foto: F Perdan Carinarnica Jesenice Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti razpisuje prosta dela in naloge petih delavcev: CARINIK V KONTROLI POTNIŠKEGA IN BLAGOVNEGA PROMETA Pogoji: - dokončna ekonomska srednja šola, gimnazija ah odgovarjajoča 4-letna srednja tehnična šola. z znanjem enega od svetovnih jezikov, - v poštev pridejo kandidati - moški, zaradi kontinuiranega m nočnega dela, - kandidati morajo biti mlajši od 30 let, - kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok, - kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Ur. list SFRJ. st/ 64/74 od 13. 12. 1974. leta), - kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bodo pred sprejemom testirani s strani psihologa Zvezne carinske uprave, - stroške prihoda na testiranje nosijo kandidati sami. Prošnje z življenjepisom, kolkovane z 2 din državne takse, pošljite ali osebno oddajte v oddelku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Ul. m. Tita st. 37. Razpis je odprt 15 dni od dneva objave. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj St. Žagarja 27 razpisna komisija razpisuje prosto delo oziroma naloge: TAJNIKA ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: 1. višja strokovna izobrazba družbene smeri. — triAeiii. prakse ali — srednja strokovna izobrazba družbene smeri. — H pet jet delovnih izkušenj Poskusno dela traja tri mesece, Delovno razmerje je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Rok za prijavo s potrebnimi dokazili je 15 dni, pošljite pa jo na Medobčinsko organizacijo slepih in slabovidnih, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili pismeno v 15 dneh po izbiri. Industrijski kombinat mm Ki Kranj objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge: 1. PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA 2. PROGRAMIRANJE - BOLJ ZAHTEVNO Pogoji: Pod L: visoka strokovna izobrazba tehnične ali organizacijske smeri 4 leta delovnih izkušenj na področju programiranja, znanje programskega jezika ASSEMBLER, PL 1 ali COBOL, opravljen specialni tečaj s področja sistematskega programiranja, aktivno znanje angleškega jezika, poskusno delo traja tri mesece. Pod 2.: 4-letna srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ali dokončana gimnazija in i leta delovnih izkušenj na področju programiranja. znanje nemškega jezika PL 1. COBOL ali ASSEMBLER. znanje nemškega jezika ali angleškega jezika, poskusno delo traja tri mesece Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. O LAS 8. STRAN TflRf K. 25. DECtMBBA 19» (15. nadaljevanje) DUHllW| t/ TONE POGAČNI GUME ŠK VRTIJO SPET 1)0 BABAESK1GA Z razpršenimi občutji, pretresen, se človek odziba ven iz moSeje GAZIMIHAL II. nekam razpotegnjeno, celo pobito se vleče, kot da bi mu tam notri skrivnostni buldožer zravnal vsaj nekaj svetinj. In si pred vrati, ko odložiš plavkaste cunje in si natakneš sandale na bose prste, spereš pod curkom nerazumljivi strah z dlani. Se dobro, da na moSejah ni ur, vsaj ne bijejo neprestano uro za uro, do opoldneva, ko se je treba najesti. Zato lahko ta obred brez Škode spustimo. Pa naj protestira želodec kolikor sam hoče. Treba bo naprej, da bo odkritih in odgrnjenih čim več vonjev in barv muslimanske Turčije. Sonček hlastno melje kruh, naslonjen spokojno na Branetovih ramenih, od prerezane breskve se cedi, • spet ni bilo nič toplega. Ni pa kupa denarja, da bi za-barantali to nase kasetsko razkošje. Bolgarsko maslo pa je Se kar v lužicah plavalo na gumiranih tepihih. Odgrneš in obrneš list — odhajamo iz EDIRNE. Čas je. Mimo HAVRE do BABAESKIGA Tam si iz Ataturkovega vodnjaka nalijemo mrzle, za zobno sklenino obupno skeleče studenčnice, kar je nekakšen čudež, saj so nas bavbav strašili, da si bomo s turško mlačnico nakopali najmanj stalno grižo, če bo že zlatenica usmiljena s svojim rumenilom. Da bi Sli k zdravniku? Bognedaj! Predrago in preveč boleče. Taki menda iz Turčije z avionom letijo naravnost domov. ROfiffi' T GAL,ATA Na te- <*"i ZLATI m,nker »**»»•/**> Potopljenih galej in z mastnimi ma-z vetrom ----„----~*», ^Vtfl fJO zlata, pa umorjenih ali utopljenih haremskih žena, na desni pa že pljuska BOSPOR, posu deži in drugo navlako, kjer se svetloba meša in prahom. Na drugi strani BOSPORJA je AZIJA. Eksotika. En sam pontonski most za tri milijone ISTAN BULČANOV. Celo kamela bi šla laže skozi šivankino uho — bi rekli Arabci. Zjutraj pontonski most dvignejo in iz Marmarske-ga morja zaplujejo v ZLATI ROG ladje in ladjice, ki so že včeraj izplule kje iz PONT A in HELESPONTA. NEPRESTANO SITNI ŽELODCI Bilo je mogoče okrog šestih v LULEBURGAZU, ko smo si, leno razpotegnjeni na volneni deki ob cesti, cmarili na plinskem gorilniku kosilo in večerjo obenem. Prevrevali smo konzervo paprik v omaki. »Kaj pa tiste tri pasulje, a jih bomo sploh kdaj odprli?« se kremži Sonček. »Samo filana paprika pa sarma, vmes kranjska, sarma in filana paprika, pa še kakšen golaž za povrh!« »Kaj pa naj?!« naju s čikastim dimom zadimi Brane. Zmanjkalo mu je švedskega Klana, zato sitnari. »Se tablet se nam manjka!« ga zbodem. »Si jzbirčen!« se brani: »A imaš juho?« »Imam. Ampak koncentrirano. Umetno!« »Vseeno. A imaš meso?« »Imam. Spet iz konzerve« »Nič ne de. A imaš zelenjavo pa vitamine?« »Čudno, da imam, samo premalo oprano. Se še vsako špricanje pozna!« »Potlej si pa trotel! Ko boš lačen, boš vse požrl, ne da bi usta zapiral!« Upal sem, da mu bo sapa končno pošla, on pa je kar: dr. . . dr.. . dr . . ., govoril kot jezični doktor, da so Sončku prihajale solze v oči, tako sem se ji zasmilil, voda je vrela, bokljala, v curkih čez rob, odrešitve pa ni in ni hotelo biti za prazne želodce. »Jaz paprike le ne bi pol ure prevreval!« sem lačen tožil. »Skoda plina v italijanskih konzervah« Brane pa je samo mešal, šprudlal in vlekel cigareto trikrat pomečkano in na tričetrtini razlomljeno. Bolgarsko. Cesta pred nami pa se je potila pod Turki, nekam se je povsem neprizadeto izgubljala, za kamioni v Se posebno gostem večernem prahu. Za katero žrtev smo namenjeni, da tako spokojno zajemamo iz aluminijaste menažke,' brez premora, v krogu, žlice rožljajo, po deki kdaj pa kdaj zakaplja od njih v smrtni tišini? Vročina pa je komaj po stopinjah popuščala, kocine na nogah so mokre Se vedno stale kot našopirjeno klasje pred žetvijo. Žita pa toliko! In vročine! Brane je, utrujen od vožnje, zaspal, s Sončkom pa sva kratke minute luščila, rezala breskve in češnje za sadno solato, in to zraven tujih dreves, ko seje prah s ceste usedal namesto smetane na pomito prazno konzervo, polno sadjastih krhljev. Čez čas: »Ali ni čudno, ko Brane tako tiho leži?« »Zakaj?« »Lahko bi umrl!« »Daj no daj - taka thinska korenina - pa u mrl!?! »Kaj pa! Lahko. Naj ga zbudim?« In ga že Sonček budi, ruka, da niha sem in tja po kocu. Zmečemo vase tiste sadne solate polno konzervo krhljev. Se za Spačka je ostalo drobec oljnatih po-žirkov. NOC OB MARMARSKEM MORJU, NEKJE MED BOSPORJEM IN DARDANELAMI Vozili smo se v poletje, ko je že vse odcvetelo, le sončnice so se v neskončnih rumenih preprogah predajale pregrešni ljubezni toplote in nežnega vetrca na pragu neskončnih sten živih kozolcev žita. Ta glasba je bila sploh trpko življenjska, kot bi jo peli pesniki vsega sveta na proslavah kje v znanih LESCAH pri Bledu med zasedanjem PEN kluba (mednarodne pisateljske organizacije). Kar vidiš istanbulskega pesnika DAGLARCA, dobitnika »ZLATEGA VENCA« na »Struških večerih poezije sveta« ob Ohridskem jezeru, kako vzneseno stoji v imitirani kmečki izbi, za mizo ob leščerbi in zanosno recitira o siromašnih bratih s puščavske vzhodne Anatolije, ki prodajajo roke, da si pristradajo kruha: Pridi sam zaradi ljubezni / zaradi nje tudi premini izpoj svojo pesem / če je ne bodo razumeli — pojdi kaj je molk gora / ali govor rek kozmos je korak ali dva / korak ali dva sta resnica neme so zvezde / ogromna pesem ki v tebi brezmejno odmeva / noči jo poslušajo brž ko se spusti mrak / ostane zapis zelen ki se vije /z vrbami in s cvetjem v nihanju'" konec pesmi Naš spaček pa vztrajno drsi proti BOSPORJU. Dan se lomi v večer. Barva noči postaja svetlejša kotalimo se, utrujeni že in naveličani vožnje, s stalnih devetdeset skozi kamnito turško vas, ko je muezin že zdavnaj odpel svoj: LA ILA IL ALAH ... Edini minaret imajo v konici razsvetljen okrancljanega z raznobarvnimi bučicami, kot zvezde napihnile samo za ljudi te vasi. Vsaj zdi se tako. fi» ZAIT4VA MTU JJL LJUBLJANA avto tozd ZASTAVA n sub 61001 Ljubljana. Celovlka 150 Uspešna prodaja rabljenih vozil Zastava avto. TOZD Zastava, poslovalnica Kranj je pred meseci uvedla za Kranj in Gorenjsko prijetno novost: odkup in prodajo rabljenih vozil. Odkup in prodaja sta Laborah, zanju pa vlada kar kaže, da je urejena na precejšnje zanimanje. ČGP DELO TOZD Prodaja Podružnica Kranj Koroška 16 VABI K SODELOVANJU RAZNAŠALCE za teren Lesce in teren Koroška Bela na Jesenicah. Delo je pogodbeno v zgodnjih jutranjih urah, primerno za študente, gospodinje in upokojence. Ponudbe za teren Lesce sprejema Podružnica ČGP DELO Kranj, Koroška 16, telefon 21-280, za teren Koroška Bela pa podružnica ČGP DELO Jesenice, M. Tita 49, Jesenice, telefon 81-698. bila takšna oblika poslovanja : osebnimi vozili tudi na Gorenjskem potrebna. Vsako vozilo je pred prodajo pregledano in strokovno ocenjeno. Popravila rabljenih vozil dosegajo tudi 10 odstotkov vrednosti novega vozila, kar je dokaz več. ti pride kupec res do dobrega in uporabnega vozila. Prevladujejo v glavnerr. domača vozila. Skladišče rabljenih vozil na Laborah posluje vsak dan med 7. in 12. uro razen sobot in nedelj. V tem času sprejemalo rabljena vozila, jih ocenjujejo in prodajajo. Zastava avto, TOZD Zastava, poslovalnica Kranj je prodajo rablje nih vozil prvič uvedla tudi na letos njem Novoletnem sejmu Sejem bo odprt še jutn. priložnosti za nakup vozila še dovolj. Predstavniki kranjske poslovalnice dajejo na sejmu vsa potrebna pojasnila. V dosedanjih dneh Novoletnega sejma na prostoru Zastava avta ne manjka kupcev Kranju zato je rabljene^ 'OZD srnu 4 SI* tta* itjivl >:lil I* h pLi 2d< Iti 1* UI ..«*«* p* |M« !letfl< \M* !lrt»« |*|oVi //}'<■ ■i, i " •* *i I >,.'■> ■A H I j* No Zastava avto, TOZD Zast.iv, poslovalnica Kranj se zahvaljuje cenjenim kupcem za zaupanje v letu 1979 in želi takšno sodelovanje tudi v letu 1980. Obenem vsem kupcem in sodelavcem želi srečno m uspešno novo leto 1980. tovarna vijakov amen kropa bi Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge: MEHANIKA ZA VZDRŽEVANJE TRANSPORTNIH SREDSTEV enega delavca Pogoji: — poklicna šola — mehanik oziroma avtomehanik. — odslužen vojaški rok, — tri leta delovnih izkušenj pri enakih oziroma podobnih delih, — izpit iz B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidali-naj pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi pošljejo v roku 15 dni na naslov — S2 tovarna vijakov, Plamen Kropa p. o. kadrovska služba. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni najkasneje v 15 dneh. Marko Frlan Jože Vidic: Slovenci radi godujemo in nam za rojstne dneve ni toliko mar. Po vojni se sicer ta navada menja, posebno v mestih, medtem ko je na podeželju god člana družine še vedno domač praznik. Blizu vodovodnega stolpa v Kranju sta pred vojno in med vojno živela dva Jožeta. Bila sta prijatelja in je zato stavbenik Jože povabil odvetnika Jožeta na godovanje. Pridi popoldne, mu je sporočil, ker je zvečer policijska ura. Tistega popoldneva je k odvetniku dr. Jožetu Aljančiču prišel ravnatelj kranjske gimnazije in mu voščil za god. Ob kozarcu vina sta kramljala in obujala spomine na dijaška leta. Za trenutek sta pozabila na težke dni, ki jih preživlja človeštvo zaradi Hitlerjevih vojnih pustolovščin in Himmlerjevih morilskih akcij. Iz prelite krvi mora zrasti boljši svet, z večjim kosom kruha za vse in manj hudoben, kot je sedanji. Na Jožetovo godovanje so se pripravljali tudi kranjski črnorokci. Moški srednje postave, v kratkem suknjiču in s širokim klobukom, potisnjenim na čelo, se je z večernim mrakom pritihotapil na vrt stavbenika Jožeta Slavca. Skrit pod cipreso je čakal, kdaj se bo prikazal na vratih ali se vrnil domov. Črno rokec ni vedel, če je Slave doma. Ko bi vedel, kakšno voščilo te čaka za god, bi se skril v mišjo luk- Kranjski plavogardisti in črnorokci njo, je razmišljal črnorokec in v roki vrtel pištolo. Stavbenik Jože iz Tacna je bil star 42 let, ko mu je črnorokec namenil prekiniti življenje. Med vojno je bilo pri njem okrog sto zaposlenih. Popravljali so ceste in mostove in so za ta dela potrebovali precej eksploziva, ki je bilo v skladišču ob Kokri. Prek zaupnih delavcev je Slavec v dveh letih odpravil v partizane skoraj vagon razstreliva. Slavec je potreboval razstrelivo za popravljanje mostov, partizani pa za rušenje. Večina delavcev je stanovala v barakah. Imeli so skupno menzo in v shrambi je bilo precej posteljnine. Odeje in hrana so iz barak skrivaj odtekale v hosto. Sčasoma so kranjski plavogardistični obveščevalci le zvedeli za stavbenikovo skrivnost. Kaj storiti, kako se mu maščevati? Ubiti, to je najbolj enostavno. Kranjski plavogardisti so bili bolj nežni kot jeseniški in niso bili vajeni moritev. Iz zadrege jih je rešilo pla-vogardistično vodstvo v Ljubljani. V Kranj so poslali izkušenega revolve-raša Milutina Ludvigerja, ki je bil strokovnjak za zahrbtne umore. Po stari navadi si je Ludviger v spremstvu šefa plavogardistične obveščevalne službe v Kranju Fran- ca Slaparja že podnevi ogledal Slav-čevo hišo in okolico. Slapar mu je pokazal, po kateri poti naj se umakne po opravljeni nalogi. Ponavadi je bil Slavec ves dan v službi in se je vračal domov šele zvečer okrog osmih. Franc Slapar ne bi bil obveščevalec, če tega ne bi vedel. Končno, zakaj bi se s takšnimi akcijami uveljavili samo jeseniški plavogardisti in si pridobili ugled pri ljubljanskih šefih, saj Kranjčani nismo od muh, je modroval Slapar, ko je pripravljal umor. Franc Slapar je bil uslužbenec socialnega zavarovanja v Kranju in je stanoval v stavbi pokojninskega zavoda. Pri socialnem zavarovanju je bil zaposlen tudi 40-letni odvetnik dr. Jože Aljančič. Okrog poldneva 18. marca 1944. leta je odvetnika obiskal upravnik Slapar, mu izročil šopek rož in steklenico vina ter mu voščil vse najboljSe za god. Usodnega dne je bila sobota in stavbenik Slavec je bil doma. Obiskalo ga je več prijateljev, ki so mu . voščili za god, zvečer pa je pričakoval še prijatelja Aljančiča. Policijska ura je bila ob devetih zvečer. Oh osmih je Aljančičeva žena priganjala moža, naj se vendar že pripravi za odhod na obisk k stavbeniku. Ob pol devetih sta se le odpravila od doma. »Ne bova se smela dolgo zadržati,« je spotoma pripomnila žena Katarina, ki je v eni roki držala darilo za godovnika, z drugo pa moža pod pazduho, »kmalu bo devet in lahko naju zasači kakšna patrulja.« Od njune hiše na današnji Oldhamski cesti št. 8 do Slavčeve hiSe na današnji Cesti Staneta Žagarja St. 1 je le okrog 400 metrov. Zakonca Aljančič sta prispela do vrtne ograje Slavčeve hiše. Mož je odprl vrata in jih po vstopu na vrt spet zaprl. Pet šest metrov naprej sta obstala. Izpod ciprese je stopil neznanec in vzkliknil: »Roke kvišku!« »Zakaj?« krikne žena in se stisne k možu. Bilo je tako temno, da sta komaj zaznala človeško postavo pred seboj, pištole pa sploh nista videla. Na ženino vprašanje, zakaj naj dvigneta roke, prikazen sploh ni odgovorila. Iz njenih rok se je dvakrat pobliskalo in dvakrat počilo. Aljančič je padel na kolena in tiho zastokal. Neznenec je zbežal čez cesto in šele tedaj je žena videla njegov obris in obleko. (SE NADALJUJE) 7. decembra je umrl pravnik I advokat, človek širokih ob: odprtega srca, estet. narodnjak m svetovljan Marko Frlan Rodil se je v Ljubljani 24apn-la 1912. Med prvo svetovno vojno in do leta 1919 je živel v Krki na Koroškem, na domačiji matenmh staršev, Slovencev. V osnovno Solo in v gimnazijo je hodil Ljubljani, kjer je tudi dokonča; pravno fakulteto. Že kot študent je bil član naprednega gibanja med okupacijo je sodeloval i Osvobodilni fronti, po osvobodit vi pa je bil nekaj časa javni in vojaški tožilec v Ljubljani, nato pa v drugih službah v upravi dokler ni leta 1951 vstopil odvetniški poklic s pisarno Radovljici. Svojemu poklicu bil zvest vse življenje. Polnih 28 let se je pri svojea delu srečeval s človekom, z njegovimi tegobami in krivicami in i vsem tistim, kar človeku pritiKi življenje. Bil je spoštovan pravnik in advokat, narodnjak in svetovljan hkrati, širokih obtod in odprtega srca. Zato so ga imeli radi vsi. ki so ga poznali, tako. da je imel tudi sam rad preproste« človeka in tiste vrednote, ki dajejo smisel življenju. Se zlasti ivs je z ljubeznijo govoril o s> kraju iz deških let. o slovenskem človeku, tam pot -zapostavljenim. Morda je bila le njegova vroča želja razlog, dl v še enkrat poletel »gor in z nami obiskal svojega ouv štva kraj — Djekše. 1/ njegovi! besed še takrat nismo d resnice, da se za vedno poslavlja Od dragega in zvestega prijatelj smo se 10. decembra poslovili na ljubljanskem Navju. Dolgo h,> živel njegov spomin Prijatelji: France Goličic, Jk nez Pernuš. Miro Možina. dr. rV ter Bradaška. Marja Potakova ■ Stanislav K lep /u OZD HOTELI BOHINJ medsebojna ^rja delavcev »ijivlj« iilednja prosta m in naloge: VODOVODNEGA isSTALATERJA /delavec I PLESKARJA -j del»vca gLEKTRlCARJA Iglavec y|,;KVali FKV prodniinfttalater /. 2 letno iilao Ml: K V ali FKV pleskar z ,,po prakso M3» ^V električar ' ,,,„,» prakso .n„ razmerje se sklene za Safen čas - s poskusno nesete. Vloge z ustrez-■Jjdokazili in s kratkim opi „^danjega dela naj kandi M*ljejo v 15 dneh na 5JAlpetour. TOZD Ho-'Bohinj, 64265 Bohinjsko (UHO. Iliri bodo kandidati ob-najkasneje v roku ildni P° izteku objav nega m Kupec ne sme prazen iz trgovine Pravkar streže mlademu paru. ki s«' jima očitno nakazuje naraščaj. Elemente za dnevno sobo in sestavljivo otroško sobo bi rada. Pa jogije Zakopljejo se v programe Mehla in Marlesa. kombinirajo elemente, seštevajo centimetre Kar za kuhinjsko mizo neke razstavljene kuhinje so se spravili. Okrog njih hrumi sejem, po zvočniku cicibani pravkar deklamira j<> pesmice dedku Mra zu . . . Ne dajo se motiti. Tudi prodajalka ne. čeprav za hrbtom že čuti nestrpne oči naslednjega kupca Vsakega kupca moraš post reči pošteno, mu obrazložiti in povedati vse kar veš in znaš o tistem, kar ga zanima Ce ga boš danes dobro postregel, bo še prišel. Ce prej ne. čez pet let . . . Pepca Janša že šestnajst let prodaja na Murkinem pohištvu Poznana je kot dobra prodajalka in ljudje se radi obračajo k njej po nasvet. Pravzaprav si dostikrat sploh ne morejo zamisliti svojega nakupa brez nje. Kolikokrat se je že zgodilo, ko kupec ni naletel prav nanjo, da se je obrnil z besedami, da bo prišel, ko bo Pepca tu . . Trgovka stare šole je. Pri starem •Jegliču, ki je včasih tu imel trgovino z mešanim blagom — špecerijo. galanterijo — se je izučila. Pravzaprav se je prišla izučit za pletiljo, kajti tudi pletiljstvo je bilo pri hiši. Pa se je izučila kar za oboje. Toda trgovina jo je bolj vlekla . . . Prvo leto uka je bilo najhuje. Ce/ dan v trgovini, zvečer je bilo treba prati in šivati vreče, vrvi ravnati, čevlje čistiti, stanovanje pospravljati, ravnati papirčke od limon in pomaranč, da so jih uporabili za kvas. Spat si lahko šel šele, ko je rekel gospodar. To pa navadno ni bilo pred enajsto zvečer. Eno leto ni smela domov. Tisti božič se je doma zjokala materi. Toda prišla je nazaj. Ko se je izučila, je pa nihče več ne bi spravil od tod. V najhujši vihri vojne jo je mama za mesec dni odpeljala domov in hala se je le, če ne bo mogla več nazaj. Ko je prišla spet v trgovino, se je oprijela mize kot da je ne bo nikoli več izpustila. Najsrečnejši človek na svetu je bila tedaj. Se danes ve, kje je stala . . . Tako se je vživela v ljudi in navade tega gorenjskega konca, da je SUVENIJALES SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA TOZD STANOVANJSKA OPREMA TRGOVINA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME VIŽMARJE, PLEMLJEVA 86 TELEFON 51566, 51881 povzela tudi njihovo govorico. Celo »na fanta« ji včasih uide Zaradi mehke štajerske govorice jo marsikdo zamenja za Skofjeločanko. Pa je Pepca doma prav iz Šoštanja . . . Ko so prišli otroci dvainpetdesete-ga. je za deset let prekinila službo Ko se je vrnila, je bila pri Jegliču že Murka I)vainpe(deseta je bila na plačilnem spisku in le tri trgovine je takrat zmogla Murka: prodajalno v stari Jegličevi trgovini, sadje in špecerijo na križišču. Hitro so napredovali. Danes Murka šteje že 27f> zaposlenih, svoje prodajalne pa ima tudi na Bledu. Jesenicah in v Radovljici ter velike načrte za naprej. Prvo leto je bila v špeceriji. takoj nato pa pri pohištvu, kjer je še danes. Takrat so bili še časi, ko pohištvo ni tako šlo. kot danes. Se ji je zgodilo, da je po cel dan prodala le likalno desko. In (akra( ljudje še niso tako gledali na kvaliteto, na to in ono. Zdaj pa je kupec zahteven in znati moraš z njim. Prav malo psihologa moraš biti. Že z obraza moraš uganiti kaj bi rad. je resen kupec ali ni. Pogosto kupec sploh ne ve, po kaj je prišel. Ce pa že ve. če se je Že dokončno odločil za nekaj, še vedno hoče od prodajalca potrdilo, da kupuje dobro stvar. In Pepca ve svetovat i* Po vseh tovarnah, ki jim pošiljajo pohištvo v prodajo so že bili in tam od strokovnjakov zvedeli vse tisto, kar kupce zanima, kar mu morajo povedati. Navezana je na to hišo. Več časa je preživela v njej kot doma. Nikoli ne bo pozabila, da ji je nekoč prav Murka dala stanovanje. Ze vnaprej jo je strah pokoja. Kako bo zdržala doma? Kadar ima dopust, vsak dan skoči še malo v prodajalno k njenim dekletom . . . Kaj vse niso počeli, da bi prodaja bolje šla. Petkrat na leto so bili na sejmu v Kranju, vsako pomlad na Bledu. Na Jesenicah so novozgrajeno stolpnico opremili od vrha do tal in marsikdo, ki je stanovanje dobil, je bil tako navdušen nad njihovo opremo, da je kupil tako, kot so mu jo postavili. Prav te dni njena Murka praznuje 25-letnico. Skromnejši so v praznovanju kot pred petimi leti. Takrat je bilo pa nepozabno. Pepca in Tončka sta v festivalni dvorani uprizorili »staro štacuno«. Prav nekje s štajerskega so pripeljali opremo: stare pulte, staro blagajno, sod za olje, za petrolej. Takrat sta razdirali šale! Sicer pa gre Pepci vedno na smeh, pa je bila doma še tako slabe volje. Kot da bi vso slabo voljo vsako dopoldne in vsako popoldne, ko odhaja v službo, zaklenila za hišna vrata . . . Morda je prav zato tako priljubljena pri ljudeh. Vse obrne na veselo plat. Nalezljiva je ta njena dobra volja. Najbolj posrečena pa se mi zdi, kadar kdo pohvali njenega direktorja, da je pač dober in prizadeven direktor. Pa ustreli: »Kako bi ne bil, saj je bil moj vajenec!« Pa je bil res. Se takrat, pri starem Jegliču. Danes ne prihajajo več taki kadri v trgovino. Nimajo mladi te odgovornosti, te hišne zavesti.'Kupec ne sme nikoli prazen iz trgovine, je veljalo včasih staro trgovsko načelo. Pri starih Murkinih mačkih še vedno velja. Pa bi moral tudi za mlade. Toda, kaj hočeš? Niso dali tako trde šole skozi, kot Pepca. Morda jih ho kdaj življenje še izučilo. Zelja nima veliko. Morda le to, da bi ne bilo treba prekmalu v pokoj, pa da bi vsaj še nekaj časa prodajala v obljubljenem Murkinem trgovskem centru. Trdno upa, da jim bo uspel tudi ta. Volja pri hiši je dobra . . . D. Dolenc /ASA PISMA Prazniki brez pretiranega hrupa <;menu zdravja (telesnega, duševnega in social-blagostanja) prosim za tišino ob praznikih in Lgf, da me podprejo vsi, ki jim je geslo o varstvu ipoklicnoin čustveno rodilo. j'.,j ali hrup je moteč že mnogo prej. preden .,„,y, slušne okvare. Neprijeten ali preglasen l-nhl"!prenesem*t čez mero. kadar vemo. da nam ftben, te je neogiben ali če nastaja ob postop-, ta nas koristni. Posebno moteč je zvok. ki se , te pojavi nenadoma od drugod ali /nihaja /iglica postopkov, od katerih moteni nima Dolgotrajno doživljanje motečih zvokov so Min 9tre»i, ki vodijo do funkcionalnih motenj v banju določenih organov ali sistemov. Postopoma 'rmejo nepopravljive okvare organov ali i i t, t motnje. Otroci ali odrasli izpostavljeni zvokom ali sumom se težje koncentrirajo. y.,,n ta čas slabše vidne sposobnosti, opazni pa so a i/lndke muskulature, predvsem ožilja, krvni J v menja ipd. Bolj je človek star. težje prenaša hrup ali glasno glasbo. Starejše ugo pogosto tudi ne sliši več vseh frekvenc. Zaradi nepravilne gradnje se sliši po blokih glasba kot zamolklo udarjanje, ker zidovje prenaša predvsem nizke tone. Tako spačena glasba sosedu prav goto ni prijetna. Zvokom se utegnejo pridružiti tudi prav zelo moteče vibracije. Vsi ljudje imamo pravico do bivanja, pravico do čistega zraka, čiste vode, zdravih živil in do čiste narave brez motečih elementov, kot so npr. ropot, smrad. itd. Ljudje imajo pravico, da slišijo ptičje petje, vrišč otrok, dež, veter, črička, korake, dihanje, topot konj, zvonove in druge podobne zvoke, ki sm<> se jih že kar odvadili. Kako lepo doživetje je glasba, će jo poslušamo, nikakor pa ne. če jo uporabimo za prekrivanje neljubih zvokov (morda tudi proti glasbi iz soseske). Celodnevno bivanje v taki zvočni kletki spreminja svobodnega človeka v robota. Pokanje s petardami, spuščanje raket je postala pri nas za vse večje praznike navado V imenu starejših, bolnih in malčkov prosim, naj se noči ali dnevi oh praznikih ne spreminjajo r eno samo pokanje s petardami. Za marsikaterim oknom tq hrup povzroča bolečino. Starši, boste dovolili rušim otrokom, da se bodo igra/i z ognjem in strelivom? Kolikor m i je znano, petarde pri nas ni dovoljeno prodajati niti prinašati čez mejo. A/i motenje nočne ga miru in zaščita ozračja nič ne šteje? Naj ostane še nekaj tišine za tiste, ki za praznike ne morejo v naravo, r samoto, pa si tišine želijo, morda prav za te praznike dr. Ana k raker-Stannan n. sol. o. Tržič objavlja v delovni skupnosti skupnih služb finančno računovodski sektor prosta dela in naloge VODENJE KNJIGOVOSTVA IN OBRAČUNA ZA TOZD MREŽA Pogoji za sprejem: — ekonomist in 5 leta delovnih izkušen j na področju finančnega poslovan ja — aktivno znanje srhohrvatškrga jezika Posebne zahteve: — samostojnost pri delu — natančnost ' — sposobnost sodelovanja — računska sposobnost < — sposobnost logičnega mišljenja Delovno razmerje bo sklenjeno /a nedoločen čas h polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. O L, A S18. STRAN TOREK. 25. DECEMBRA 19». Tone Djuričič hitrejši od Čarmana Na nedeljski tekmi za memorial Janeza Rožiča v smučarskih tekih je Tone Djuričič iz Mojstrane v nastopu ugnal vse na - Foto: I) H. članskem sprotnike ratkCk - Čeprav jo zadnje dni v na-»em zgornjesavskem turističnem kraju snežilo kot za stavo, se organizator Športno društvo Rateče - Planica ni ustrašil padavin. Zavihali so rokave in dobro pripravili smučine za šestnajsti smučarski tekaški Rožičev memorial. V dvodnevni reviji najboljših slovenskih tekačev v vseh konkurencah je nastopilo nad 170 tekačev in tekačic. Na startu so bili vsi, med njimi tudi celotna jugoslovanska moška reprezentanca, ki je nastopila v Davosu na prvi tekmi za tekaški svetovni pokal. V mofttveni konkurenci so največ uspeha imeli tekmovalci Olimpije iz Ljubljane, saj so bili prvi pred Gorjami in kranjskim Triglavom. V posameznih nastopih so pri mlajših kategorijah zmagovali tisti, ki so najvišja mesta tudi pričakovali. Tudi v mladinski konkurenci ni bilo presenečenj. Mojca Ćebulj, Štefan Kustec, Dušan Djuričič in Jeli Jelovčan so bili najhitrejši. Sila zanimiv obračun se je obetal med člani. Na startu so bili vsi najboljši, med njimi tudi tisti, ki računajo na olimpijski dres. Članska tekma je bila prva od treh izbirnih tekem za Lake Placid. Z nestrpnostjo smo pričakovali članski razplet v soraz-meroma tetki petnajstkilometrski smučini. Od favoritov je prvi moral v progo prvi favorit Ivo Čarman iz kranjskega Triglava. Bil je dobro nastrojen za obračun. Smolo je imel, da je imel vse preostale tekmece za seboj. Ni jih mogel kontrolirati. Že na polovici proge je bilo jasno, da Čarman tokrat ne bo vzdržal napadov Dušana Djuričiča iz Mojstrane. Dušan je namreč tekel sila lahkotno in hitro in že na tem delu proge je Čarmana prehitel za šestindvajset sekund. Na tretjem mestu pa je tekel Janez Rebersak iz Triglava, na četrtem pa tretji triglavan Maks Jelene. Čeprav je Čarman napel vse sile, da bi prehitel Djuričiča, mu to ni uspelo. Tone je bil tokrat bolj razpoložen in hitrejši. Tretji je bil in ostal Rebersak in četrti Jelene. Iz smučine pa je na polovici proge moral se konkurenci starejših mladincev n najhitrejši Tonetov brat Du Foto: I). H. san. »n favorit (veto Podlogar it Gorij, pa tudi Cvajnarju iz Ljubljanske Olimpije ni slo najbolje. Vsi tisti, k: računajo na olimpijski dres, bodo ponovno svojo sposobnost pokazali na mednarodni KIS A tekmi v Bohinju in nato se na mednarodni tekmi V Reit in NVinklu. Tu pa bo dokončno jasno, kdo bo poleg Čarmana odpotoval v Lake Placid. Rezultati - ml. pionirji (3 km) - 1. Pa« nikvar (Olimpija) 9:33,94, 2. Vclepevec (Dol) 9:49,10, 3. Kerstajn (Rateče) 9:!>9,90; st. pionirji (!>km) — 1. Masovič (Kranjska gora) 16:01,61. 2. Slabanja (Dol) 16:21,99. 3. Tarman (Rateče) 17:10,13:1 ml. mladinci (8 km) - L Kustec 28:13,91, 2. Gracer (oba Kranjska gora) 29:22,72. 3. Pustovrh (Olimpija) 30:16.30; st. mladinci (10 km) - 1. I). Djurančič (Mojstrana) 33:20.18. 2. Klemenčič (Dol) 34:28,69, 3. Krsinar (Olimpija) 35:34,52; člani (15 km) - 1. T. Djuričič (Mojstrana) 48:10,13, 2. C arman 48:24,73, 3. Rebersak 49:59,52, 4. Jelene (vsi Triglav) 50:21.75. 5. Poklukar (Gorje) 50:36.39,6. (vajnar (Olimpija) 51:30.65; ml. pionirke (3 km) - L Smrekar (Dol) 10:13.92. 2. Nagode (Gorje) 11:17,96, 3. Purkat (Kranjska gora) 11:55,40; st. pionirke (5 km) - 1. Mlakar (Kranjska gora) 17:48,38, 2. Raiftp (Pohorje) 20:08,81. 3. Pogačnik (Ihan) 20:21,86; ml. mladinke (5 km) - 1. Cebulj (Olimpija) 18:30,89. 2. Martinovič (Kranjska gora) 19:22,40, 3. Vrhovec (Olimpija) 19:22,40, st. mladinke (5 km) - 1. Jelovčan (Triglav) 18:23,36,2. Suftina (Olimpija) 18:44,86, 3. Korošec (Triglav) 20:25,08, 4. Repe (Gorje) 27:06,52. I). H umer Smučarski skoki Skakalci prvič za svetovni pokal KRANJ - V četrtek bodo najboljši skakalci startali prvič v zgodovini za točke v svetovnem pokalu. Pofobno k°tv, alpskem smučanju bodo točke osvojili tekmovalci, ki se bodo uvrstili do 15. mesta. V Cortini bodo torej čez dva dni najboljši skakalci osvojili točke. Na prvi tekmi bo nastopilo tudi osem jugoslovanskih skakalcev, ki bodo odpotovali danes v to italijansko ftportno-turistično mesto pod vodstvom Jožeta Javornika in trenerja Janeza Jurmana. Kranjski FIS sodnik za skoke Jože Javornik pa je tudi določen za sodnika na prvi tekmi za svetovni pokal. Naslednje tekme za svetovni pokal bodo v okviru tradicionalne novoletne INTER-SPORT turneje v ZRN in Avstriji. Kaštrun zmagal ZAHOMKC — Tudi letos so kranjski skakalci nastopili na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v tem slovenskem kraju na avstrijskem Koroškem. Športno društvo Zahomec je letos že sedemnajstič zapored organiziralo tekmovanje mladih skakalcev treh dežel. Na 35-metrski Bloudkovi skakalnici se je pomerilo 71 skakalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavija. Med vsemi je bil najboljši Robi Kaštrun iz Križ, ki je tako osvojil lovoriko SI) Zahomec. Tudi ostali skakalci kranjskega Triglava so se dobro uvrstili. Med starejšimi mladinci je bil Globočnik drugi, med pionirji pa se je najbolj izkazal Melin, ki je zasedel četrto mesto. Rezultati - starejši mladinci: L Godec (Zahomec) 200,3 (32, 31,5) 2. Globočnik (Triglav) 200,1 (33, 32,5) 3. Martinjak (Triglav) 181,9 (30,5, 29,5), mlajši mladinci: L Kastrun (Triglav-Krize) 208,0 (34,5, 33)... 4. Joftt (Triglav-Križe) 191,3, (30, 30,5), 6. Bernard (Triglav) 183,4 (30, 30), 8. Beton (Triglav), 10. Novak (Ilirija), 11. Cimžar (Triglav), starejši pionirji: 1. Hes-sen (Beljak) 190,8 (30,5, 30,5), 2. Arnus;h (Beljak) 189,9 (31, 31,5), 3. Horvat (Ilirija) 177.0 (29,5. 29.5), 4. Melin (Triglav) 165,9 (28, 27), 5. Žabkar 165,0 (27,5, 26,5). 12. Semenič, 15. Skrjanc, 18. Jagodic (vsi Triglav) Alpsko smučanje Mednarodni FIS tekmi za ženske BLED - KRANJ - Zatrnik in Krvavec bosta 5. in 6. januarja prizorišči mednarodnih FIS tekem za ženske. Smučarski klub Bled in smučarski klub Triglav Kranj (alpska sekcija) bosta organizatorja mednarodnega FIS slaloma in veleslaloma. Tako bodo 5. januarja na Zatrniku startale ženske v slalomu, dan pozneje pa se bodo vse, ki bodo nastopile na zatrniskem slalomu, nastopile se na krvavAkem veleslalomu. Zanimivo je, da oboji organizatorji pričakujejo dobro mednarodno žensko udeležbo. Prav Krvavec je v letošnji sezoni dobil mednarodno priznanje. Delegat mednarodne smučarske zveze FIS je v poletnih mesecih na Krvavcu homologiral progi za slalom in veleslalom. Presenečen je bil nad težino veleslaloma, saj ga postavijo lahko na izredno zahtevnem veleslalomisču. Ta veleslalom je tako zahteven, da bi Kranjčani lahko na tej progi organizirali tekmo za ženski svetovni pokal. -dh Kranj - Sprejem ob koncu leta - Komisija za šport m rekreacij« pn OOS Tekstilindus je za konec leta pripravila sprejem za svoje športnike. ki> igrah v poslavljajocem ittii. Javornik let KRANJ — PRIMSKOVO vam v mesecu decembru nudi nakup opuščenih programov pohištva po znižanih cenah od 10 do 30%. KUH«NjEa;4i-i5>«pu'p0s^;, 6* Obiščite nas na NOVOLETNEM SEJMU v KRANJU salonu na Primskovem v salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in v prodajalni pohištva na Jesenicah Skladiščna 5 Obenem želimo vsem občanom Gorenjske srečno 1980 leto in se priporočamo še v naprej Jože Kuralt dvakrat zmagal SORIŠKA PLANINA - Član loškega Al-petourja Jože Kuralt je zmagovalec petega mednarodnega slaloma za Soriški pokal. Med šestdesetimi tekmovalci iz Avstrije, Bolgarije in Jugoslavije je bil na obeh progah najhitrejši. Čeprav ni nastopil Bojan Križaj pa to ne zmanjšuje uspeha Kuralta, saj je Jože Križaja premagal med tednom na mednarodni tekmi za Pohorski pokal. 2e na prvi progi na Soriški planini je bilo jasno, da se Kuralt ne bo dal presenetiti. Pred zasledovalci je namreč imel lep časovni naskok. Drugo uvrščenega Maguftar-ja je prehitel za več kot sekundo. Lep uspeh pa so dosegli tudi mladi, saj je bil Benedik deveti. Čeprav je bilo slabo vreme pa so vrli organizatorji ŠD Železniki vzorno pripravili progi. Vrstni red — 1. Kuralt, 2. Maguftar (oba Jugoslavija), 3. Hadžiev (Bolgarija), 4. Zibler, 5. J. Franko (oba Jugoslavija), 6. Tončev (Bolgarija), 7. Strel (Jugoslavija), 8. Angelov (Bolgarija), 9. Benedik (Jugoslavija), 10. Lerchbaumer (Avstrija). Med tednom se je dobra mednarodna alpska konkurenca zbrala na mednarodnem Pohorskem slalomu. Tu je Jožetu Kuraltu uspelo, da je premagal vse. Med drugimi je njegovo premoč v obeh vožnjah moral priznati tudi Bojan Križaj. Vrstni red - 1. Kuralt, 2. Križaj (oba Jugoslavija), 3. Angelov, 4. Hadžijev, 5. Tončev (vsi Bolgarija), 6. Strel, 7. Zibler, 8. Sitar, 9. J. Franko, 10. Benedik (vsi Jugoslavija). -dh Smučarski teki Po poteh partizanske Jelovice KRANJ - Januar je mesec prireditev, znan po športnih in rekreacijskih tekmovanjih v smučarskih disciplinah, ki sodijo v okvir prireditev Po poteh partizanske Jelovice. Tako bo S K Triglav - sekcija za teke 13. januarja organizator množičnega teka v Dražgosah. Start bo ob 9.30 do 11. ure pod Bičkovo skalo, cilj pa na Dražgoski gori. Vsi tisti, ki se boste udeležili tega množičnega teka, ki je razdeljen v tri ženske in Štiri moške kategorije, pošljite prijave s startnino 100 dinarjev na žiro račun 51500-679-50108 SK Triglav Kranj z oznako »Jelovica«. Tega teka se lahko udeleže tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so stari 16 ali več let. Obdelava prijav in rezultatov ho na računalnikih Delta. Ženske bodo razdeljene v tri skupine: v prvi skupini so tekmovalke, rojene 1955 in kasneje, v drugi od vključno 1945 do 1954 in v tretji tekmovalke, rojene vključno do 1944. Moški pa imajo štiri skupine — v prvi so vsi tisti, ki so rojeni 1950 in kasneje, v drugi tekmovalci, ki so rojeni 1940 do vključno 1949, v tretji skupini tekači, rojeni od 1930 do 1939 in v četrti tekači ki so rojeni do vključno 1929. Poleg tega množičnega teka bo v Dražgosah v tem času se tek patrulj JLA, SLO, TO in milice. Vse tekmovalce in tekmovalke S K Triglav obvešča, da bo prihod na start možen samo iz smeri Skofja Loka — Rudno — Dražgose. Vsi naj se na start pripeljejo do 8.30 ure zaradi zapore ceste. •dli Prijave za Cerkljanski maraton CERKLJE — Za prvi smučarski mara-maraton Cerklje 80, ki bo v nedeljo s startom ob 9. uri v Cerkljah, je prijavljenih že 40 tekačev rekreativcev. Največ prijav je iz FTP Kranj. Omenimo naj, da bodo pionirji tekli na 5 km, ostali pa na 20 km v glavnem ravninski progi, ki ne bo pretežka tudi za rekreativce, ki so se sele v letošnji sezoni pričeli aktivneje ukvarjati s smučarskimi teki. Prijave sprejema ŠD Krvavec Cerklje, krajevni urad Cerklje, 64207, lahko pa tudi po telefonu 42-001. •I Kuhat HOKEJ Jereb Cvetka Cadež in Vlado Martelanc še sedaj tekmujejo za »roj tej kolektiv. Generalni direktor Franc Hočevar jim je ob tej priliki čestital:« uspehe in jim poklonit lepe knjižne nagrade, (dh) - Foto: h. Perdan NOVA ZALOGA blaga in aparatov: 100 otroških dežnih plaščev s kapuco, vseh velikosti, po 30 Asch 50 univerzalnih anten za avtoradio, po 70. Asch 100 stereo slušalk, po 180, Asch 200 LCD Ouarc ur za ženske in moške (s petimi funkci cijami), po 250, Asch 120 Roventa parnih likalnikov po 290, Asch 30 TV-ig er (s štirimi možnostmi), po 390, Acsh 40 brivskih aparatov Braun in Philips po 490, Asch 15 gramofonov na elektriko in baterije, po 550, Asch 20 Stereo avtoradioaparatov s kasetami po 900, Asch 10 črnobelih telvizorjev po 1500 Asch 10 HI-FI stereo naprav (s tremi enotami) vključno z zvoč niki in mikrofonom, po 4900, Asch 15 barvnih televizorjev, po 4900, Asch Poleg tega imamo tudi pralne stroje, hladilnike, zamrzovalne skrmie stro« za sušenje perila, zračnike in naprave za vgraditev ter še druge aparate oo ugodnih cenah Rezervacija po dogovoru! Vsi aparati so novi z garancijo Trgovina je odprta od 8 do 18 ure ne prekinjeno, decembra pa tudi ob sobotah od 8 do 18 ure KONKURSVVAREN Vermarktungs Ges m b H 9020 Celovec, St Veiter Ring 57 (Kucherhof - Hofgebaude). poleg zgradbe Raiffeisenv*rh»nHe tel 72-810 'veroanos Združene sile in skupni interesi nogomet) bila izredna skupščina Občinske nogometne zveze Kranj, na kateri V* Visoki zmagi KRANJ — V nadaljevanju prve zvezne hokejske lige ni prišlo do razburljivih izidov. Le-ti pa so bili na dveh srečanjih sila visoki. Ljubljanska Olimpija v Tivoliju katastrofalno porazila Spartak iz Subotice, Jeseničani pa so v Beogradu napolnili mrežo domačemu Partizanu. V srečanju z dna prvenstvene lestice med Crveno zvezdo iz Beograda in Kranjsko goro so prvi izid odločili v svojo korist. Med tednom je bila odigrana tudi tekma med Medvesča-kom iz Zagreba in Celjem. Felčeva četa iz Celja se je iz Zagreba vrnila s točko. Na prvenstveni lestvici se vedno vodijo Jeseničani pred Olimpijo. Izidi - Partizan : Jesenice 2:10, Olimpija Spartak 22:0, Crvena zvezda Kranjska gora 10:6, Medvesčak : Celje 3:3. -d h Korotan in Sava sta prevzem vodstva selekcijske piramide predvsem zaradi mater**-nih in kadrovskih težav odklonila. NajresnejSi kandidat je tako postal NK Triglav Krt«).« ie b 1 letos na delovni skupščini Občinske nogometne zveze Kranj, 30. avgusta sprejet» članstvo in postal podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te zveze. Vsifchff* NK in nogometnih sekcij so se na skupščini izrekli, da bodo podprli in sodelovali I NK I bo prevzel vodstvo selektivne piramide v občim. Dogovorili so se. naj IO Obč. nog. tvf«. nien strokovni svet selekcij in UO NK 1 nglav Kranj čimpreie skupno zasedajo insed»f» varilo o nadaljnji in končni rešitvi tega, za kranjski nogomet pomembnega vprašan,« \ Kraniu ie bil skupni sestanek, ki je dal že tudi prve konkretne sadove in odločil o nek«tenk pomembnih vprašanjih, kijih bodo morali potrditi se delegati. Konkretni predlogi in sklepi so naslednji: 1 NK Triglav Kranj se zaupa prevzem vodstva nosilca piramide selektivnega telrr> valneira nogometa v občini. Poseben odbor (sTrokovni), ki se oblikuje na delegataki osnou bo DomaealOU NK Triglav Kranj razreševati probleme selektivnega nogometa v ofcm 2 V spomladanski sezoni prvenstva 1979/80 bosta obe selekciji: V. članska in IV avli dinska ki tekmujeta v enotni slovenski nogometni ligi, igrali in nosili ime Triglav Kr»i> 3 Do nadaljnjega ostanejo nosilci III. kadetskih selekcij Britof in Sava Kranj, neaki II selekcij starejših pionirjev pa vsi NK, ki so na začetku letošnjega tekmovalnega leta prevzeli skrb za delo II. selekcij. Dejavnost I. selekcij ml. pionirjev pa bo se vedno v »«lak - pri ŠSD in ob prisotnosti nogometnih trenerjev, ki jih je določil strokovni svet 4. NK Triglav Kranj nastopa se naprej s članskim in mladinskim moštvom v oi nogometnih ligah rekreativnega značaja. 5 Na osnovi temeljnih usmeritev vrhunskega sporta v občini Kranj, ki jih je spre skupščina TKS. ima nogomet, ki je sicer v II. republiški prioriteti, poseben statiM io rokometa in namiznega tenisa v občini Kranj. Tem trem panogam sporta v občini mar* veljati v obdobju od 1. 1977- 1981 posebna pozornost TKS in ZTKO. Nogomet, nogometa* in nogometni delavci Kranja ter nogometnih klubov kranjske občine se bodo sedaj lan? enotnimi nastopi in delom ter uspehi prizadevali, da bo nogomet v družbeni skupa« priftel do takega priznanja in veljave, katera mu tudi gre. Seveda pričakujejo pali razumevanje vseh, kar bo nova vspodbuda k jubileju 60-letmce organiziranega nogomet* Kranju, ki se praznuje»v naslednjem letu. 6. Pomembne so fte naslednje naloge: - organizacijsko-strokovna krepitev vodstva tekmovalnega nogometa: - čimpreje sanirati slabo finančno situacijo selektivnega nogometa i n silami, z razumevanjem ZTKO in TKS pa tudi direktno s pomočjo združenega dela - izdelati program razvoja in nadaljnje usmeritve nogometa v občini in g« Ml finančno ovrednotiti; - prizadevati si za pridobitev poklicnega nogometnega trenerja, ki je pogoi a nastopanje v enotnih slovenskih nogometnih ligah, kamor tudi Kranj spada, oiironu«* ta status priboril letos, koje bil prvak zahodne območne slovenske nogometne lige; - prek nedavno ustanovljenega Društva nogometnih trenerjev v Kranju organiiiratt tečaj za inštruktorje nogometa ter poskrbeti, da si nekateri perspektivni mlajši nogomet* inštruktorji pridobijo fte viftje strokovne kvalifikacije in nazive. (V Društvu nogometni trenerjev v Kranju je sedaj včlanjeno 45 nogometnih trenerjev!) Razen tega pa je potrebno omeniti, da bo prišlo v vodstvu dosedanjih selekciilp«* vsem članske) do kadrovskih sprememb v trenerskem pogledu, ker so te sprememb« M potrebne. Razveseljivo je, da bodo vsi dosedanji trenerji ostali pri delu v s*lekii>nea nogometu, pomagali in sodelovali fte v naprej, posebno pa v nižjih selekcijah, kjer 1 načrtno delo nogometnih trenerjev za boljši jutri nogometa fte kako potrebno. Seveda ne moremo tudi mimo tega, da bodo fte v nekaterih nogometnih klubih, ki d«w* igralce za V. in IV. selekcijo, morali dokončno svoj odnos in pripravljenost sodelovaatti selektivnim nogometom spremeniti in se zavedati, da je le skupno in enotno dogovor*«* delo. Prav je, da je tudi v NK Triglav Kranj, ki ima od vseh NK v občini najboljše pogo« (predvsem solidno materialno bazo) prevladala odločnost in dobra volja, da se idruirni »ur z ostalimi nogometnimi dejavniki v občini Kranj. Priprave selekcij za drugi del prvenstva 1979/80 v slovenskih ligah se bodo km»!» začele in takrat, ko bodo nogomet asi iz večine NK kranjske občine, ki so te doslej nantvptu v selekcijah in bodo v bodoče z združenimi močni iz vrst nogometašev NK Triglav, nabirali moči, bodo morali nogometni delavci v tem »mrtvem« zimskem obdobju postoriti k marsikaj in reftiti fte marsikatero vprašanje, da bodo lahko vsaj minimalno potreba« pripravljeni dočakali začetek spomladanske nogometne sezone. Gledati bodo morah ta* naprej, kajti zanemariti ne smejo stikov in sodelovanja z NK in nogometnimi sredic, M Gorenjskem (Jesenice, Tržič, Skofja Loka), predvsem zaradi skupnih interesov in orgaai-ziranja lig za mlade nogometafte (III. selekcije - kadete, pa tudi mlajše selekcije, če V:,< pokazalo fte bolj koristno). Ne smemo pa pri vsem tem mimo dejstva, da se z urejevanjem odnosov in enotnimi ter skupnimi akcijami nogometnih delavcev kranjske občine tudi množičnemu rekreativnem« nogometu v klubih obetajo boljši časi. MkN K i Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n.sol.o. in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice pelovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice ftlimo srečno in uspešno novo leto 1980 'ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš ,ip$ bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 telefon:064-77384 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex IVI KAMNIK Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1980 priporočamo nase domače specialitete STRUŽENO POHIŠTVO Osrednja knjižnica občine Kranj želi srečno novo le tor 1980 vsem občanom, posebno obiskovalcem svojih oddelkov: • študijski oddelek • pionirski oddelek • izposoja na dom Trudili se bomo, da v letu 1980 ust režem o vsem vašim željam po dobri knjigi in periodiki. VSEM DELOVNIM LJUDEM, KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJA TE L J EM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1980 OBLAČILA Tržič Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1980. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Odpiramo industrijsko prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču, kjer vam nudimo našo modno konfekcijo, unikate, proizvode B kvalitete po znižanih cenah. VABIMO VAS! OBIŠČITE NAS! Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih idi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam trečno in uspehov polno' novo leto 1980. KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1980 Elektro Gorenj ska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj rftrpni„ke ELEKTRO Razvod in transformacija GorenjsKe, Kranj in DS Skupnih služb želijo občanom in poslovnim prijateljem -pehov polno novo leto 1980. Vsem delovnim . P^J^uSSS^ nalTh raSV Jostovnim prijatelje, srečno novo leto 1980. Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. kvalitete ** priporočamo za traJne izdelke visoke Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1980. leto Živilska industrija Kamnik Pri pripravi silvestrskih jedi ne tetne proizvode. pozabite na naše kvali- GOSTILNA pri »VIKTORJU« KRANJ, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) tel.: 23-484 Odprta jfe vsak dan ra/.en ponedeljka od 9. do 22. ure — tudi kuhinja. Kemična tovarna Podnart in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1980 Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča '4 p Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1980 in se zahvaljujemo za obisk ter se še za naprej priporočamo. vam nudi po najugodnejših cenah šopke aranžmaje vence ter raznovrstne lončnice »Cvetličarna« FRANCKA SEVER 64000 Kranj, Vodopivčeva 12 Telefon: (064)21-760 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1980 in se priporoča TEHNIČNI BIRO JESENICE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1980 UP J Kr-r*r\\ Qa\/cka r.A«ta 22 Kranj, Savska cesta 22 Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo tei tračne brusdoe stroje /a kovinsko industrijo Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1980 OKOS ržiška tovarna kos in srpov •tržič Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1980 Proizvaja: kose, srpe, mačete, grahlje. pleskarske lopatice, zidarske ometate, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože. mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože. zobe za brane, zobe za grahlje, nože za kombajne, okopače za kultiva-torje, kline za slamoreznice. OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna Radovljica i Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo s svojimi storitvami VUlG iT KRANJ ENTRAL TozD „U'ma Kt&4" telimo vam srečno in uspešno novo leto 1980 in se zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu. priporočamo vam: Sjrok izbor vin, žganih pijač, likerjev, aperitivov, sadnih sokov, gaziranih pijač, mineralnih vod in uvoženih pijač. Diskont Bled je poleg pijač založen še s suhimi domačimi klohasami. pol njenim i želodčki, siri in ostalimi prehrambenimi artikli. Obiščite naše trgovine in skladišče v Kranju, Skofji Loki, Tržiču, Bledu, Lescah in v Kranjski gori. exoterm kranj j u gos I avi j a 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1980 Komunalno podjetje Tržič javnosti: gradbena obrt, vrtnarija-cvetličarna, /alnica, gramoznica, steklarstvo, irnunalne dejavnosti: snaga, vodovod-kanalizacija, //jrževanje cest, pogrebne storitve •\0i delovnim ljudem, plovnim prijateljem in sodelavcem ilimo srečno in uspešno novo leto 1980 tir Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1980 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, elektri-čarska in pečarska. Obrtno podjetje Tržič # priporoča s svojimi storitvami v mizarski in sliko-pjenkarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in poliuretanskih podov. y$em delovnim ljudem in poslovnim pri-fiteljem želimo srečno in uspeha polno 0vo leto 1980. TEKSTILINDUS KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri jateljem želimo srečno novo leto 1980 r Branka Herle Optik Kranj, Vodopivčeva 19 izdelava vseh vrst očal, tudi na recept in vsa popravila hitro in solidno izdelam. Vrnjenim strankam želim srečno novo kto. 0 Cestno podjetje v Kranju Vsem občanom poslovnim prijateljem in uporabnikom cest srečno 1980 SOZD Združena podjetja strojegradnje Ljubljana OZD Kovinsko in strojno podjetje Mengeš Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice srečno novo leto 1980. SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1980 r KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1980. f0 ,0° s svojimi enotami v Kranju, Skofji Loki in Tržiču želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1980 f~*»*€m ženini gostotn in delovnim ljudem srečno novo leto 1980 r 1\ Modni salon KAVClČ Marija, Kranj, Tomšičeva 15 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1980 in se priporoča Izdelujem vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno. Odprto od 9. do 14.30, v petkih od 14. do 18. ure, v sobotah ^ zaprto.__ Krila izdelam v enem tednu. JJLk AIK - SENTA OOUR ŽITOPROMET Mlin SENTA nudimo koruzni testenin vam vse vrste zdrob, koruzo, ječmen pšenične moke: ter vse rženo moko, vrste jajčnih Skladišče v Kranju se priporoča za obisk, odprto je vsak dan, tudi ob sobotah. Želimo srečno novo leto 1980. Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1980 Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. \ k. SREČNO NOVO LETO 1980 P' ;4i 1.0 Modno t ČeVLJARSTVO •Jr kcm Kranj Delavnica Partizanska 5 Prodajalna Kranj, Maistrov trg (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1980 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve. TOZD Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK želi cenjenim gostom in ostalim srečno in uspešno novo leto 1980 Ko pridete v Kamnik, obiščite našo: • Restavracijo, • hotel in • kavarno Veronika solidno vas bomo postregli. 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 23. ure Jt) TITAN KAMNIK ^tf7 tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. proizvaja — fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične — obešanke navadne in cilindrične — ■ vezi »Tvrolia« za smuči — motorne mesoreznice in drobilke za orehe — ulite iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo — TKM ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke. Vsem našim kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1980. Kmetic Marija gostilna, Kranj Maistrov trg 4 želi cenjenim gostom in abonentom srečno 1980. leto Zahvaljuje se za obisk v preteklem letu in se Se nadalje priporoča r tovarna SLOVENSKE ŽELEZARNE ^ m vijakov Amplamen kropa Vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1980 telefon 23-341 PRODAM NOVO! NOVO! V gostilni češnar Cerklje je odprta vvigvam dvorana s sodobno disko alasbo Sreda četrtek petek sobota od 20 do 2 ure nedelja od 18 do 24 ure VABLJENI! ,[Tierni ceni prodam 750 kom. ^ valovite stresne OPEKE •',njtka). 40 X 60 in malo rabljeno v' „gko PEC za v koplanit-o. Log tiezniki 10284 ^am novejši RADIO iskra -k-, v dobrem stanju. Ponudbe TS^eni 10291 ' Jno prodam stereo RADIJ-ApREJEMNIK HSR 4() skupaj . Telefon: 23-514 10295 •Sam PSA NEMSKEGA OV-pU, starega 20 mesecev, / ro-SetiH z odlično oceno. Sp. i<™*> Jfio prodam komplet DNKV-cjOBO (omara, 2 fotelja, raz-vkavč). Hudobivnik Ljubo, C. 265. tel.: 25-397 10393 PL- semenski in jedilni •aMPIR Voglje 43, Šenčur 10464 >o prodam SLANINO od SL* prašiča. Pšenična polita 8, KM65 nim 150 kg težkega PRASI r%vče 48, Cerklje 10466 '. Mm 10 mesecev starega PSA Sega ovčarja. Poženik Kje 10467 ESm sedem tednov stare PRA-EVflpovIje 15, Cerklje 10468 p---"-N 14DI POZOR! Silvestro-*\e z večerjo in disko Jabo prirejamo vWIGVAM (Zl gostilne »CES-lig« v Cerkljah. Nekaj re-gCij je se prostih. Cena m PRAŠIČA 'va« 10, Cerklje \m DVOSED. Ogled fiuiič Ratko, Ul. Gorenjskega ' 16, Kranj 10475 PRAŠIČE za zakol. Pre-"TKranj ^ 10476 Tka SMUČI ranger (170) z M MARKER, PALICE, PA-gffa »PANCARJE«, St. 40. tt Sp Duplje 44 10477 K* črnobel TELEVIZOR B5 Telefon 28-138. - po 15. 10481 Prodam ZAPOROZCA, letnik 1976, registriranega do avgusta 1980, prevoženih 30.000 km. Lebar Mitja, Dražgoška 5, Kranj 10198 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA 2 CW, letnik 1974. po generalni. Bodlaj Blanka, Breg 4, Tržič 10329 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Cirče 29, Kranj 10334 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do oktobra, Z neparno Številko. Informacije po tel.: 26-433 - od 15. ure dalje. Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, z neparno Številko. Mohorič Brane, Kuratova 12, Kokrica (montažno naselje. 10425 Prodam AM1 8, letnik 1972. Pavlic, Kranj, C. na Klanec 8/a Poceni prodam zelo lepo ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Ribarič Drago, Rotarjeva 3, Kranj Nuino prodam FIAT 125 special, letnik 1972. Telefon 064-75-236 Prodam SPAČKA, letnik 1973. lahko po delih; in na kredit. Informacije po tel.: 064-78-018 10485 Ugodno prodam novo PLOČEVINASTO DNO za osebni avto R-4. Arh Franc, Grajska 4, Bohinjska Bistrica 10486_ STANOVANJA s Mati z otrokom nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Sem dobra plačnica. Telefon: 27-307 - Kranj 10274 SOBO v Kranju ali bližnji okolici, v mirnem in urejenem okolju, išče miren in pošten 4()-letnik, nealko-holik in nekadilec. Ponudbe pod šifro: Reden plačnik 10438 Soliden zakonski par išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Informacije telefon 2Č-178, Tomašič, Zlato polje 3/a ODDAM SOBO in prodam traj-nožarečo peč. Partizanska 5/a, Bled Iščem GARSONJERO ali ENO-SOBNO STANOVANJE, enoletno gredplačilo, cena ni pomembna, ifra: Devize 10488 Nujno potrebujem SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: Redni plačniki 10489 Pilot išče komfortno in centralno ogrevano STANOVANJE ali GARSONJERO na relaciji Kranj-Ljubljana. Cena ni pomembna. Informacije po tel.: 064-27-747 10490 Kupim ali vzamem v najem GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Možno predplačilo 10491 NOVO v KRANJU ODPRT KOZMETIČNI SALON vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 19. ure, v petkih od 9. do 15. ure, v sobotah zaprto. Se priporoča BOJANA Repe, Staneta Žagarja 19 a, Kranj POSESTI Kupim starejšo HlSO ali GOSPODARSKO POSLOPJE za obrtno delavnico na območju občine Jesenice ali Radovljica. Lahko je tudi v slabem stanju. Ponudbe pošljite pod šifro: Delavnica 10444 GARAŽO, najamem v Kranju ali okolici. Milan Vesel, Levstikova 1, tel.: 27-461 - dopoldan 10448 == ZAPOSLITVE = Na dom sprejmem kakršnokoli HONORARNO DELO. Smolej Marica, Bistrica 99, Tržič 10492 GOSTIŠČE KUHAR, zaposli več strežnega osebja - kuharic (jev) za silvestrovanje na Gorenjskem sejmu. Prijave sprejemamo v Adergasu šfc 37 ali na Novoletnem sejmu v paviljonu KUHAR ' 10493 Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 Naročnina za prvo polletje 1980 din 175,00. OproAčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 1 OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar je prenehalo biti utrujeno srce, polno dobrote, naši dragi mami JULIJANI ŠVEGELJ roj. 1910 Še vedno si v mislih med nami, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina. Vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in kdaj obiščete njen grob, smo iz srca hvaležni. Vsi njeni; + Gorice, 23. decembra 1979 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne babice MARIJE GRABNAR Zg. Jezersko 37 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in jo zasuli s cvetjem, ki ga je tako ljubila. Posebno lepo pa se zahvaljujem vsem sosedom z Jezerskega, ki so babici kakorkoli pomagali v letih njene starosti, meni pa v težkem trenutku njene smrti, nesebično priskočili na pomoč in mi požrtvovalno pomagali. Organizaciji ZB in KS prisrčna hvala za poslovilne besede, pevcem za lepo zapete žalostinke; in vsem ostalim še enkrat iskrena hvala. Ohranimo jo v lepem spominu! Vnuk Janez z družino! OBVESTILA Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 10231 Cenjene stranke obveščamo, da bo SLAŠČIČARNA na Planini -Kranj (čez Kokrški most) zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 8. 1. do 10. 2. 1980 10491 PRIREDITVE KUD — HOTA VLJK. SILVESTROVANJE 31 prireja 12. 1980 v Zadružnem domu v Hotavljah. Prodaja rezervacij v trgovini v Hotavljah. cena 350 din VABLJENI' 10495 Športno društvo kokrica organizira v.sak petek od 14. 12. 1979 dalje v dvorani na Kokrici MLADINSKI PLES z diskoteko Pričetek ob 18. uri. Igral bo ansam bel MODRINA. Novoletni ples ob 18. uri Vljudno vabljeni' Osnovno zdravstvo Gorenjske DSSS Kadrovska služba Jesenice C. maršala Tita 78 Na podlagi 105. člena statuta temeljne organizacije združenega dela Zdravstveni dom Radovljica, delavski svet razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še: — da je zdravstveni delavec z visokošolsko izobrazbo. — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja ter da je moralno politično neoporečen. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Kandidati naj svoje vloge pošljejo v zaprti kuverti z navedbo dosedanjega dela ter dokumenti o strokovnosti, v 15 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Zdravstveni dom Radovljica, Kopališka 7, z oznako za IPO. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščina občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge: V oddelku za upravnopravne zadeve 1 REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE II. Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri — tri leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE L Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — štiri leta delovnih izkušenj 3 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE II. Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — štiri leta delovnih izkušenj 4 REFERENTA ZA ZADEVE BORCEV NOV IN VVIIII. Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo V oddelku za skupne službe 5 ŠEFA ODSEKA IN REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji: — višja strokovna izobrazba upravne, pravne, organizacijske ali ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo 6 POMOČNIKA HIŠNIKA Pogoji: — poklicna šola za ključavničarje, mizarje ali elektrika rje — dvomesečno poskusno delo . 7 VROČEVALCA V KU ŽARNICA — s tn-urno zaposlitvijo na dan Pogoji: — nižja šolska izobrazba — dvomesečno poskusno delo 8 VROČEVALCA V KU BESNICA s tfi-urno zaposlitvijo na dan Pogoji: — nižja šolska izobrazba — dvomesečno poskusno delo 9 SNAŽILKE V KU GORICE — z 9-urno tedensko zaposlitvijo Pogoji: — nekvalificirana delavka — dvomesečno poskusno delo 10 RAZMNOŽEVALCA I. Pogoji: — poklicna grafična šola ■ — šest mesecev delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo V sekretariatu občinske skupščine 11 REFERENTA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoji: — višja strokovna izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo V davčni upravi 12 DAVČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: — višja strokovna izobrazba smeri — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo ekonomske ali upravne V oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 13 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA - VODJE SLUŽBE ZA GRADBENE ZADEVE Pogoji: — visoka strokovna izobrazba — diplomirani gradbeni ing. ali diplomirani ing. arhitekture — eksterier — štiri leta delovnih izkušenj na gradbenem področju Za vsa dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen za dela in naloge pod točko 7, 8 in 9, kjer je delovno razmerje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. Za vsa dela in naloge se zahteva moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj po Ijejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa. NESREĆE TRČIL V AVTOBUS Jesenice - V četrtek. 20, decembra, oh 5.35 st- je na magistralni cesti na Potokih pripetila prometna nezgoda Voznik avtobusa Stanislav Kajdiž I roj,'19*21) iz LesV je rta Potokih v bližini avtobusnega postajališča ustavil, /a njim je pripeljal drug avtobus, vozil ga je Maks Dolinšek I roj. 1921) z Jesenic, ki je nameraval stoječi avtobus oh vozit i. Ker pa je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri nek avtomobil, je voznik Dolinšek zaviral, pri tem pa je trčil v zadnji del stoječega avtobusa V nesreči je bila not niča v avtobusu Samka Zukič z Jesenic lažje ranjena, škode na obeh avtobusih pa je za -10.(MM) din. TRČIL V PEŠCA Kranj — V četrtek, 20. decembra, ob 22.40 se je v Cirčah na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Adolf Fairt (roj. 1933) i/. Dolskega je peljal proti Cirčani in pri tem dohitel tri pešce, ki so hodili po desni strani v isto smer. Voznik Fain je trčil v Martina Luzarja (roj. 19.11) s Hriba, tako da so ga lažje ranjenega prepeljali k zdravniku 25 let Murke kepa Minulo soboto so proslavili 25-letnico trgovs pot a Murka tz Lese - Pojnembrudelo^ dosežki in spodbuda za nadaljnje delo JESENICE - PROGLAŠENI NAJBOLJŠI NA GORENJSKEM IN SLOVENIJI - Na kulturno zabavni prireditvi smo v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah proglasih na/bol/se gorenjske in slovenske športnike in moštva za leto /979. Vesna Praprotnik, plavalka kranjskega Triglava je bila najboljša na Gorenjskem, med moškimi je bil najboljši Bojan Križaj, kije bil tudi najboljši v Sloveniji in -Jugoslaviji, med gorenjskimi moštvi pa so bili najboljši plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Najboljša slovenska športnica je Breda Loremi iz Maribora, najboljše slovensko moštvo -/>« J A HO 79. Prireditev na -Jesenicah so pripravila TKS -Jesenice. ĆP GLAS in Združenje športnih novinarjev Slovenije, (dh) - Foto: F. Perdan Nova vlaganja v čistejše vode Nadaljevanje s 1. str. fnurhallOUETV indu-vodo. AVTO ZANESLO V PEŠCA Skofja Loka - Na regionalni cesti v Sv. Duhu se je v petek, 21. decembra, nekaj pred B. uro zjutraj pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Rado Dagarin (roj. 19H0) iz Škofje Loke je peljal proti Kranju, v Sv. Duhu pa je dohitel Janeza Potočnika (roj. 1932) iz Sv. Duha, ki je hodil po desni strani ceste proti avtobusnemu postajališču. Voznik ga je hotel obvoziti. vendar pa ga je na zasneženem vozišču zaneslo prav v pešca. Potočnik si je v nesreči zlomil nogo in dobil še druge poškodbe. NEPREVIDNO CEZ CESTO Skofja Loka - V petek, 21. decembra, ob 12.30 se je na Spodnjem trgu pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vlado -Jankovec (roj. 1954) iz Škofje Loke je na zoženem delu ceste dohitel Franca Logondra (roj. 1904) iz Puštala, ki je hodil po desni strani in nato nenadoma izven prehoda za pešce, ne da bi se prepričal, če je prosto, stopil na cesto prav pred avtomobil Vlada Jankovca. Voznik je sicer zaviral. yendar zaradi snežne brozge na cesti ni mogel ustaviti in je Logondra zadel; s pretresom m ožgan in drugimi poškodbami so ga prepeljali v Klinični center. NESREČA NA ZASNEŽENI CESTI . in z obratovanjem čistilnih naprav v Železnikih, Zireh in Gorenji vasi pa bo uresničena glavna naloga, ki so si jo v Skofji Loki zadali pred skoraj 10 leti. ko so programirali reševanje onesnaževan in reke Sore V petek, 21. decembra, so predali namenu tudi nov vodovod Podlub-nik-Trata v dolžini 3 km in dva vodovodna rezervoarja -na Kamnit -niku, ki imata 4.(MM) kubičnih metrov prostornine. Ta objekt je izrednega pomena za normalno oskrbo stri je in prebivalstva s pitno saj so odpraljena ozka grla v pretokih. Vodo, ki je pritekla iz Poljanske doline in se je prej iztekala v Soro. bodo sedaj zbirali v rezervoarjih. Rezervoarji na Kamnit niku so izrednega pomena tudi za požarno zaščito. Vodovod je delo Tehnika iz Škofje Loke in tudi čistilno napravo bo zgradilo to podjetje. L. Bogataj Bled slavili sveta - Minulo soboto so 25 letnico svoje dehtim Jelova trgovskega podjetja Murka iz hm r - organizacije. Na slavnostni seji r tako delavcem. W1 ki so te več let v ih>dietiu k* tudi zunanjim sodelavcem Murkt 22. decembra, vili 25-Murka iz Lesc. delili jubilejne Bled - V soboto, so na Bledu slovesno proslavili 25-letnico trgovskega podjetja Slovesnosti, na kateri so po-nagrade delavcem Murke in zunanjim sodelavcem ter vsem. ki so sodelovali z Murko, so se udeležili predstavniki skupščin občin in družbenopolitičnih organizacij Radovljice in Jesenic. Trgovsko podjetje Murka je začelo leta 1954 z dvema prodajalnama in s šestimi zaposlenimi delavci, v dokaj skromnih delovnih pogojih, z odrekanji, težkim in napornim delom. Vsa leta od ustanovitve si je trgovska organizacija prizadevala, da bi razširila svojo dejavnost, modernizirala prodajalne ter poskrbela za vsestransko in kar najbolj kvalitetno ponudbo. Vsa leta se je Murka tudi vključevala v prizadevanja krajev, kjer je imela svoje prodajalne. Tako še danes zelo dobro sodeluje s krajevno skupnostjo Lesce, še posebno pa s svetom po-v tej krajevni skupnosti, sprejela svoj srednje-leta l975 in Prav zdaj obdobja in kovnih osnovah bo Murka začela gradnjo centra v prihodnjem 1 njem pa bo prostor za vse tist združili sredstva, tako proizvajakfl^ kot trgovina. Murka si prizadeu u j bi k sporazumu pristopilo k delovnih in trgovskih organi um ■ vse Jugoslavije. Trgovska delovna organizacij** Murka je posvetila posebno rxvvr-l nost standardu iri počutju delovnefll človeka, strokovnemu izpopolnjrl vanju in izobraževanju ter uveljavi Ijanju samoupravljanja. Vsesk i se zavedali, da bodo le z dosledn!H| uresničevanjem zakona o zdrul* nem delu ter s trdnimi paslovnital odločitvami dosegli pomembne mM he v gorenjski trgovini, se povezoval t proizvodnimi delovnimi organiMj * P Živila Nekdanji cesti je v pri-ne- Naklo - Na magistralni med Bistrico in Naklem se petek, 21. decembra, ob 21.40 petila prometna nezgoda zaradi primerne hitrosti na spolzki zasneženi cesti. Voznica osebnega avtomobila Darija G r osel (roj. 1958) z Jesenic je peljala proti Podtaboru, ko jo je v blagem ovinku v Bistrici zaneslo proti levi, tako da je trčila v osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Mate Vrvilo. V trčenju je voznica Grišljeva padla iz avtomobila in huje ranjena obležala. Ranjena je bila tudi sopotnica Marija Vrvilo in so ju prepeljali v Klinični center Na vozilih je škode za okoli 150.000 din. PEŠEC NA CESTI Lesce — V soboto, 22. decembra, ob 21.45 se je na Alpski cesti pripetila prometna nezgoda. Velibor Kovače-vič (roj. 1949) z Zgornje llove je hodil po sredini desnega voznega pasu od Radovljice proti Lescam. Za njim je pripeljal voznik avtobusa lože Bolte (roj. 1949) z Jesenic, ki je pešca v gosti megli in dežju zagledal šele na 2 metra. Skušal se mu je izogniti v levo, vendar nesreče ni mogel preprečiti; hudo ranjenega pešca so z zlomom lobanskega dna prepeljali v jeseniško bolnišnico. TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V soboto, 22. decembra, ob 10.30 se je v semaforskem križišču obvoznice in magistralne cest«' pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila -Janez K obal (roj. 1951) iz Ljubljane je peljal skozi semaforsko križišče, v katerem so utripale rumene luči; z desne strani pa je z neprednostne Ljub-1 lanske ceste zapeljal v križišče voznik osebnega avtomobila Mihael ialek (roj. 19-15) z Bleda in zato trčil v Kobalov avtomobil. V trčenju je Sila lažje ranjena sopotnica Marija Balek in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico Škode na avtomobilih je za 17.000 din. L. M NOVOLETNI SPREJEM ZA UPOKOJENCE - Veletrg*nt na Kranja je tudi letos pripravila novoletni sprejem za ? « u>fo člani kolektiva so se zbrali v petek v Delavskem domu v ^pj^ff^^ -jim je čestital glavni direktor Živil Lojze Urban;- m jih hkrati si .nami obetajočimi načrti kolektiva - (jk) - FMo: b. Perdan Navdušenje ob otvoritvi športne dvorane trošnikov Murka je ročni program razvoja ga dosledno uresničevala, je na pragu novega c nove, pomembne naložbe z nakupovalnim središčem v Lescah. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev ter na dohod- cijami in gradili svoj boljši jutn