Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavferrr Ameriki. m vmt kot ha d^n dobivat« C "GLAS NAROD A" po poŠti naravnost na IVOJ DOM (in*«« I* mm) im »runum*). kar Vat mnimi VI Telephone: CHcltea 3-1242 Omm Matter firpf brr Z&th. 1940 »i the P—t Office M New York, N. lf„ under Act of Oa^rcM of March 3rd. 1879. No. ,6 — štev. 6 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 9, 1942 — PETEK, 9. JANUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. NAD HITLERJEM SE ZBIRA VIHRA NEMŠKI GENERALNI ŠTAB OBSOJA HITLERJA ZARADI NAZADOVANJ V RUSIJI. — NEZADOVOLJNOST MED POVELJNIKI SE ŠIRI. — INFLUENCA NA FINSKEM 1'radno poročilo nekega "'združenega naroda" poroča u lakoti in 'boleznih med nemško armado v Rusiji ter — kar je važnejše — o nesporazumu meti nemškimi generali. Poročilo pravi, da se je več. vitkih iitni-škili častnikov zvezalo v zaroto, ki ima namen strmoglaviti Hitlerja. To poročilo je včeraj prišlo v Wellington v vojni Nemci na Krimu izgubljeni Rusi zajeli v Harkovu nemški armadni štab.— Obleganje Sebastopola končana.—Ruska ofenziva se je začela proti Fincem. išert>asta!|>ol je foil osvobojen dolgegi obleganja in popadka je vdr!a iz trdnjave in pognala department, ki pa o tem noče . . , - - ,,, , , .. .. . F . .. ,»Nemce daleč nazaj. Ud vzaoda podati nikafcega pojasnila. Poročilo, ki ga sestavili zastopniki "združenih narodov" po s-vojUi poizvedbah v Rusiji, Nemčiji in Franciji, pe pri-la močna ruska armada, ki je zavzela Kerč ter je tako rešila oblegano posadko v Se ,'jastopol'U. Isti čas p i so tiu:i Ru>i v 1 • , • » i-1 v i ci/ n" ■ l i i u- i h pravi, da je'bilo na ruski fron : „ ; ,, ___ , , f- -u-I-i t .i-iw^u. -1-1 1-krajini ob severovzJiodu priti Ubitih 1, JoO,OUO, nemških vo- Vt i . • ' ; i • .r fuOi - / J , I sil v Harkov ter so zajeli vos jakov in Jo,000 častnikov do 1. \nnma. . • --: decemlbra. V tem številu pa niso vključeni vojaki in častniki, ki so biil ranjeni ali pa so bili vjeti. Poročilo dodaja, ua je bilo izmed -1 nemšib oklopniJi divizij, ki so bile poslane na rusko fronto, 1J divizij uničenih. Kaj to pomeni, je mogoče ra- 1 nemški poveljniški ztbor z enim treneralom in desetimi visokimi častniki. Kot pravi .posebno poročilo iz Moskve, so Nemci okoli Moža i ska v obnpnem položaju in se bodo vsak čas morali podati, ali pa bodo uničeni. Okoli Voloholamska se b>ji nadaljujejo ob cesti, ki votli v zumeti samo, ako se pomisli, Bemcnovskajo, kjer so bili da so Nemci obojih Poljsko Nomci Vrezani. Pri Možai- f^L*: * ^dopniHtl Ql ^ku, kjer je nemška deveta ar- amwta-im*!-* iz- giobe, so Rusi včeraj natfutdo-va'i dve milji. Severno oti Harkova, blizu Krnska, so v teku vroči boji med Tiniom in Knrskom. Rusi sami priznavajo, da so zadnje tri dni na tem kraju imeli V/.-Vanredno velike izgube. TikU višje na severu so Ku-tsi pričeli napadati Fince in so vizijam^, ' velrko večje izgube imajo Nemci, < 'car so Rusi pričeli t vojo veliko ofenzivo. v' teh bojih nimajo nemške armade lirkakega kritja, boriti se mu-■rajo v hudem mrazu in ob ne-'//ide-tni hrani. V toi^>lej£eni vremenu je bilo zalaganje nemške armade z vsemi potrebščinami zelo točno, loda sneg in anraz sta rse to onemogočila. Nemške vojaške oblasti so določile posebne oddelke, čijih naloga je bila v zasedenih deželah podirati vse živež, govejo živino, konje m vozove, da bi armada imela dovolj živeža. •Na Finskem se je zelo raz širila influenca, kateri je podleglo skoro (polovica nemških vojakov. Kar pa je še hujše, je umrlo tudi mnogo zdravnikov, na čijih mesta so prišli estonski, letski in litvmski zxiravniki. Vse to je dove^Ho do velikega nasprotji med naci jskimi voditelji in generali, ki so že 15. oktofbra zahtevali, da se vojne operacije zaradi p revel i-'kih izgub vstavijo. Spor se je pričel iz naslednjih vzrokov: 'Načrt nemškega generalnega Štaba je bil zavzeti velika mesta, kot so Moskva, Leningrad, .Rostov in druga do 1. novembra in v njih nastaniti nemške armade čez ziino. Ker pa so Rosi pokazali nenavadno močan odpor in pri svojem umi-tku opustošili vse, so Nemci o-istali brez vsakega kritja, ko se jje bližala zima in nemški generali so predlagali, da se načrti (predelajo. Hitler pa je vstrajal pri tem. lila se vojna nadaljuje, meneč, da je armada'dovolj močim in dosegli več uspehov. Poročiio iz Helsinkov pravi, da so v te-jkn-posebno lmdiboji okoli Onega jezera. Rusi z veliko silo napadajo Fince in skušajo prebiti njihovo fronto. Že leta 1940, ko so spočetka Finci zmagovali, so Rus: poslali v boj močno silo, vsled česar so bili Finci prisiljeni skleniti mir. Tudi sedaj izgledu ravno tako, da bodo Rusi Finsko zopet prisilili, da sklene uur. Rusi imajo pripravljeno velikansko rezervo Kot pravi neko jjoročilo iz Londona, so na poti na osrednjo rusko fronto velikaeske, nanovo izvežbane ru.ske armade, da še pospešijo veliko o-fenzivo proti Nemcem, ki se sk ušaj« n k opat i -okoli Vrij#HH«*e ier iprezimiti in počakati uo .'••pomladi. , Ruska ofenziva je v teku že nad en mesec, >edaj pa se je ovso(l ter premagala \">se zapreke. V članku poti naslovom "Ali je mogoče vp:i>ti v Zilružen" države?" pravi list^ '' Govorjenje, oa ni mog-Ve vtj>asti v SCdružeše dr/luvc, je ravno tako neuiiiesluo, kot je bila govorica o ippremagljivo-Jti Maginotove «>n4nibae r-rte. Ravno tako je pfc.Jiiio _<»vorje-nje, da ni mogoči- zavzeti Siu-gapura in PearllUarborja.'* ^ List nadaljc^pj^vi. da je japonska vojna mornarica ponc-s*la vojno tik pred pristaniško San Praitfiwo, iu a je ameriška mornarica zelo oslabljena vsled (našega naipaila na Pearl Har-/)or ter je vsled tega prav lahko mogoče, rav nič zavarovani in niso nobenega voja-škeg:i »pomena. »fed mesti, ki so bila ihmii-biirdiraua, Baler, Santa Rosa. Cjilamiba iu Tarbic, iu so bila porušena do tal. Pri teh napadiIr'je bilo ubitih mnogo domačinov. V San Fenuuwlo in nekaterih dnSgrh mestih so japonski letalci leteli zelo nizko Ln so s strojnicami streljali na ljudi na nlicsih. leg telefona iu izdajal povelja. ("ankajšek j<* že v oktobru slutil, da >bodo .Japonci priecii ofenzivo pri < 'angši in se je na to pripravil. Na fronto je poslal močno in najboljšo armado, ki se je tudi izkazala vrvno njegovega zaupanja in jo Japonce popolnoma 'porazila. Navzlic temu, da je ('^inkaj-šek zelo zaposlen z vojno v svoji deželi, votli tudi vse vojne operacije proti Japoncem ua (Malajskem polotoku in v Indo Kini. In v celi vojni z Japonske se je izkazal kot dobrega vojskovodjo iu je vsled tega upar ti, da 1m> uspešno vodil svoje armade v vseh nadaljnih bojih proti Japonski. Velika sabotaža v Belgiji V Belgiji je bila uničena največja belgijska kovinska tovarna, ki je izdelovala orodje in orožje za Nemce. Škoda znaša mnogo miljonov fran-i kov. Nemci zadevo zelo strogo preiskujejo hi šo v krogu 10 ml i j postavili močvno vojaško stražo. 1) i bi bila sabotaža vstavljena, so Nemci kot talce aretirali profesorje Pust hi a, Gustava Oharlierja, Marcqua, Cornila. iu Vautbierja z bru-fceljskega vseučilišča. Kaj se je pozneje e njimi zgotlilo, n 1 znano. Japonci zahtevajo od Rusije nevtralnost Uradna nemška sča sni k: irska ageutura 'prinaša |M>ročilo iz Tokio, ki pravi, tla je japonski li-sit Hoči ojsjzorii Rui-ijo, da di"ži nunapadahie pogodite iJaponsko iu ostane strogo ne tralna. Ja«iH>iiska in Rusija se sicer držite v Aziji stroge nevtral- Junaška jsmrt za Hitlerja Šestega januarja je bilo iz nekega kraja v K v ropi sporočeno. da so nemški generali določili za Hitlerja junaško smrt nekje na ruski fronti. Nemški generali so uvideli, da je Iliit-ler s -svojo neupogljivo trmo Nemčijo spravil v pogubo, ko je napadel Rusijo. Gonerali hočejo na kak način odstraniti HHHH Hitlerja ter z tzavezniki >kieui- e z pad« z .uuuwiikiiu. JmiOoMfflB.„th m „ tem *ewti Nemčijo •v- da ho vojna z Združenim (!K))M)]ne2a razoada. državam takoj končana. Hiraide jo govoril po radio in navedel dosedanje usj)ohe Japonci izzivijajo Amerikance Japonski stotnik Hideo Hi-aide, načelnik ja'poiu&ec^a mornareškega urada, je riJkel, da j«» ja|K>nsko vojno brodovje, ki seT|x»dari na Pacifiku, vclno pripravljeno, ua se spo- no^ti vsled meilscflKjjne nena- [japonske mornarice v l>oju ]>adalnc pogodbe, t(wla v S>ni Združenimi državami. Velik pomol v New Yorku pogorel Včeraj zjutraj okoli štirih je nastal požar na jkuiioIu št. 83 ob vznožju 4."». ulice na Hud-hoiiu v New Yorku velik požar, ki je uničil pomol in dve veliki t-kbididči. Gasit je prihitelo 44 gasilskih strojev. Gasilci so le z velikim trudom obvarovali tovorni par-nik Lancaster, da ni zgorel. Župan La Guardia je prišel polovico urada. Požar je naje ])ož&ni Okoli r> zjutraj ter|ftal o pol t.rdi .ponoči v odaei pletlal požar kake pol ure. To-fla ozdbel je v lice in dr. Harry Archer jtni je i>oslal domov. Požar v japonskem vnanjem uradu Včeraj je v ja potiskom vna-, njeni uradu v Tokio nastal jk>-' žar, ki je v dveh wall uničil u za poizvedovanja ter so je razširil v računski oddelek. Vsi važni spivi so bili pravočasno rešeni. RUSI VABUO NEMŠKE DEZERTERJE p riji intale o1k> državi močni armadi. Junaški brani tel j i otoka Wake • Ameriški vojaki na Wake o-toku ui Pacifiku se še vedno junaško Imjujejo proti Japoncem. Včerajšnje poročilo naznanja, da so Amerikanci potopili šest japonskih ladij, mod njimi enega rušilen in eno to-pničarko. V Obrambi otoka so Amerikanei potopili 7 japonskih bojnih ladij, slednjič pa >o ^e morali predati veliki japonski premoči. Cankajšek poveljuje po telefonu General <'anJcujš^k je dosegel jMppolno zmago nad Japonci pri <~"angši. Bitko vodil osebno iu sicer po telefonu. Več ur je neprestano sedel po- Rekel je. da so nahajajo japonske ladje ob obili Združenih držav, po vsem Pacifiku in tinti v Indijskem oceanu. Sovražni pomorski in zračim promet je popolnoma vstavljen. Bismarckov kožuh na fronti Na poziv propagandnega ministra Goehbelsa no Nemci ve-lrko Hobindska [Mxlmomiea, ki jlioju rešila ll? nemških eastni-je p ride 1 jen a angleškim boj- i kov in mornarjev tor jih jo po-nim latljam, je včeraj v Srtnio-1stavila na suho v nekem an-zemskem morju bila boj z jgleškem ipristanlšču. Ruski letalci so na bodečo nemško armado vi-gli več miljonov razglasov, ki poživljajo nemške vojake, da dežedi- Ze v oktotbru, «e predno je bil odstavljen feldmarsal Walter von Bauehitscb, je med častniki vladalo veliko nezadovoljstvo. Častniki so že tedaj skušali prevzeti vrhovno vodstvo vojne. Vse priprave za upor, annade so v rokah ao zdržala na osrednji fronti. ,vziva zaupanje pri narodu in južim ai-mada po bi mogla na- 'zarotniki se *še ne upajo str-padati v smeri proti Kursku in Imoiglaviti Hitlerja. Toda so tr-ravno tako na Skrajnem neveru -dui a- svojem sklepu, da bodo s pomočjo Fincev okoli Volo- * Nenadni in nenavadno močmi roški protinapad pa je Hitlerju prekrižal račune in Nemci «o doživljali in Se doživljajo tnajvečje izgube v celi vojni. tmoglaviK Hitlerja in nacij sko vlado, ako vojne crjieracije niso vstavljene in se armada aa zimo vstanovi v močnih postojankah. NaJto pa .IkhIo predlagali premirje "'združenim narodom." rajo in si poiščejo rešitve v ! ruskih vrstah. Razglas se glasi: "Zapustite svoje poveljnike. Skušajte hoditi za (iruginii. Ruski narod vam bo pomagal in ljudje vas bodo skrili, ako pokažete "potni list'* na nasprotni strani lista. " Izpostavite prst na nogi ali na roki. da zmrzne. Boljše je izgulbiti en prst, kot pa življenje. " Pokv.h rite svojo puško in ravnotalco motorje pri avtomobilih, tank ill m aeroplaiiih. 'Tzvnšujte povelja, kar najbolj jpočasno mogoče. "Pobegnite, Tiadar ste poslani na poizvedovanje. "Tekom napada ostanite v svojih skrivališčih. "Za vsakega je najl»aljše, da (pride k rdeči armadi. Vsakega prostovoljnega . ujetnika sprejmemo kot 4>ratsuM OBRAMBA MALAJE PROTI JAPONCEM ^lika predstavlja avstralske vojake, ki se bore proti Japon tem rui iMalajskem polotoku. _ ".M "GLAS NARODA" — Nrw Y«rk Friday, January 9, 1942 V ST A N O V L J B N L. lili t* GLAS NARODA (TOlCl OP THK PEOPLIJ . 99 nwMrt ami PuAilabwI by SUvenir PoMIiktaf Cu—m«j. (A Corpormtios). W*ak Sik«T, President; J. Izpaha, Sec. — Place of business ot tbs ••rpoMflua «e na Pearl Harbor in s tem prišla za korak bližje k svojem lastnemu hurakiri. Največjo silo na svetu je zdražila in jo pozvala na boj. Cesarski! vlada vzhajajočega sonca je nekaj ur po napadu 11a Pearl Harbor Združenim državam napovedala vojno in ravno tako Angliji in njen im zaveznicam ter si je s tem odrezala vsako zvezo z vnanjim svetom in je postala osamljen narod. Japonska ni^ nikdar mogla vzdržavati same sebe "brez kupovanja raznega 'blaga v tujih državah. In sedaj je kakor zaprta v Kitajskem morju. Tako je popolnoma naveii^ma na svoje lastne vire, oziroma, kolikor more v kratiti in naropati na kitajskem zavzetem ozemlju. In četudi je v pričetku vojne dosegla velike zmage in njene armade že dalje zmagujejo v Aziji, vse to ji ne more povrniti velike izgube na gospodarskem polju. Vsa njena industrija .je bila odvisna od uvoza vsakovrstnih surovin, katerih sedaj od nikoder ne more več doibkL S svojim napadom na Združene države si je tudi zaprla vse vire, ki so potrebni za iizdelovanje vojnega materjala. Ddbiti ne more več železa za svoje orožje, ne aluminija za svoje bombnike, ne cinka, bakra, kroma in več drugih kovin, ki so neobhodno potrebne za orožje. Japan ska je sedaj kot obkoljena oblegana trdnja va in zavezniške bojne ladje s o šele pripravljajo, da jo napadejo. Njen zaveznik Hiitler ji ne more pomagati. Tudi Mussolini ne more ničesar storiti, kar bi ji mogli količkaj poipaga ti. Nobena velika država še ni bila tako osamljena, kot je ravno sedaj Japonska. Zmaga, ki jo je Japonska izvojevala na Filipinih, je ]K>niievalna za Združene države; velike so njone zmage na IMalaji, velike važnosti je njena osvojitev Hong Konga in Manile Njen uspeh v Pearl Harlbor je bil silen vdarec za ame[-riški narod, ki pa se je tedaj šele dodobra zdramil in zaškrtal z zobmi ter združen prisegel cnsveto. Vse te velifke japonske zmage so Ibile z velikimi črkami poročane v svetovnem časopisju. Pa to so samo početne zmage in vojna tbo dolga, /pa to Japnski vse nič ne pomaga. Z na-liox^edjo vojne Ameriki in Angliji si je sama odrezala zvezo z Nemčijo, ki i>i ji edina drugače mogla kaj pomagati. Tod« Nemčija je saxna zapletena v velikansko vojno z Rusijo in doživlja, z vsakim dnem večje poraize. Svojih aeroplanov Japonski ne more poslati, še manj pa potrebnih kovin za orožje. Navezana je tedaj sama na sebe, na svojo vojaško silo, ki pa bo 1»rez vnanje pomoči, ki sploh ne more priti, polagoma ponehala in zamrla. _ Ameriški in drugi inžinir ji, ki so vodili razne industrije na Daljnem Iztoku, so se zaradi vojne vrnili m pripovedujejo o obupnem stanju, v katero se je Jaipon^ka lahkomišljeno in samovoljno vrgla. Zalog raznih surovin nima toliko, da bi ji zadostovale niti eno leto. A ko izgubi le eno bojno ladjo, mesto nje ne more zgraditi druge. Združene države in Anglija pa imajo toliko virov, da morejo izgubiti veliko število ladij in jih morejo še mnogo več zgraditi. In graditi jih morejo hitrejše, kot pa jih more osišče potapljati. Gospodarski viri Japonske so zaradi vojne s Kitajsko, k gte že v ,peto leto, ze skoro po polnoma izčrpani. Kako bo mogla preživljati svojih 80,000,000 prebivalcev, ki jim je že sedaj hrana zelc* odmerjena, je vprašanje, ki ga mora sama .na svoj način rešiti. Življenje Japonske je popolnoma odvisno od uvoza, ki je pa. sedaj 'popolnoma prenehal, kajti vse dovozne poti so ji zaprte. Japonska se je pri svojem nenadnem napadu zanašala na moč svoje armade in upala, da si bo hitro osvojila pokia-jin, ki bi ji prinašale razne rud e in živež ter zlasti riž. Pred očmi je posebno imela Holandsko Vzhodno Indijo m druge otoke na Pacifiku. Dosegla je sicer pricetne uspehe, toda kako bo šlo dalje, je že veliko vprašanje, kajti zavezniško bro-dovje se šele pripravlja ne samo na dbramlbo proti Japonski, temveč na velik napad na Japonsko. Japonska je obsojena v pogin, ki si ga je sama izbrala. predsednik Roosevelt dne 15. dceembra 1941 izjavil, da je izdajstvo Japonske in nemška sokrivda izpodkopala ameriška prizadevanja za vzdrževanje miru. Njegova poslanica kon_,r su, ki je p rvi ameriški Beli papir te vojne, je javnosti razodel a vos [ok ameriško-japonskih od-noša.iev in postopnega udejstvo vanja nemško- jasponsk n -i t al i -j.-n-kih nakan za osvojitev sveta. "T^vo zapisnika dejstev, ki obiI sem dvpuni^n in nejasen odgovor. Is točeno d i poti krili j1'111"0*"1"110 ^ tem pripomogli no merjen proti Sqyj<>t-ja. Italija in Japorska — kakor izvaja predsednik — ie bilo polje pripravljeno "41 neomejeno kainipanjo prisvojitev in nnglnsil je. dn je J:Kpon#■ tiče po^tc^pan i a v -vojih voimh operacijah nn K tnj^l^m. "Ko so sile Nemči>e, Itali- d i ale Evropo, ne razširijo na Paciffčno stran. ^Zato v tein letu 1941, da se poskusi končati ta razvoj po- pom ♦cul miroljubnih sredstev, dokler se ie zdelo, da jc še čas. so Združene države vstopile v poe-ajanja z Japonsko "V devetili mesecih, t »kom kr.ter;h «0 pogovori vršili. — je razložil predserlnik — pa jso japoiMke operacije napredovale čim hitrejšim tem- " Izgubljeno.zemljo se lahko vedno nazaj pridobi, izgubljeni čas pa nikoli." — To je bilo geslo presednikove poslanice kongresu. * Včeraj ste čitali o ruski obsodbi nemške vojske. Vsebuje ;preko 7500 besed o grozodejstev Nemcev na Ruskem. Ti je in J ponske čim dalie kom-j vlada Združenih d ižav ni vze-bi ni rale svoja pnzadccauja, U v jjoštev le svojih lastnih in postal sem prepričan, da bo ta vpravičenih interesov, marveč kombinacija končno napadla Združene di*žave in zapadno hemisteio, ako usp^ v dm^ih tudi one JaipoTvske in diug'h d-lzel I zastopniki teh dožel. 44Nismo znali tedaj, kakor znamo sedaj, da co bili ž', ml-rodili in da so že isvajaii svo j načrt za izdajalski napad na 11TB. Prer?=odnik je na to spomnil , . ... . . .... svoje zadnje, km,d nrno.Hhmegalomah&i prizalie družina narodov v Novem svetu in ?aino obstoj Združenih držav kot velikega svobodnega naroda bi izzival O- sišče. Diktatorji osi*-a bi siUiši enaikost trgovinske prilož-izbrali svoj lastni čas, da razo-lnosti in ravnan,ia in niednaror-nežev .in o«* i v »dno pripravljen mnogo dni popr fj. .ia Panama. "Rl Snlvrdor. na Afrika. Poljska, itd. ven njih so drns^e dežele v n«ši lastni hem'isferi d a V. odločna izjave o svoii solidarno?!i z Združenimi državami. "Te in druge miroljubne dt-žele se bodo borile, k a kor mi, prvič, da storijo konec japon- menoma naperjena proti Združenim državam. "Strategija Japonski v Pa-cifičnem morju je biia veren posnet .k Hitlerjeve strategije v Evropi. Potom prodiranja, pbkroževanja, ustrahovanja in končno obo£Q&nega napadla. ne narode. Vsaka taka, prisvo skemu programu agresije, in1 ntev * nova začetna toe-drugic, da se uveljavi pravica j ka za novo agresijo, narodov in človeštva do živij?-' "Predstavniki Japonske — nja v miru ob pogojih varno- ie naglasil predsednik — ilo Easužnjeijje vsa-je tako ddsro ogTažala sv :t in i kega naroda, ki bi -litične izvedeuce ter svojega sina Enrique kot svojega tajnika. j ki je sedaj namenoma m neposredno udarila na varnost, naših Združenih držav." Uvodom svoje poslanice jo predsednik Roosevelt podal kratek pregled ameriških od- nošajev z Japonsko, odkar je bila ta deaela predstavljena zapadni civilizaciji vsled pose-ta komodorja Perry-ja 1. JSivJ in potem hitro preskočil ua leto 1931. "Struja dogodkov, ki je direktno dovedla do današnje krize, začela- se je pud .desetimi leti," je rekel predsednik. "Kajti bilo je tedaj, leta 1U31, ko je Japonska zpč-ela na veliko svojo sedanjo politiko pri-svojanja Kitajske. Začela j* z invazijo Mandžurije, ki je bila del Kitajske. Svet in Liga, ua-rodov je takoj in kasneje te-kom mnogih mesecev stalnega prizadevanja, poskusil pregovoriti Japonsko, naj prestane. Združene di-žave so podpirale ta p rizadevanja. , - - "Ali vsa mirotvarua prigovarjanja niso uspela, da bi ««1-vmila Japoorsko od njene naikane in "ta barbarska ^pre-sija", je vzkliknil predsednik, postala primer iu vzorec za skorajšnjo posnemanje i lice se SIVALKE - „„ za ŽENSKE KLOBUKE. — Vprašajte pri: SUMMIT HAT ČX>., INC. 33 WEST 361 h STREET, (5th Floor.) NEW YORK CITY .....- spraariti pod svojo oblast- in ofbos^atenje ne vs© A^ije, niti ne navadnesra ljudstva Japonske, marveč voine go>nofU-. ki je bila zavladala nad japonsko držnT-o. iu»lala Rusiji mno^o svojih aeroplanov. Na sliki . vidimo letala na ruski fronti. čele prihajali vesiti o lepejii ve-den,ju nemškega vojaka v zasedeni Franciji. - - . Tukaj tako niso dosti držali na.Rufee, zaradi njih preteklosti, Še vojna poročila so biki Šteta kot pretirana. Ko so pa Rusi dali dovoljenje tujim državnikom in časnikai-jem, da lahko obiščejo ruske kraje in fronto, so ipa poročali, da ru-^ke . ve«t i niso pret irane in da so resnične. Cela psihologija Nacijev na Ruskem je vidna o teui,. da so vastniki celo obetali, odobravali in se tudi udeležili grozodejstev. Navaden vojak naprten s tem zločinom, je iuiel samo eno pot—pot naprej. Sreča vojne ?e jo obmila, pravijo celo. via je bil čudež, drugi vojaški strokovnjaki pa - trdijo, da je to bila ruska strategija, da so jzavlekli z. strašnim i izgubami ♦ tnem^ko vojno daleč v notranjost. . . Stlaj.^co obujiauel na peti. ki vodi nazaj preko okostja, ro-roparstvn, mučenja^ posilstva 'in krvi nedolžuih. Greijka je ta pot in kazni ne bodo vŠli. . Armada se polagoma umika, skuša pa na vse pre te ge, da aa-drai val osvdte, ki mu sledu Ta umik jbo v času spremenjen v beg—beg pred usodo, ki jo bo prihitela in vsahnila. ko4 vdahne plamen (bilko slanic, - Sploh ni mogoče misliti, da bo Rus pozabiIjkaj se je ^godilo z ruskimi ženami, dekleti, o-trociJoi -staiei. ...••■ . Samo močna, roka ruskih, voditeljev, človekoljuibjc in dlscU plina, bo za bra ni! a, da, ne bodo nedolžni trpeli za.grehe zverine iz Berdhtesgadena in njegovih tolovajev. Ce Bojite, do»bro knjigo po nizki ceni, naročite "Živi izviri", ki ^o napisal znaaii slovenski pisatelj Ivan Matičič. Dobite jo pri knjigarni Slove-nic Publishing Co., 216 West 18th St, New. York. Stane samo $2.—> rezana je v platnu- Friday, January 9, 1942 Kratka Dnevna Zgodba i. HI:nnt.*I r: ZVESTOBA tfEŽVt&rEGA Jurjreiisena prav za prav 11U sun mogel trpuii, ker ji> _bil ede n izmed onili ljudi, kateri so mi bili zopemi. no da bi u*i ki j storili. Ko setn ga pa vi« del na obali ležurega v pesku s Obrazom navzgor, nisem mogel drugale, kot da e>em mu nu-dil svojo pomoč. 'Sprva sem mislil, da je pijan. Zadnja dva meseca je namreč strahovito pil in se je vsled tega tudi razdrla zaroka med njim in nad vse ljubkim ter o-čatiji.vim. Ko sun se sklonil čezenj in zaglechil njegove u-padle oči in tivsoče ustnice, sem videl, da se ne varam. "Ostanite pri meni, Filip." .Xi<>ffOV glas je bil tak^O proseč, da sem ga brez pomisleka ubogal. '"Veliko boljše hu je ib zato vas ptwim, dty o^tanejU . C'e ste tako prijazni, me peš spremite domov." Čeravno je rekel, da mu je boljše, nisem mogel pri najboljši volji tega opaziti. Po vsem telesu «e jti tresel, in kolena so nm klecala. Ko sva dospela do male hišice. se je začel poslavljati od mene. " I>obro bi bilo," sem mu svq-v»1 i>; se nekoliko odpo L nil prošnje. \em, da me ne s/po- sani in čutim, da je nekoliko* Ko sem pa spoznal Marion, stujete jposebpo m tudi.vpyi za-'preveč zame, ^ekoimu moraiy je bilo vsega konec. Čeravno kaj. Jutri ml bo gotovo od- zaupati, če ne. postal še seiu I.avro neizmerno ljubit se Jeglo, danes pa ne morem osta-.blazen. — Ali se še spominjate vendar nisem hotel poročiti ž ti >am." j Lavre Hein?" njo. Marion je bila prva in Ko sem mu rekel, da osta- Ko sem ni« prikimal, je ko- edina'žejitika, kakro sem hotel maj slišno vprašal: i i meti zase. imela .ie vse la>t- "Ali veste, kako je umrla nosi i, ki so utfuijlfcale .Lavrv Znova sem prikimal. Vse Pri njtnih domačih nisem bil nio^fke je pretresla tragična'pOMefeno priljubljen, ona je.pa male plt^alke, <'':ti ti. FV'lipi" je rekeljčili iu pcjklnjali »travnika. Zelo si-bo izsrledate." Menda me vsaj ne bo>te v tem trenutku zivpv^ili! Idite, bova skupaj jiovečerjala in preživela večer. Vedno sem sam, kot pu^čavnik." Nekaj česa s m se obotavljal — njegov gost nisem bil prav rad. ker im 1 tisti v tcer no drugih načrtov. K^v ie videl, da -e ne morem tako hitro odločiti, jo »»topil k meni, rekr.«': "Brdite dober in ne- odbijte s hripavim glasani, "Ne, ne motite s je pristavil "danes "dan** nisp.n» jmel niti kapiiiee v nstMt. Vročina me je »delala. Zdi se mi. da mi je nenadoma postalo slabo." V^tnl je z mojo pomočjo in se začel zibati .»en iter t; a. Slabo mi bilo. in zato sem padel. Sn-mo vročina Fj vse^a kriva. •'Počakajte, da pokličem voz in va. opremim drenov. Upam-d?» počakali." Prijel me je za reko. nem. se nva jti od veselja zasvt -til obraz. Večerjala sva v veliki so/bi, odkoder se je videlo jezero. Moj znanec je med Večerjo molčal. Bjl je to veilk mož z veliko «lavo, ki je bila. nasajena na močan vrat. Nje gov obraz je bil dobrosrčen; močne ustnice so dajala ustam nek nenavaden, skoraj zverin-*ki izraz V zadnjih treh ine-ecih se jf zelo postaral. Nkprestflno ko mu begale oči iz kota v kot. Po večerji sva šla na veiando in prižgala sinotko. *4 Hvala vam. prav prisrčna hvala, da ste ostali. Verjemi te mi. da bi vas ne prosil, če — toda kaj je to?" Nekje na jezeru je zapiska-la piščahka motornega čolna. "Zdi se mi, da je motorni čoln. On se jf oprijel z rokami na-sbmiača. "Ali veste gotovof" '"Seveda. Kaj pa mislite f" "O!" je zastokal. "Skora = 'bal sem se že. — Medtem je obsvetu ineseo njegov obraz. Tako mrtvaške bled if videl še nikdar 1 jen ju. "Filip — vse vam bom nove-dal. Že dva meseca se borim ms^ni svojem živ- il tonila. la, jaz pn premalo denarja in zato sem se je sklenil znebiti. jc bila tukaj in kramljala z m i-j Torej kot že rečeno, svojo za-noj. Ravno v tem stolu je s*-, roko sem javno proglasil -in dela kot vi *edaj." .Lavm se .K' pripeljala z na- Njejcrov itIms jc hit prubršenr!sprotne strani, hoteč me vpra-Sedel je globoko sklonjen, ro- ^di. koliko je re>nice na stva- iri." ke vprte ob kolen?. 4tTis»i dan'je brala v jutia-njih časopisih, da H*ni se zaročil in p rip Ijahi se j;- od nasprotne strani jezera ><>m. da bi zvedela, da to ni resnica. Fi Kp, vi je niste poznali, vi Rte jo videli samo pihati. ' T ka je bila, kot je bil njen ple>. Ne-primr rno lepa. polna ognja in strasti in ko stnt jo vprvič vi-del, bi same Uuhezni >koraj fcnorel. Očarala me preizkušala me V in *ledniič me ie vsem oirjijem . svoje neukrotljive narave. N.l«V» r dme-isra ni hotela kot ljubiti In Hti liubliena. Nol^-na ženska na svetu ji ni bila podcl»- •ia. "Ti se boš torej poročil!" je rekla. "Zakaj ma nisi že prej povetlal *'' Okušal se*m jo poifiiriii. iu ji pojasniti, toda ona me je prekinila. rekoč: '"Nikar ne laži in ne poslabšaj cele zadeve. Saj vem..da se bojiš, da bi ti ne napravila škandala. Ni^i bil toliko močan, da "bi uii povedal v obraz. Sit si nne . . IZ: pretila mi je z rokami, ta-kaj nato pa padla ua kolena., mi objela nos?1 in me začela eledati z obupanim pogledom. Prosila me ie, da naj je ne zapustim n da nai jo ljubini naprej. Vodno milejše so biie njene prošnje, toda vse zaman, s toniem čolnu. Ker je stal me-Affšgi jjoj^zni ki jc gor^l v ^ec. i>ivnp, nml, Je^ei;^, ai meni zanjo, je bil že ugasnil valovi podobni raztopljenemu ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE olec ja?r olča najbolj roan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici de-vetnaj^ega stoletja. N'j«gorv<>«a "Agitatorja" bo sJebnrnl či-tal z užitkom. Cena $1.— IDIOT Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—SAD 600 str. Krasen roman enega najbolj-šib ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel {o * nal-b<4J rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis j« živahen in ne utrnja kot nekateri drugi romani Dostojevskega. Cena $2.25 LISTKI Spisal Ksavar Meti*. MALENKOSTI <144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIH — SLOVENSKI BOatNSOfc Cena 75c MILUONAB BESZ DENARJA Ivan Albreht. <120 strani.) Cena 75č NADEŽNA NIKOLAJEVNA Spisal V. M. Garttn. <112 strani.) Junaki tega romana -Uodjj^ in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kviSku, a sredi pota oma^nja 7- Cena 30c OGENJ Spini Henry Barbusse. (837 stiani.) Pretresljiv opis priborov iz eve-tovne vojne. Edinole mojster kakor je Barboaee je mogel napisati tako kn#go. Cena OTROCI SOLNCA »Pisal IVAN PflOCU Poznani slovenski pisatelj popisuje. čttdovU. svet sftsd iarkostjo juteegs solqca in senco hladne •everne nod. KNJIGARNA M Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City cena $1.— ŠODltTKOVI Spisal PWHtps <82 strani.) Do skrajnosti napet temu iz nwderuega življenja. Oppen- hsim je znani anglefiki romanopisec poznan po celem svetu. Cena 75c MOŽJE SpiMl JOSIP STRITAR Starosta nsttfa. ptsgts^v t» pravzaprav oSe pravilne slo-Tea*ty>« v tem fivojm romana žiro in zanimivo popisuje življenje na deieU. cena $1.75 Spisal Emerson Hugh. <309 stranj.) Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu dtatelju. Prevod par nič ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kal. f 117 strani.) Štajerski rojak Kafi ni O*, svojega Štiridesetega leta stopil v Javnost. Nato je zaSel pisati kraj de črtice, ki jih .ra&r je ta zbirka, nato je p* zaslovel s svojim romanom — "Gruntom." . > Cena Š5c V ROBSTVTJ K Spisat Ivan Mati««. (235 strani.) Ivan Mati«? je eden tistih redkih naHh ljudi, ki ne pozna nana vojne is njenih- grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. Cena $1.25 V ZARJE VIDOVE Spisat OTON ZTOANM NajbolJBl in £e žive« sloven-- eki pesnik podaj« s to ibirko zopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ženi. Ani. cena $1.— se daiies! ZADNJI VAL Spisal IVO $ORtA Poznani slovenski pisatelj nem t tej knjigi podaja celo sanUnive podatke e svojih doživljajih v Rogaški Slatini cena $ 1.— ZNANCI Spisal RADO MURNIH Poznani humorist v tej knjigi kaie mane anaSaje ter knjigo e&aj ocnafuje kot "Puvesd In orisL" cena $1.25 Strahote vojne Spisal* Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov rilB!iJu®ffWni!i' w m c-rrw. mwrT rwwuH-r a«« fBUil^lihc.H ....II i till lin I— -----UllAtotilitiliU ' rt , JT Rojake .profšuiioj ko jx^ljejo za knjige, da se tposl^ujejo UNTTEp STATES oziroma C 4 N A I) I ,A\ X POST^\-L_ MONEY OKDER aio je Vam le priročno. m. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Be<* noti mali juoak, (Dastojevsklj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasekl Kaj se je Makarn sanjalo (F. Koro-lenko) Na mzUiidh petih (Frane Frisefa) rva zn vedno prekinil - vse zveze. Filip, .v* ^nJa^ jo vidim poUo,}, liako J)ilji naslonila na oprrajo. Bilo je že o-kro«.®olnftcL.. .^iti list se ni uranil, na. drtye^. • A*Ali boš sf^dftj Šla/" setn jo vprašal. 4iVstsa mi jc dovolj. Za vedno s^ia te iaUvisal iz stojita iu kokui* hit- ro mi bo lnotfoč-e. tc bom tudi pozabih Bkoraj celo uuiuvto ni isjprji'-iCOvx>riIa nob aiv Iie>ede. Orni lasje so ji padali na ram?, njen obraz je bil smrtno bled, v o-čeli sla ji gorela dva talija. 4i>Tie. ne .boj z u>eiioj št» nisi za 3'«ino opravil/' je rekla nežno in polglasno. "Praviš da se boš poročil z dru^o in da me l>o.š pozabil. Re^-em iti samo to; nikdar m-, bnlš jporočil z oš mislil name, ponoči se ti 1k) sanjalo 0" meni! In če te boni poklicala, bos prišol za menoj.5* Pokazala mi je hrbet in Iz-cpnila v i^t-mi. SJišai sem njene korake, in kmalu nato iyy^K motorap^a čolna In tudi čoln ]e izginil v noči. Znanec je vtihnil CJlava se mu je sklonila še ni'žrje. T:ukoj ua to je- začel govoriti s hripavim glasom: "To ni ,bila uetra^a, Filip, Larra tako dohro poznala jezero, kot svojo rubo.in je gotovo nxmenouaa Jtavaeila v pečine. . Se sedaj se mi .zdi. da sem čui.sijneL, pa -je bilo predaleč. da bi ji pomogel. Iii.nje-u€»ra. tr.irpki ni=-o uxt|jLi> čeravno so prio^kaU vso jezera ■ Ljudje pravijo, da se je zigrešjla v te-' mi ■— vem samo jaz, kaj se je prarzap w. zgodilo IS^rvji io skltajll ..poha- biti. toda,.Filip — njegov gla^ j« bil ]xnlul>eu čudneiULii škripanju — neprc^tai^o sem moral misliti nanjo.. dnevi in ponoči, čuječ iu. v >pan.iu. ... Začel sciii piti, tako zelo .piti, da se urLje slednji : tudi Marion izneverila. \'si pošie-ni ljudje se mi izogibljajo. V^a pjjača mi pa niti toliko ne pomaga, da bi jo za trenutek pohabil. Začel sera & bati jezera posebno ob takih večerih, kot je nocojšnji. Ko sem ležal danes na bregu, se mi je zdelo, da me kliče Lavra. V neznani grozi sem zagrebtl obraz \ pesek in čakal, kaj se bo zgodilo, dokler nifcte vi prišli. In ko odseva mesec v jezeru, vidim njene bele roke in njen tfi? sracli. O, Filip. ^ i ne veste, kako se bojim! Hitro sem vstal in ničem mogel zatajiti svoje razburjeno sti. Bilo mi je jasno, da t>e je začelo mojemu znancu blesti. Lavrina •smrt mu je strašno pretresla vse živoe. Skoraj ^o-tovo ni bil slab človek in ravno zato, m" je bilo tako neizmerno žal, da je Lavro na tak način odpravil od sebe. Preplašeno me je gledal in neprenehoma pro?*H: "Kaj rie, Filip, da boste o-stali fo noč pri meni?" ra^tojprienemii srebru. Samo v daljavi je bllii ttmna točka: usckJcpolne ska- h ^ikjieiJo rv iiO|C> Motorni čoln se je bližal z veh*ko naglico skalivu!.., x "Jurgensen, vrnite s« sem zaklical. NoU-uega od go v o' a. Planil se uma verando in ste-ki-l na breg. Klical .^em in klical. pa ui nihče o ogovoril. (-oln je bil že izginil zvesti pa vendar tako zvestj Ijubinuc je šel za njo, ki ga je klicala . VESTI IZ-CLEVELAND, OHIO. "Da, prenovil l>om pri. vas. Vi ^ pa morati tnSoi. zjutraj odpeljati s prfim vlakom od tukaj in se rie sm^te vrniti prej. dpjkler-ae boste pozabili teh spoamnov.*:' ( .. ^4 'Saj sepi že hotel odpotovati, pa ttisf^u mogftL To jezero ima-neko. čudno privtpčno moc. Slednjič je pa tudi rekla, da ji bom sledil, če me bo. poklicala. Pomagajte mi. Filip!" . Po doig^ii pdgavarjanjoi je vjel nsp^vainl prašek in kmalu nato je zaspal.. Malo čez. polao^L moralo biti, ko sem nefiaadon^a planil iz postelje. Srce mi je močno ^trip^lo. /Poslušal sean; V^l^ je b.ilo vse mirno. Skozi, okno je prihajalo nenavadno šumenje.:. Toljfe šmb motorja v-mo- l*o vett me&očnl boiezui je 2V. dec. preminul dobro poznani rojak in pionir v uewburski naselbini, Josip ililler v starosti omožni oskrbnik v t^lov. Xar. donm, kjer je bil časa bolezni. Pokojni Milici i«* bil v svojem času aktiven, na društ venem *pol;;u. kakor tudi tued ustanovitelji- fare Lovrenca. Ranjki j? bil vsak čas na razpolago v~akejnu. kdor se j<3 pripravili za državljanstvo. Pomagal je, kakor je znanq, skoro polovici N^wfourzanom, in^ to je.storil z največjim veseljem. in ponosoir?. Pob-g žalujoče soproge Aignes. roj. Pin-tar, zapu.4ča žest einov in tri Hčere, ter vipikd iti vnukinje. Tine 31. deč. je v St. Alexis tfalrfsTtici _ unirl rojak Frank »Smt-k ,v starosti 71 let. Pokojni je,bil rojeni v vasi Marije Device, v Polju pri Ljubljani. V jimeriko je p rišel 1. 1905 in sict^r v Ol« vel and. M je ;bil ^aposTen v Browning Orane atid. Shovel Co. Lela 1921 je družabnik. Svetkovega. pogrebnega zavotla - in bil v podjetju zainteresiran do leta j|$32. V letu 1930 h*u je umrla soproga Fninees. Leta se je poi'oGil z Antonijo Lapuhi in sta. vodila gostilno na v vasi Peič, fam Polica, pri Višnji .gori. Zapušča dva sinova, eno hčer, 18 vmukov, ki 10 pravnukov in v^š- tlrttgit sorodnikov. ..V starem .kraju pa trapužča brata in.dv^ sestri. W6KAVADNX OPOROKA. . Ot rot i, pred kratkim. Aimrle-ga , . mDjjonaija, bankirja Ko.vollesa šo vložili tozjn?, da bi se razveljavila nje- Ž^va. .oporoka.. Kovolle.s je namreč: vse svoje imetje naane-nii.. vojni .proti muham, razni ^nanstvejii zavodi tso prejeli visoke vsote z narOoilflan.^aj. pohabi ia^c o za onieeranja muh Otroci in muUe so, ,baa^ kirja za Svljenja hudo trpin- eili -GLAS NARODA" — New ftrt TBTANOTLJIN L. 1 I 0 t rcTi Kakor plaz m ZGODOVINSKI ROMAN. Grof Wolkcusttin je odvrnil na lahko odklanjajoč: Bolje bi bilo, da bi str.ri gospod ne dajal vzgleda. Razrušil e zakon svojega sinu in vase cesarske visokosti. Nfaj-višji vzgled pač ni bil tak, da bi vzdrževal rodbinsko disciplino. "\Volken«tein, prosim vas. ne moralizirajte! Nima ni-kdo v svojih žilah žalbje kivi, kakor vi, ki nimate nobenega smisla za žensko lepoto. Mi imamo pač bolj vročo kri in toplejša čustva I" Grof je nalahko prikimal z glavo. . "Zovem se kakor mo; nraded, pevec Oswald pi. Wolken-v-tein, ki je v čast svoji dami z mečem in pesmijo potoval po fvetu. Tudi jaz sem si izbral svojo srčno kraljico in ti ostanem zvest vse svoje življenje in naj mi ta služba prinakša tudi skrb in bedo. Tako ne morem lju'biti nobenega dragega ženskega bitja." Nadvojvoda ga je začudeno pogledal. "Postali ste prav za res pesniško navdahnjeni, Wolktn-«tein. Rad bi poznal vašo damo, ki jo tako viteško častite ,da bi si ustvaril svojo sodbo o vašem okusu. Zdi se mi. da vaš okus ni najboljši." "Cesarska visokost, delate mi morda krivico. Gsofica Aranka Sztarav prav gotovo ni bila po mojem okusu in vendar ste si, cesarska visokost, na nji pokvarili želodec." Nadvojvoda se je zasukal na peti. 44Grof Wolkenstein, zdi se mi, da ste me pošteno oklali." Grof se je priklonil. "Veselilo bi me, cko se mi je to posrečilo. Sicer pa se usojam vašo cesarsko \ j^okost pokorno opozoriti, da je vas pozvalo njegovo veličanstvo v avdienco. Skrajni čas je že!" Nadvojvoda se je ptestiašil. "Pri duši, na to sem čisto pozabil. Wolkenstein, ako pridem prekasno, bofitei krivi vit" Odkolmlil je iz sobe. Kmalu nato je bilo slišati kako z dvorišča oddrdnd vt»7. Wolkenstein je <-fctni -am. Na njegovem licu se je pojavil 1 htk usmev. Zavedal so je. da čaka nadvojvodo težak trenotek. To se mu je zdela pravična kazen za zanemarjanje nadvojvodinje. Utprl je oči na steno, kjer jo visela slika dame v poročni obleki v življenjski velikosti. Dolgo je zrl na lir , ozarjeno s tiho pobežnostjo. Njtgove ustnice so trepe-tale, loč ust >o mu tiho, kaker pobožna molitev, pjo-ivrele besede. •"l\j:ir sem trpel zaradi svoje ljiibezni, je odtehtala sreča, da ti smem služiti. Služiti ti hočem s »srcem in dušo, kakor «iolgo mi Bog da življenje. Naj bo moj? življenje ]>osvečeno febi, njegove M m najpopoinejšeiim ilkitju."' Hibi 'je to zaobljuba, ki. jo je prisegel resni zuačajni mož pred sliko one, ki jo je tajno ljubil z vsem žarom svoje duše. Nato jo stopil k veliki pisalni mizi in vzel v roko svojo mapo. Ker je nadvojvoda posveti! le malo časa, da uredi svoje službene posle- je slonela v;a odgovornost na ramah grofa \Vol-kensteina. C'ct«to se mu je zato zdela služba neznosna in cesto so mu jo pojavljala misel, da bi dal tej službi slovo. Samozavest, da bi v toni slučaju no imel priliko biti v bližini nadvojvodinje, ga je odvračala od namena, odložiti oficirsko čast. Bil j? eden izmed t is trli redkih članov avstrijskega plemstva, ki je služil v vojski iz čisto zvestobe napram vladarju in dinastiji, ne da bi našel v tej službi zadovoljnost. A' zadnjem času je čudno nad vojvod (J vo življenje močno odtujilo grofa. Površna izobrazba in prinčevo lahkomiselno življenjsko nabiranje je nafiptotovalo Wolkensteinovi gl Obo k oču >t v en i niistlno-t-ti. Menil pa je, da bo strogost ob pravem času še spremenila, nadvojvodo. V tem oziiu je nadejal, da bo storila svoje avdiienca pri cesarju, o kateri je bil prepričan, da za grešnika ne poteče po-ebno ugodno. To hi lahko imelo tudi ta vpliv, da bi so »pravilo v nadvojvodovo življenje nekoliko več resnosti in ga privadilo na njegovo življen«ko nalogo. . Wolkenstein se ni motil v dom nt vi. da čuka nadvojvodo •pri avdijenei težak trenotek. Tako službujoči krilni adjutant, kakor tudi komomik sta kazala zelo resne obiaze, ko se je nadvojvoda prijavil za Sprejem pri njegovem) veličanstvu. Iz sprejemne sol>e njegovega veličanstva je vel danes oster veter in zato ni bilo dobro kazati simtpatije za obdolženca. Cesar. oblečen v malo uniformo, jo sprejel nadvojvodo sede. Le nalahko jo naumil glavo, ko je nadvojvoda vstopil. Pustil ga je čakati nekoliko minut in jcmfcd tem Čital pred sabo ležeč n.kt. Nadvojvoda jo jezno grizel ustnice. Nenavaden, brez-■olBiiren sprejem je kazal, »la mora biti pripiavljen na najhujše. Cesar je končno potihnil v stran papirje in odložil naočnike, ki jih je navadno rabil pri delu. Nj(ato je vstal in ■stopil 'k svojemu nečaku. "Lopo stvari eujem o tebi. Ti in tvoj mlajši brat Ferdinand Karel mi delata res mnogo veselja! Gonita se kakor hočeta, toda mi delaj tu mi javnih škandalov, ki pada,jo potem ua vso našo rodbina. Kako je bilo na lovu v AJma«sfoldu f" Vličanstvo- blagovolite mi milostno od(pu«stiti. Odzval sem so povabilu grofice Sztarav, vos dogodek je našopir-jen in pretiran. Končro jo b il to samo slučaj* povzročen bress namena." • * 'Ne poznam tega. Ako bi »bila >t.var tudi dogovorjena, bi ne mogel biti njen izid škandaloznejši. Prišlo je do vstaje in prelivanja krvi. In vse to zaradi trojega blaznega čina. Na Ogrskem, kjer so potrebni največji oziri, si mi naščuval ljudstvo proti kroni in vladi. Ali ne veš. da škodujejo tvoje lopovščine ughdu cesarske hiše?" "Veličanstvo, prisegam, bil je to zgolj nesrečen slučaj, da « je mrtvaški sprejod pojavil na lovišču." "Kaj si sploh imel opraviti v Alniasfoldu? Kaj te bri->ga grofica Sztarav? (Mani doma pri Mariji Jožefi in ne vlači se okrog z drugimi babairti." "Veličanstvo, zastavljam svojo častno besedo!" ""Obdrži m svojo čas4no besedo, ti brezčasten lopov Sramota je. da nosiš častniški portepe." "Veličanstvo, portapo lahko odložim. Nisem si ga sam izbral. Poklic in ženo >o mi vsilili. Ne liubim niti žene, niti svojega poklica!" Cesar je obledel v prvem navalu pojavljajoče se jeze. (Nadaljevanje.) Italijanska politika v Libiji Obrežje italijanske kolonije Libije je na zemljevidu prav tako, ka'kor hrbet kamele: prva grba je Tri po lis s svojo pokrajino, sedlo je Velika Si-rta, dmgji grba je Cirenajka. Od leta 1912 naprej je Italija vrgla v to kolonijo zelo mnogo denarja. toda ta kolonija ni ni- kdar hotela prav dobro uspe-i izvajanje upravne in vojaka vati. Počasi pa je iz Tripolisa le nastalo konkurenčno mesto posestnike in pospeševati raz voj malih brneti j Upravo v Libiji vodi libijska uprava, ki ji načeluje go v (.truer. Njen poglavar je neposredno italijanski minister za italijansko Afriko. V mirnem času je imel governor, ki mu je pomagal generalni tajnik, v^e dblasti v svojih rokah.. Z zakonom % dne 10. aprila 1937 ^e Tunis, toda italijanska politi-,bila vsa Libija razdeljena na ka je vedno trdila- da je Tuni*, štiri pokrajine, in sicer na Tri-po-kri vici pripadel Francozom.I politanijo. Mimrte, Benghazi Ob obrežju kmalu zgradili) in Derno Južni del dežele je železniško proaro, ki vodi izibil podrejen pod vojaško uprr. Tripolisa zahodno do Tarhure vo z glavnim meistom Hun. in vzhodno do Zuara. Unnaza- Vsaki pokrajini je. načeloval ne in revne i ibiške vasi ob Oba- prefekt. vsaka prefektura pa je li go bile preurejene v udobna zopet razdeljena na rezidenco naselja in s eestami povezane j in podre«idenee Sodnkštvo je med sebo«. Tudi v Cirenajki I v rokah rednih sodišč, pole* te-so zgradili železniško progo z] ga pa delujejo še posebna muslimanska in rrbinska Bodfišča. Ko je italijanska vlada začela izločevati Žide Lz javnegra življenja, so židovska sodišča nehala z deloni. V mesecu aprilu 1937 je via- KUPUJTE Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. t M h #<> tM # h DEFENSE BONDS STAMPS i n irlavno postajo v Benarhaziju V Bardiji. Capuzzu, To b mrku isti Derni so zgradili vojašnico in nato utrdbe, ki so postale vojaško zelo pomembne. Te utrdbe bi naj ščitile deželo pred', vdorom z morske « trani. Tam i da s klenila dati Libiji posebno nasproti je bil otok Kreta, in!vojaško vodstvo. Mednarodno že leta 1935 so računali s tem, da bi Kreta kdaj laliko piešlft v angleške roke. Rusija v borbi Sever Libijo so po bitkah v letih 1911 in 1912 odvzeli Turčiji, to- ži vi jen je se je 7A< začelo zapletati in zato bi se naj dežela čim prej zavarovala pred presenečenji. Ustanovili so poseben štab ■za vojsko v Libiji in temu da vele desetletij ie ta dežela'^0!**™ * ™^oval maršal ostala italijanska koloni in, ki ^9. januarja 1939 je vladi povzročala največ skr- pf ^vljen zakoniki bi. Prebivalstvo je bilo zeIoiuka^.k^ h,l>,Ja T zagrizeno in si ni dalo dopove- *tavni del italijanskega cesar- _ . _ _ _ _ .. .^fi*«! * I" AH .i i I. I o i /v on nli HA .. t dati. da so novi gospodarji prišli v eležolo kot prijatelji. Ple-,meua so se dolgo upirala* in izv stva. Toda dežela je še ohrani la nekatere upravne in sodne posebnosti, ki so v zvezi s po- domačiini so večkrat izvedli dež drzne na^a^ na italijan^kei z»ylja^tvo libijskega prebi . . ' vnl^tt*« i n lul/« . 1 A 1 . ."1 ____ posadke ali pa na uraelnikot ki so bili na potovanjih. Ko je a:rof Vcfl p i bil v letu 1922 po-vemer Libije, je moral deželo tako rekoč še enkrat osvojiti za Ttalijo. Ponui jevanje je trajalo celih 8 let. Na eni strani se je vodila zelo modra po- valstva je bilo določeno že z ukazenn elne 3. dec. 1934, z ukazom z dne 9. dec. 1939 pa je bila ta določba še bolj izpopolnjena in so prebivalci postali državljani istega cesarstva. V zadnjih dveh liitih je Italijo zelo veliko storila za Libi- 1 iti k a na drujri strani pa zelo ker.ie stremela za tem. da strogo izvajanje vseh predpisov proti upornikom — Obojo na je nato podredilo domačine novemu redu. Skupine italijanskih vojakov večinoma mladih fasšistov. so stalno krožile po vsej deželi. Te vojaške patrulj? bo bile večinoma konjeniški oddelki, navajeni na slu ž bi ta dežela čimlbolj uspevala. V Italiji se je zelo uspešno širila propaganda za odhod ita lijanskili kmetov v Liibijo in iz pristanišča v Genovi in Neaplju f>o odvozili v Libijo nad 20 tisoč km (ekili družin, katerim so oblasti prnpravile vse. kar je bilo potrebno za pospeševa- la v puščavi*. Ko' .ie zavladal n->e kmefcjsU-a v pokrajinah ob nad državo Ttalo Ball>o, se je zaključila doba popuščanja in koncesij. TVžava ie začela po-seircti v razvoj plemen in je sklenila prnlpirati zlasti mlade IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlItlllllllllllllllllllilllll Note obrežju, kjer so pasovi rodovitno zemlje. Nove italijanske naselbine so največ v pokrajini okrog Tripolisa in Misurte in v gorati deželi med Derno in Ben srh resi jem. Bo.ii. ki se sed^j vrše v Libi-— ji. so zelo odločilni ne samo zn bodočnost Libije, anipaik tudi Italijane same. . PIANO-HARMONIKO a 1 i KLAVIR slovknian dance vaxpa poi.ka PO JKZKKU KOLO. ohio valley SYIVIA POLKA tam na vrtni gredi maribor waltz KPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN* WALTZ dekle na vrtu OJ, MARINKA. PKOf^TAJ ŽI DA NA MARKIRA (polka) VESELI BRATCI fnuumrka) barvica mladi kapetane KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ DOL S PLANINE gremo na Štajersko STAJERIS_~ happy polka ce na tujem 35 centov komad 3 za $f. moja dekle je se mlada = Po Z5r komad: Naročite pri - knjigarni SLOVNIC PUBLISHING CO. = 216 West 18th St.. New York = ^JlllltlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllU DRUŽINA. K3 IMA. 2E PET FANTOV VOJAKOV. V Pueblo. Colo., živi slovenska družina Mr. in Mrs. Jots. Peček. ki ima majst sinov. Od _ teh enajstih jih je pet že pii = vojakih, ostali bodo pa šli, ra-_ zun morda enega, ki je bolj bo-l^iien. Mati ^inov-vojakov je pa ta'ko korajžna- da bi šla «a-nia pomagat v vojno, če bi bilo potreba. VEGETARIJANEC IZ LJtTBEZNI. A" Ixtndonu so imeli te dni poroko, ki jc zbudila veliko pozornost. Poročil ec je 33-letni kipar Eric Poudney s Patric-i-jo Nichohovo. lieerjo ustanovitelja kluba vegetarijancev. Lepa Pa trie i ja je doslej odbijala vse snubače, č^š, da so hoče. kot načelna vegetarijanka poročiti samo z vegetarijancem. Doudnev je spadal med ljudi, ki zapravljajo svoj čas v londonskih nočnih lokalih. Vedno je veljal za Lukulovega učenca, ki mu je bila razkošna miza nad v=e užitek tega sveta. Tako ga je Patricija kratko odbila, ko jo je zasnubil. Tedaj je Doinhiev prisegel, da postane čez noč vegetarijanec, če sprejme njeg°vo snubitev. Na to je pristala hi tako je rafe-sožerni kipar postal zaljubljen rastlinojed. Svojeglavi mladi oar Petei Veliki je bil tisti, ki je zapustil kremeljske ziidove, se naučil v Holandiji gradnje ladij in »e potem, ko se je vrnil v domovino, odločil, da bo Rusija odprla Okno v svet, kakor se je sam izrazil. V skladu « svojo odločitvijo je ustanovil Petro-UTad in prenesel tja svoj sedež. 'Pod Petrom Velikim .si jc tedaj Rusija, ki je bila dotlej kontenentalna država, osvojila me morju in prišla fi tem v spor s tedanjo velesilo Švedsko. Pet dr je zmagal skem miru m,u je pripadla Estonska z Revalom in Livlan-dija z Rigo. Nasledniki Petra so potem nadaljevali njegovo delo na jugu in na »everu. Ko je piSšel leta 1917 boljševizem na krmilo, je bilo videti, da je prelomil s to tradicijo. Iz Pe-trograda se je preseljla vlada spet v Moskvo Vsi so mislili, da se je Rudija odpovedala svojim načrtom na »evem. To je bila zmota, kajti čim se je Končala državljanska vojna, je začel boljševizem delovati v prejšnji smeri. Ze več nego desetletje zavzema severni prostor odlično mesto v ratikih'načrtih. Po velikanskih tehničnih težavah je Sovjetska Rusija zgradila mnr-raansko železnico in prekop iz Vzhodnega morja v Belo moije. Ob drugače tako zapuščenem zalivo Kola, na obali I^edenega morja, ima Rusija da nets svoje edino veliko izhodišče v veliko morje ki ga zaradi Zalivskega toka ne ograža ledov je. Razdalje pa so seveda velike. Murmansk je 1450 milj oddaljen od*Leningrada in po omenjenem prekopn znaša razdalja med obema mestoma tega velikanskega prostora so preno sli iz Moskve zopet v iu:tkdanjii Petrograd, sedanji Leningrad. Toda ne samo evropski sever 'ki si ga je Rusija hotela zagotoviti v vojni s Finsko, temveč tudi severnoaizi.Tski prostor Sibirije »i Rusija čedalje bolj odpira. Vsepovsod se: trudi, da bi utrla zaledenelo okno na seve-rn in si tam zgradila polarno carstvo. Ob izlivu Jenieeja je nastalo jnesto I^arka s trajnim pristaoii-HČem- ki ra&polaga b DoVorilnimi stroji- žagami in električnimi centralami. Čeprav leži to mesto 300 km severno od tečajnega kroga, na večno zaledeneli tundri, je njegovo življenje zelo živahno. Pristanišče Tik«i ob izlivu Lene posreduje izvozni promet iz Bajfcaljsike in Jakutske. V začetku meseca februarja lani ko otvorili redni arktični promet. Štirim|otorni stroji letijo redno preko Arli angel ska in Igar-ke v Tiksiški zaliv ter do šaiii-dovega rta, če dovoljuje vreme. Južno od Kjema ob Belem morju bodo v kratkem odprli novo pristaniščem M)nr-manak je na najboljši poti, da postane res vel'Jko mesto. Že daneis šteje preko 150,000 pi-e-bivaleev. V bodočem razzvoju tneke velesile bo jrmf^l vseka ko veliko vlogo. . )) )} f» If, f * i KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^JJ |i|>*^*Knjiga je trdo vezana in ima 621 etrani^tl^ Recepti so napisani ▼ angleškem jexikn; ponekod pa sol 1 tudi ▼ jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi^, Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaV > Lknnanje in se hočejo v njem čimbolj izveibatt lcf > izpopolniti. , 11 arocite pri i KNJIGARNI SLOVENin PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. IZUMITELJ PRVE MODERNE PLINSKE MASKE. Plinsko masko, oziroma majsko zoper dim je izumil, kakor smo že poročali, pred 115 leti neki angleški delavec in je bila na zunaj že podobna današnji v West .VIlife. Wis., je dne L'8. maski. Sedanjo obliko in vse-^ deceirtbra naglo umrl Anton bino pa ji je v splcwncm dal a.n-j Kotzlevčar, star 70 let in do-gleški kemik T.vmlall leta 1875.' nia ^ Trebnja pri Xovem me- •ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . Njegova filtiii-na naprava je Obstajala kz vate, ki je bila prepojena z gliceiinom in obdana z lesnim ogljem, vse skupaj pa je 'bilo zaprto v preluknjani v nvstadt- škatli, ki jo bila privezana na Vnasko iz platna. S to pripravo je izumitelj šel v prVstor. ki je b rl napolnjen stu. Bolehal je za naduho. V Ameriki je bil 36 let m zapušča ženo, enega sina in sedf-in vnukov. t V Cle Elum, Wash., je dne 18. dec. v bolnišnici umrla Gertrude Sanergut, istara 52 let in t dimom in. 3e tam vztraja Id al j časa. že | rojena v tort Smith, Ark. Za-prvi poskus je imel uspeh in so! }>a^*a mcyza dva sinova m dva hato londone-lce gasilce opre-jljrata-mili s takimi maskami največja Švedska CERKEV V NEVARNOSTI. Znamenita katedrala v Upsa- li. največja švedska etirkev je v veliki nevarnosti, da se zru-Strokovnjaški pflegled je pokazal, da je treba takojšnjih ukrepov, če jo hočejo obvarovati popolnega uničenja. Manjša popravila, ki so jih naplavili preti nekoliko lffti, so se iz-•kazala za nezadostna. A' upsal-ski katedrali počiva več velikih švedskih mož. NESREČA. V Issacprali. Wash., -e je po U£srt£i \isekal v glavo rojak Frank Aubel. ko je doma sekal drva. Poškodba je bila precej nevarna, da je moral v bol-niisnico v Seattle. Wash. V Jiniperkl, Pa., je avto do .-mrli povozil dietnega sina slovenska družine Mj- in Mrs. John in Mathilda Košenina. t V Latrobe, Pa., je v bolnišnici preminil rojak Martin Ku-sel, v starosti 56 let. Pokojni bil doma Lz St. Ruperta na Doleuiskem. Bil je «amKki. Poročilo ne pove, če zapušča kje kake sorodnike. t V Carl mv i lie. 111., je dne 26. doc. umrla Ix>ui>e Parkel- stara 50 let in rojena v fikocjanu na rjol-enjskem. Pokllegla je mrtvoudu. Zr^pušča moža iii sina, v Los Angelesu, Cal. drugega sina. v Frontenacu, Kans. na mater Mary Kernc in sestro Frances Tratar. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2 so Pri narocbi seposlužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime----------------------- Št., nlica ali Box št.-------------------- Mesto in drža via----------------------- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI €6 Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK \