OB 25-LETNICI USTANOVITVE AFŽ V BELI KRAJINI Prisrčno kot nekdaj na mitingu Na svečani proslavi ob obletnici ustanovitve AFŽ na Suhorju so se zbrale številne aktivistke iz vse Slovenije — Govorila je tudi Lidija Šentjurc, članica CK KPJ in sveta federacije Slavnostno okrašeni Suhor j€ bilo v nedeljo 21. jul. pri-aorišče prisrčnega srečanja aktivistk, ki so pred 25 leti sodelovale pri ustanovitvi organizacije AFŽ v Beli krajini. Ob 10. uri se je v prosvetnem domu začela proslava, ki so ji poleg mnogih nekdanjih aktivistk iz vse Bele krajine prisostvovali tudi Lidija šentjuro, dlanica CK ZKJ in sveta federacije, Mara Rupena-Osolnik, Mica Šlander, Marjana Draksler, Zima Vrščaj ter predstavniki oblasti in organizacij iz obeh belokranjskih občin. Aktivistke je v imenu domačinov poadravil predsednik občinske konference SZ DL v Metliki inž. Ivan Ko-stelec, nato pa je govorila Francka Dolenc, prva sekre- tarka okrožnega odbora AF2 za Belo krajino. V uvodnem govoru je osvežila spomin na mnoge težke naloge, ki jih je organiiaacija AFŽ častno izpolnila tako med vojno kot v času povojne graditve domovine, pionirji domače šole pa so ji čestitali in izročili šopek pož. (Nadaljevanje na 13. str.) Krivični očitki navzdol Za zasebni sektor gospodarstva do sedaj ni bilo učinkovitega finančn^a nadzora. Pri občinskih upravah so imeli urejeno le službo za odmero davka in izterjevalno službo. Več po dosedanjih predpisih ni bilo treba, na srečo pa predlog novega zakona o davčni službi že predvideva davčne inšpektorje. Poslanec Mirko Kambič iz Brežic je v razgovoru o dosedanji in bodoči vlog^ inšpekcijskih služb omenil, da največkrat po krivici dolžimo upravne organe, da niso znali zajeti dohodka. Predpisi so doslej dok)čali osno>ve za ob- Pionirji so obiskali Bazo 20 Jugoslovanski pionirji, ki So preživeli tri tedne v taboru »Sutjeska« v Šmihelu, so obiskali v soboto, 20. julija, Bazo 20, ogledali so si bolr.išnico v Jelendolu in hodili z vodiči Po partizanski poti od Baze 20 do Podste* nic. Mnogi med i^jimi so bili prvič v Sloveniji in so tako pobliže spoznali partizanske kraje, ki so jih doslej poznaili le iz knjig. Na tej poti so se pionirjem pridružili nekdanji borci, predstav-iliki občinske skui>ščrne Novo mesto, predstavnika sekretariata za kulturo in prosveto Boris Lipužič in Radko Polič ter general Dušan Svara-Dule. davčitev in službe so bile le njihovi izvrševalci. Pogodbe z obrtniki pavšalisti so običajno uokvirili predstavniki skup>ščine ali družbeno-po-litičnih organizacij, davčna služba pa je bila spet le izvrševalec takih ocen in dogovorov. Zdaj šele prehajamo v obdobje, ko bo davčna služba prevzela- večjo o<%OY0nio^, ker bo morala ugotavljati dohodek. Davčna služba bo v prihodnje samostojna služba in novi zakon celo predvideva, da bo k sistematizaciji delovnih mest dajala soglasje republika. V Brežicah so že namestili davčnega kontrolorja. Imeli so ga tudi pred leti marsikdaj je pomagal izdatno napolniti občinsko blagajno. Delo, ki ga bo opravljal sedanji kontrolor, bo zelo odgovorno. Zahteva precej znanja in še izktišenj o tem, kako je mogoče obiti predpise in se izogniti dajatvam. Tov. Kambič meni, da na učinkovitost inšpekcijskih služb ne more vpUvati dejstvo, da jih plačujejo občine. Za primer je navedel Službo družbenega knjigovodstva^ ki lemmsm asssssts^ V' V petek popoldne, 19. julija, je v Studencu pri Trebnjem zgorel kozolec, last Franca Štepca, z 10 okni, polnimi pšenice, in 15 kub. metri desk. Ogenj sta po* vzročUa dva mladoletnika: IMetni S. B. iz Rožnega vrha in ?-leini F. S. Pod kozolcem sta se igrala z bencinom in vžigalicami, ki sta jih dobila v štepčevi veži. Zelo požrtvovalni gasilci iz Trebnjega so bili v nekaj minutah pri kozolcu, vendar ga niso mogli več rešiti. Na srečo ni pihal močnejši veter, kozolec pa je tudi malo odmaknjen od drugih poslopij, ^emoženje Stepčevih je le delno Eavarovano. (Foto: L^g;an) je financirana iz drugih virov, pa kljub temu ni bila dovolj učinkovita. Bila je prevet pisarniška, zaradi tega v mnogih primerih ni odkrila napak v poslovanju delovnih organizacij. J. Teppey Požgane trave Poletna vročina je pokošene travnike v Ortneku in drugod po ribniški občini skoraj požgala, zato marsikje ne bc^o kosili otave. Vročina je škodila tudi krompiriščem. Do zdaj večjih'vremenskih nezgod še ni bilO; zato kljub vročini Se upajo na dobro letino poljskih in drugih pridelkov. Pričakujejo, da bodo letos tudi lešniki dobro obrodili. V. P. V nedeljo konjske dirke v Šentjerneju Zaradi slabega vrcmana so v Šentjerneju preložili konjske dirke na nedeljo, 28. 7., ob 14. uri. Tisti gledalci, ki So že to. nedeljo kupnli vstopnice, naj jih hranijo, ker bodo veljale še v nedeljo, 28. 7. Pridite, ogledali si boste zanimive dirke v heat vožnji, galopski dirki in skokih čez ovire. P. M. Prisrčno srečanje belokranjskih aktivistk na Suhorju je bilo zelo dobro obiskano. Med gosti v prvi vrsti so bile tudi Lidija ŠMitjurc, čl^ca CK ZKJ in sveta federacije, Mara Rupena-Osolnik, Mica Šlander, Marjana Draksler, Zima Vrščaj in drugi (Foto: M. Vesel) VSE VEČJE TEŽAVE SO PRIVEDLE TŠS pod prisilno upravo V soboto so na seji ObS Trebnje sprejeli sklep o uvedbi prisilne uprave v Tovarni šivalnih strojev Mirna — DS tovarne se s tem strinja — Za prisilnega upravitelja je imenovan Jurij Levičnik, direktor Industrije motornih vozil. Novo mesto Tovarna šivalnih strojev ma Mimi se že nekaj let bori z velikimi težavami, ki pa so se pričele pojavljati v vedno ostrejši obliki. Temu je krivo več dejavnikov, med katerimi je treba nekatere še posebej omeniti. Povpraševanje po njenih izdelkih je bilo na jugoslovanskem tržišču toliklmo, da se je podjetje takoj po ustanovitvi naglo širilo. Toda rast ni bila organska: hitro so povečevali proi23vodnjo, vzporedno z njo pa niso razvijali nekaterih služb. Taiko je organizacija dela vedno precej zaostajala za potrebami. 2e vrsto let je bilo opaziti mnogo pomanjkljivosti, ki pa so postale po gospodarski reformi še bolj očitne. Raziskava tržišča je bila nezadostna, pa tudi komercialna služba ne dovolj razvita. Eden izmed glavnih vzrokov slabega gospodarjenja pa je bila vsekakor nestrokovna zasedenosit najpomembnejših delovnih mest v podjetju. Velika napaka je bila tudi v tem, da so se usmerili izključno na en izdelek. Jugoslovansko tržišče pa je postalo za izdelke, kot je šivalni stroj, preanajhno. Spričo zastarelih strojev in slabo organiziranega dela so biU proizvodni stroški tolikšni, da tovarna ni mogla konkurirati dumpinškim cenam uvoženih strojev, zato so se aaloge kopičile. Te in podobne težave so privedle podjetje na rob rentabilnosti. Tr^ je poudariti, da podjeli še ni napravilo izgube in da se je sedanje vodstvo v okviru svojih možnosti prizadevalo najti kakršnekoli izhode iz težav, vendar je za dolgoročnejšo rešitev in aa hitro ter iičinkotvito sanacijo nelikvidnega podjetja še najustreznejša prisilna uprava. Njene naloge so odpraviti oonenjene pomanj'kiljdvosti, poceniti proizvodjo cik-cak in sahiodejnih šivalnih stjx>-ijev, ki gredo še dobno v prodajo, predvsem pa po-islkati možnost za proizvodnjo še kakšnega drugega izdelka. J. KRŽK5 Promet čez most omejen Po 22. juliju je promet čea brežiški most, kd vodi čez Krko in Savo, omejen za ves tovorni in avtobusni promet, tako da smejo voziti čezenj le vozila s skupno obreme . nitvijo do 6 ton. Do teh ukrepov se ni nihče oziral na omejitev, čepirav je bil most v izredno kritičnem stanju. Betonske plošče, ki so jih napravili pred 30 leti, so odslužile. Cestišče je za silo držala skupaj le še od teže ukrivljena armatura. Predstavniki republiške inšpekcije za ceste in Cestnega podjetja iz Novega mesta so si danes teden z zastopniki republiškega cestnega sklada ogledali poškodovani most, ki ga zdaj že popravljajo. Morda bodo ponovno oživele razprave o gradnji novega mostu čez Savo pri Budiču? Načrtov zanj najbrž ne bo mogoče dolgo odlagati, saj tudi vzdrževanje starega mostu ne bo poceni. Bo most vzdržal še nekaj let? Dokler v Brežicah še ni bi-bo mostu čez Savo in Krko, so imeli za prevažanje brod. Sedanji železni most stoji od 1906. leta. Razdalja od levega brega Save do danega brega Krke je 570 m. Na tabli pred obema mostovoma je zapisana nosilnost devet ton, vendar se vozniki težkih kamionov s prikolicami na to »malenkost« ne ozirajo. Nekega dne bodo most zaprli, toda znaj nd več broda, da bi vozil na drugi breg. MJost v Brežicah je retpub-liški most na cesti drugega reda in je glavna zveza z avtocesto in s cesto na Bi>- zeljsko, v Kiunrovec in Maribor. Ne mine teden, da ga no bi popravljali. Za pešce na njem ni prostora. Dva velika avtobusa ali tovornjaka se na njem ne moreta srečati brez bojazni, da bo eden zdrsnil čez rob. še dobro, da ni bilo več nesreč. Nujno bi morali zgraditi nov most. V republiškem cestnem skladu je bil predviden že do 1970. leta. Postavili bi ga pri Budiču. O gradnji adaj še ničesar ne vemo. Najbrž bo odložena. Toda kaj, če stari most ne bo vzdržal tako dolgo? J.T. 8 riEBLO OD 25. JUL. DO 4. AVG. Prevladovalo bo lepo vreme, vmes okrog 29. julija in 3. avgusta krajevne padavine ali nevihte. Dr. V. M. tedenski mozaik Dopisnik »Pravde« iz Bonna se razburja, da zdaj prihaja v ČSSR toliko nemških turistov in da s tolikšno lah-koto prehajajo mejo. »Ob-mejni organi jim še prtljažnikov na avtomobilih ne pregledujejo!« se jezi dopisnik. Kaj bi zapisal, če bi poročal s kakega mejnega prehoda na jugoslovansko-italijanski meji? ... Bolgarski tisk, ki vneto sekundira napadom sovjetskega tiska na CSSR, piše, da je tuje orožje tako rekoč posejano po vsej češkoslovaški. V resnici pa so organi CSR našli samo nekaj nahrbtnikov natovskega orožja, »ki pa je bilo zelo slabo skrito«, kakor pravi uradno sporočilo. Da ne bi bilo nobenega dvoma, je na -nahrbtnikih pisalo, od kod je orožje. Zahodne obveščevalne službe postajajo res malomarne in naivne... Antonio Arguedas je bil do nedavnega notranji minister v bolivijski vladi predsednij^ Reneja Barrien-tosa. Zdaj je politični begunec in je zaprosil za azil v Čilu, kamor se je zatekel. Doma je povzročil pravo krizo. Barrientos je divji na svojega bivšega ministra. Ta je namreč prefotografiral cel dnevnik Ernesta Che Guevare in ga pretihotapil na Kubo... Udeležence svetovne konference cerkva v Uppsali na švedskem so hranili v dvorani, kjer so visele slike žrtev napalm bomb, mrtvecev in mučenja v »pop« slogu. Zaradi protestov so nekaj slik umaknili. Navzlic temu vzgojno za tiste, ki bi radi obravnavali današnji svet, kakršen je ... Italijanski škofi so se spet postavili po robu povodnji pornografske literature in slik. Zahtevali so še ostrejše kazni za grešne založnike. Toda sodišča imajo toliko dela s takimi založniki, da se razprave pogostokrat vlečejo po-.zno v noč. Medtem pa povodenj narašča ... »Berlin ne more Siveti samo od simbolike,« je prejšnji teden dejal zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt... Kdaj kdo v pokoj? Predlogi o skrajšani delovni dobi so ušesom prijetni, toda so pa tudi v celoti stvarni? Bi po tej poti res odpravili nezaposlenost? Morda pa ni dobro, da obravnavamo vse poklice po enem in istem kopitu? v zadnjem 6asu so čedalje bolj ix>goste zahteve, naj. bi delovno dobo ponovno skraj. šali, starostno dobo p>a znižali za 5 let. Posebno glasno so bile te zahteve izrečene na nedavnem kongresu jugoslovanskih sindikatov. Na prvi pogled so te zahteve nekako same i>o sebi umevne. Porodile so se nam reč zaradi težav z zapK)slova-njem. Z zgodnejšim upokojevanjem naj bi napravili prostor hitrejšemu zaposlovanju zlasti mladih ljuokojen-cem, če bi se prepustili za-p>eljivim predlogom, ne da bi hkati videli, ali je tudi naša »denarna odeja« dovolj velika, da bomo z njo lahko pokrili naše želje. Izda3ga komiteja CK ZKJ sta govorila tudi Edvard Kardelj in Mij alko Todorovič. Edvard Kardelj je poudaril, naj se pri uresničevanju smernic vsakdo predvsem loti problemov v svoji hiši. Edino pri reševanju konkretnih zadev bo moč razlikovati, kdo pomaga uresničevati smernice in kdo vleče na drugo stran. Na seji so sprejeli sklepe* o neposrednih nalogah CK ZKJ, v katerih je rečeno, da mora ZK v boju za uresničitev smernic zbrati vse družbene sile, ki se zavzemajo za razvoj samoupravljanja. Hkrati so opozorili na povečano dejavnost reakcionarnih in protisamoupravnih sil. Glede kadrovske politike so poudarili stališče, da je treba vodstvene organe zdaj mnogo bolj odpreti novim, zlasti mladim ljudem, ki so zrasli v samoupravljanju. ■ DAN VSTAJE — V ponedeljek, 22. julija, smo po vsej Sloveniji svečano ’ proslavili dan vstaje slovenskega naroda. Ena največjih proslav je bila na Rašici pri Ljubljani, kjer je govorila predsednica zbora narodov zvezne skupščine Vida Tomšič. ■ ZAUPNICA ZVEZNI VLADI — Na zvezni izvršni svet so že dlje časa letele kritike, češ da vlada ne izvaja dovolj dosledno politike zvezne skupščine. Zato je Mika Spiljak, predsednik zveznega izvršnega sveta, zahteval posebno sejo zveznega zbora in zbora narodov, na kateri je obrazložil delo zveznega izvršnega sveta in njegov program. V razpravi so poslanci odločno podprli zvezni izvršni svet in mu izrekli zaupnico. ■ PREI^PISl PROTI BOGATENJU — V zvezni skupščini so spremenili oziroma dopolnili več zakonov, ki naj bi učinkoviteje preprečevali neupravičeno bogatenje. Tako se zasebniki ne bodo več smeli ukvarjati s posredniškimi posli. Zasebni gostilničarji oziroma prevozniki bodo lahko samo tisti, ki jim je to edina zaposlitev. Vsakdo izmed njih bo smel imeti lepo eno Združitev vseh naprednih sil gostilflo oziroma le po en kamion ali kombi. Davek bodo plačevali tudi lastniki vikendov. Kdor bo imel več zaposlenih kot dovoljujejo predpisi ali kdor bo utajil davek,'bo odslej mnogo ostreje kaznovan. ■ LETOS 11% MANJ PŠENICE — Po prvih ocenah končane žetve smo letos pridelali v državi 4,290.000 ton pšenice ali 11% manj kot lani. Na pridelek je vplivala suša. V Sloveniji smo pridelali 124.00 ton pšenice. ■ KMETIJSTVO V ŠKRIPCIH — V republiški skupščini so obravnavali položaj in prihodnost kmetijstva v Sloveniji. Na seji je sodelovalo tudi 9 zasebnih kmetov. Razprava je poudarila, da je kmetijstvo takoj po reformi bolj zadihalo, že lani pa se je spet znašlo v težavah. Ker so zahodne države uvedle visoke zaščitne carine, se je zmanjšal naš kmetijski izvoz, zlasti izvoz živine oziroma mesa. Spričo tega se pri nas zmanjšuje število repov. Težavam pa botrujejo tudi nekatere naše slabosti. Trgovina bi se morala bolj povezati s kmetijskimi proizvajalci in jim pomagati pri pospeševanju kmetijstva, ne pa samo pobirati dobiček. Potrebno je ustreznejše sodelovanje med družbenim in zasebnim kmetijstvom, ker se kmetje zdaj ne počutijo enakopravne, S temi razpravimi bodo nadaljevali po občinah, da bi prišli do čimbolj jasnih in ustreznih stališč in ukrepov v naši kmetijski politiki. ■ RAZPUSTITEV DVEH ODDELKOV ZK — Mestna konferenca ZK v Beogradu je razpustila oddelka ZK na katedrah za filozofijo in sociologijo filozofske fakultete. Nekateri tamkajšni profesorji so namreč uganjali politično opozicijo, ki so jo uveljavljali tudi prek nekaterih časopisov, ■ ATENTAT — DELO SOVRAŽNE EMIGRACIJE — V Evropi deluje več centrov političnih beguncev, ki so sovražni naši družbeni ureditvi, Med najbolj znanimi centri sta dva v Franciji ter po eden v Zahodni Nemčiji in Avstriji, V teh centrih urijo tudi atentatorje, ki so pred nedavnim podtaknili bombi na železniški postaji ter v kinu »20, oktober« v Beogradu. To so poudarili na nedavni seji odbora za družbeno varnost skupščine SR Srbije. V tojek se je začel proces proti J. Jeliču, ki je obtožen, da je pod-takiul 2 peklenska stroja na beograjski železniški postaji. ■ IZPOPOLNJENI FICKI — V kragujevški tovarni avtomobilov so začeli izpopolnjevati osebne avtomobile »Zastava 750«. Med drugim bodo izboljšali zlasti vrata, ki se bodo odslej odpirala v nasprotni smeri vožnje, kar je vameJSe. Izpopolnle-tli fički se bodo podražili za 50.000 sjtarih din. tedenski zunanjepolitični pregled Sovjetska partija je torej privoUla v sestanek s čim širšim krogom članov CKKP Češkoslovaške — n» ozemlju CSSR. To je doslej najpomembnejša iM>vica v dolgem in nevarnem preizkušanju živcev češkoslovaškega vodstva. Cehov in Slovakov in bržkone tudi svetovne, posebno evropske javnosti. Rusi so nekoliko popustili, ker je znano, da so najprej predlagali kot kraj sestanka IVIoskvo, Kijev ali Lvov. Cehi pa so predlagali kraj v CSSR, kraj na meji ali pa polovico razgovorov na sov.jetskem, polovico pa na češkoslovaškem ozemlju. Pričakovati je, da bo do sestanka prišlo čez teden dni. Ostri napadi na reakcijo, ki baje ogroža socialistični red v CSSR, in posredno na sedanje vodstvo KPC pa se nadaljujejo. Čeprav je sovjetski tisk objavil samo 17 vrstic odgovora CK KPC na pismo petih partij iz Varšave — odgovor obsega skoraj celo časopisno stran — polemizira moskovska »Pravda« s tem odgovorom in trdi, »da sovražne sile pehajo to deželo s poti socializma in grozijo odtrgati Češkoslovaško od socialistične skupnosti«. Članek je zelo oster in sodi med napade, ki so zdaj že postali običajni, posebno v sovjetskem, vzhodnonemškem, bolgarskem in tudi poljskem tisku. Odnos Budimpešte je nekoliko blažji; tam so vsaj objavili češkoslovaški odgovor v širših izvlečkih. Toda politični opazovalci čutijo, da je stališče Madžarske v zadnjih dneh postalo bolj odklonilno, verjetno zaradi pritiska drugih štirih partij.Pač pa postajajo Bolgari čedalje bolj glasni in strupeni. AIi je upravičeno ugibati o trenjih v sovjetskem vodstvu, kar zadeva politiko do CSSR in Dubčekovega vodstva? Dejstvo, da je Mo.skva privolila KPC na češkoslovaškem ozern-Iju, kaže na določeno popuščanje. Zanimivo je tudi dejstvo, da je generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze pred nekaj dnevi sklical sestanek CK, na katerem so govorili v glavnem zagovorniki »trde« smeri, to je ljudje, ki zagovarjajo njegovo linijo^ Na tem sestanku je Brežnjev jasno povedal, da je celotni CK prevzel odgovornost za posledice sedanje politike do RIM — SodiSče Je priznalo Mussolinijevi vdovi mesečno pokojnino v znesku 350.000 lir. Izplavali Ji bodo tudi vse zooetale mesečno pokojnine do leta 1060 v znesku nad 30 milijonov lir. BONN — Zunanji minister ZR NemCiJe Willy Brandt se Je izrekel proti vojaškim v^am Bunde-swchra, ki naj bi bile v bližini Češkoslovaške m»je. CSSR.^ Te posledice pa utegnejo biti hude, morda celo za tiste, ki so tako politiko začeli in jo izvajali. Najboljša ocena sestanka med predsednikom Johnsonom in šefom saigonskega režima Nguyen Van. Thieu- sestanek jem v Honoluluju na Havajih je ta, da ni prinesel nič novega, vsaj sodeč po uradnem sporočilu. Thieu je po sestanku izjavil, da »ni govora o umiku ameriških sil iz Vietnama«, Johnson pa je dejal, da je »čista izmišljotina« novica, da bi se bil s Thieujem pogovarjal o ustavitvi bom-'bardiranja severnovietnam-skega ozemlja. Johnson se je po lastni izjavi prišel- v Honolulu pogovarjat samo o poteku pari.škili pogajanj in o opremljanju južnovietnam-ske vojske z novi/n orožjem. Vendar skušajo v VVasliing-tonu ustvariti vtis, da se ZDA ne odrekajo pariškim pogajanjem, čeprav sta oba partnerja na Havajih v uradnem sporočilu izjavila, da ima Hanoj v Parizu»ne-gativno stališče«. Pravi razlog za sestanek na najvišji ravni v Honoluluju najbrž tiči v izjavi Ngru-yen Van Tliieuja, da ni mož. nosti za sestavo koalicijske vlade, v kateri bi bili tudi predstavniki narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama. Kaže, da je predsed* nik Johnson letel na Havaje predvsem zato, da bi pomi« ril saigonske veljake, da ZDA ne bodo ničesar storile za njihovim hrbtom. V zadnjem času se množijo znamenja in izjave, ki kažejo, da so južnovietnamski voditelji čedalje bolj zaskrbljeni za svojo usodo, ne za usodo deže« le. Nekateri vidni ameriški komentatorji, med njimi tudi Walter Lippmann, so v zadnjem času zi^iisali, da hi bilo treba pač žrtvovati sedanji saigonski režim, če bi to lahko pripeljalo k -trdnejšemu miru v Vietnamu in pri« bližalo resnično politično rešitev. Živčnost saigonskih voditeljev se kaže tudi v tem. da pregan,{ajo in zapirajo tiste južnovietnamske politike, ki se ogrevajo za morebitna pogajanja s FNO in koalicijsko vlado. " , tednik* vestnik• vsak'^ietrtek 60.000/izvćdovl Katera so merila resnične zavednosti? Govor predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča na kongresu ZMS v Velenju nadaljevanje Slišal sem, da so nekateri tovariši mladinci nekoliko zaskrbljeni nad manifestacijami ali pojavi neenotnosti, ki se pojavlja v naši družbi in v našem družbenem življenju. Tudi na to vprašanje moramo pogledati realno. Ze leta in leta govorimo o borbi mnenj. Kadar pa pride do odprte borbe rnnenj, tedaj se t^a ustrašimo in se vpra-^šujemo, kaj pa je zdaj to? laJiko tako stvari rešujemo? Ce pozivamo na borbo mr.-.nj znotraj socialističn^a kroga, če hočemo naprej razvijati našo socialistično demokracijo, potem moramo biti tudi pripravljeni, da se bomo z vsakim dnem vse bolj srečevali s posledicami borbe miienj Menim, da je pred nami etapa, ko bo potrebno in koristno, da bd se na takih in podobnih avditorijih slišali različni predlogi, raz-Mčne zasnove, teze in anti teze To se bo dogajalo povsod, od najvišjih družbenih forumov do najniajih druž benih celic. Samo tako bo dana možnost presojanja — in to na F lagi javno povedanih koncepcij — ne samo 0 tem. kdo je za samouprav 1 jan je in kdo za etatizem, ne le, kdo je za demokracijo in kdo za birokracijo ampak tudi o tem, kako rešiti neke probleme tukaj in v tem trenutku. S tistimi, ki skušajo kaliti vodo. je treba obračunati Ce pa gremo v tem po gledu korak naprej, korak v novo etapo — in zdi .se mi da bomo morali iti — potem sta F>otrebni dve stvari Prvič, da se v teh konfronta ciiah m diskusijah obn^-./nir čimbolj kulturno in dostojanstveno. Zlasti mlada gene racija bi morala vnašati v to konfrontacijo, v tako razre Sevanje stvari čdmveč potrpi ježi j ivosti, kulture in to lerance. Zdi se mi, da je tu prostor za nov prispevek mlade generacije. Morali pa bomo tudi na neki način ostreje stopitd na prste tistim. ki v tem prostoru in v tem pogledu kršijo pravila igre Morali bomo začeti piskati foule — da se izrazim po nogometno — in naj se potem nihče ne pritožuje, če bo izključen iz ign*e. Tisti, ki želijo kaliti vodo in ribariti v kalnem, nđj se ne pritožu Jejo. če jih bo družbeni razvoj pahnil v vodo in če se bodo nekoliko napili te kalne vode, ki jo sami brozgajo S takimi pojavi in s takimi posamezniki Imamo opravka zaradi neznanja in nezrelosti, zaradi sebičnih in poceni ambicij, pa tudi zaradi drugih, bolj temnih ali celo nesocialističnih nagibov. Mislim, da bo treba nekatere takšne heroje demagogije In organizatorje popolnoma nepotrebnih sporov, katerih se Je nekoliki dogajalo zadnje čase. Izbiti na površino. Ne razu mite me narobe. Ne želim odrekati^ zlasti ne delavskemu razredu, nobenih sred stev v njegovi borbi za progres. To^ vedno se je treba vprašati, zakaj je v nekem trenutku nastal tak ali drugačen izbruh in protest, kje je vzrok in kdo ga je organiziral? Mislim, da danes lahko pride do izpadov in tudi do tak.^nih izlivov iz samouprav-IJalske struge, ki Imajo .svoje družbeno opravičilo. V takem primeru jih ne kritizi- rati, ampak je treba reševati probleme, ki so jih povzročili. Toda imamo in bomo imeli — tega se jasno zavedajmo — tudi v bodoče še izpade, ki nimajo svojega opravičila, ki so {x>džgani in organiziraiii oziroma se bodo poskušali organizirati. Tedaj pa se je treba obrniti k takemu organizatorju, poklicati na pomoč delovno in revolucionarno zavest delavskega razreda in odprto postaviti vprašanje, kdo to dela, zakaj in s kakšnimi nameni. Ce bomo delali tako, sem prepričan, se bomo lahko povsod zelo hitro zmenili na platformi resničnih koristi in napredka delavskega razreda, vseh delovnih ljudi in mladine. Dokazov za angažiranost mladine je na pretek Dokončno: nobenega problema Med drugim je republiška skupščina sprejela tudi zakon o vojaških vojnih invalidih in zagotovila dodatna sredstva za šolstvo Samo še na eno stvar bi rad opozoril. V aadnjih tednih sem nekolikokrat slišal in tudi prebral približno takole oceno: »No, zdaj se je pa mladina zbudila. Ni res. de ni družbeno angažirana. Ni res, da je zaspana! Konč-no je pokazala, da Je tudi ona progresivna in napredna.« Taka ocena m samo netočna, ni samo krivična do mnogih .generacij, ki so bile pred vami, amp»ak je nevarna in celo škodljiva. V imenu tiste mlade slovenske generacije, kateri sem sam pripadal pred petindvajsetimi leti in v imenu vseh tistih generacij, k: -- j'd takrat do danes prišle skozi etapo mladosti, protestiram proti takšnim ocenam kajti naša mladina je bila v revoluciji in vke od revolucije doslej angažirana m politično zavedna. Ce ne bi bila politično angažirana m zavedna, ne bi imeli takUi rezultatov, kat jih imamo Imeli bi konflikt-te takoj po vojni, ko je bilo treba prenašati najtežja bremena. Treb se je samo vprašati, katera so merila resnične angažiranosti, in se upreta napačnim ocenam, na podlagi katerih bi skoroda kazalo takole; če mimo delam z zavihanimi rokavi v organih samoupravljanja, tedaj nisem družbeno angažiran; toda če pa p'riznam. da je to in to dobro in sem optimist, se izpostavljam nevarnosti, da me bo kdo proglasil za konformista: resnično angažiran sem pa samo takrat, kadar letim na cesto, vzklikam velike besede in pišem velike parole. To je zelo pocend stvar in ne nasedajte tej demagogiji. Dokazov za ar^ažiranost mladine Je na pretek. Naj končno go/va bo določeno s posebnimi skupščinskimi prec^pisl, ki jih je treba pripraviti -do konca. novembra letos. Postavljeno pa je že načelo, da je treba pri urejanju teh zadev upoštevati predvsem socialne in stanovanjske razmere borcev. Pravico do tega pa imajo samo aktivni borci NOV. Gre namreč za to, da se denar iie bi razgubil kam drugam, kar se Je doslej marsikje že primerilo, in da bi dobili stanovanje res najpotrebnejši. Toirej gre za dokončno ureditev enega izmed problemov, kar je po 23 letih menda res že skrajni čas, S sprejemom, zakona o vojaških vojnih invalidih je urejeno predvsem vprašanje invalidskega dodatka, ki se bo zdaj povišal, milejši so pogoji zanj in velja od 1. julija letos. Kot se Je izkazalo v skupščini, pa manjka okrog 400 milijonov starih dinarjev, da bi lahko zakon uresničili. Izvršni svet je obljubil, da bo do konca septembra predlagal skupščini ali spremembe v republiškem proračunu ali kakšen drug način, da bi zagotovili manjkaljoča sredstva. In še tretja pomembna zadeva s t^a zasedanja skupščine; sprejet Je rebalans republiškega proračuna ter še dva zakona, s katerimi se zagotavljajo dodatna sredstva za šolstvo, ki Jih je bil obljubil izvršni svet. Vprašanje pa je, ali bodo tudi občinske skupščine izpolnile svoj delež, kajti sicer bo po nekaterih računih za okrog 800 milijonov starih dinarjev sredstev premalo in zadeva le ne bo dokončno urejena. To Je zdaj odvisno predvsem od občinskih skupščin. V. J. Več pravic in samostojnosti vsem republikam in občinam Zakonodaja mora učinkoviteje spremljati naš družbenoekonomski m politični razvoj. Da bi to uspelo, je potrebna popolna revizija temeljnih zveznih zakonov, prav taKO p^ je treba zagotoviti več pravic m samostojnosti republikam in drugim družbeno-političnini skupnostim v zakonodajni dejavnosti. V tem smisiu se bo dopolnila tudi zvezna ustava, čeprav še tudi sedanja omogoča revidirati celotno zakonodajno politiko federacije. Predsedništvo zvezne skup-ščme, zvezni izvršni svet, ustavna komi^iija m skupščinska zakonodajno-pravna komisija so začeie akcijo za popolno revizijo zvezne in republiške zakonodaje. V drugi polovici julija naj bi zvezna skupščina spreje.a resolucijo o zakonodajni politiki zveze, podobne resoluc.je pa bodo morale sprejeti tudi republiške skupščine in prav tako bodo morale osvojiti načela lastne zakonodajne politike. Komisije Akcija za revizijo zakonodaje se bo začela z oblikovanjem politično-strokovnih komisij za posamezna področja zakonodajne dejavnosti. Po predlogu zakonodajno-pravne komisije zvezne skupščine bodo julija začele delati komisije za revizijo zakona o družbenem načrtovanju, za predpise o davčnem sistemu in finansiranju družbeno-po-litičnlh skupnosti. Revidirani bodo predpisi o prometu blaga vključno s prometom z inozemstvom, nato predpisi o sredstvih delovnih organizacij ter predpisi s področja zemljiških "bdiiosov in deviznega režima. Prav tako se obeta revizija zvezne sodno-organizacijske dejavnosti organov uprave, zlasti zvezne. Nekaj komisij se že ukvarja s predpisi s področja socialnega zavarovanja, pokojninskega sistema in izobraževanja. Predpisi Revizija zakonodaje, ki pomeni pravzaprav spremembo našega pravnega sistema, bo zlasti pretehtala, za katera področja federacija glede na značihiosti in potrebe našega samoupravnega sistema ne potrebuje svoje zakonodaje. Ugotovljeno je namreč, da je nekaj zveznih zakonov, ki niso potrebni, da bi bili zvezni, vsaj ne v smislu osnovnih, pa tudi ne splošnih zakonov, Po mnenju zakonodajno-pravne komisije na primer nista potreona zvezna zakona o pravobranilstvu in o požarnem varstvu, ker bi morale predpise s teh področij izdati nižje družbeno-poli-tične skupnost. Pomembne spremembe se obetajo tudi za republiško zakonodajo. Ker bodo nekatera obnaočja docela prepuščena republikam, je izredno važno, da se z republiškimi predpisi omogoči kar najpopolnejša samostojnost pokra jinam in občinam v tej vrsti dejavnosti. Samostojnost teh družbeno-političnih skupnosti bo neposredno vplivala tudi normativno aktivnost delovnih organizacij. Akcije bodo čimbolj usklajene, da bi se tako ostvarilo popolno sodelovanje z republikami. To bo pomagalo, da ne bi ob razbremenjevanju ^eze od odvečnih zakonov prišlo do »zakonske praznine«. Prav z odpravo nekaterih zveznih predpisov bi bili izdani novi republiški predpisi. S. S. Ohraniti sklad za nerazvite Skupina poslancev republiške skupščine v Sarajevu proučuje pojave v odnosdh zveze in republik, posebno s stališča specifičnosti Bosne in Hercegovine. Njihova glavna naloga je, da analizirajo dosedanje uresničevanje ustave, obenem pa, da natančneje določijo, katero vprašanje je treba pretehtati in morda tudi spremeniti. Vsekakor je zbudila največje zanimanje vrsta vprašanj, povezanih s funkcijami federacije glede odnosa na premalo razvite republike in kraje. To je razimiljivo, saj se Bosna in Hercegovina kot celota smatra za ne dovolj razvito republiko in ima zato določene prednosti pri delitvi sredstev iz sklada za finansiranje gospodarskega razvoja nerazvitih pokrajin. Kritika stališče delovne skupine poslancev v Sarajevu, kar Je, lahko rečemo,, tudi splošno sprejet sklep vsrfi republiških vodstev, je v tem, da v sedanjih pogojih ni treba spreminjati listavnih odredb, ki urejajo dolžnosti federaoi-je glede nerazvitih krajev, kakor tudi v t«n, da sedaj še misliti ni, da bi se zveszil sklad ukinil. Tako odločno stališče glede nadaljnje usode tega sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja zaostalih področij ni značilno le za razpoloženje v Bosni in Hercegovini, ampak pomeni tudi svojevrsten odgovor tistim, ki zagovarjajo (sicer ne naravnost) ukinitev tega sklada po letu 1970. Čeprav so vsekakor upravičene kritike na račun p>oslovanJa sklada — da so sredstva, s katerimi razpolaga, oddaljena od samoupravnega sistema in tržnih otoosov, ki morajo vladati glede družbene reprodukcije, poslanci vendar sodijo, da je to premajhen vzrok za ukinitev sklada, dokler se ne zagotovijo stalnejši dohodki za izpolnjevanje finančnih obveznosti fešderacije do nerazvitih. področij. S tem v zvezi Je tudi zahteva, da se sredstva prejšnjega splošnega investicijskega sklada uporabijo predvsem za premalo razvite kraje. To Je ena od od treh možnih variant, toda za mnoge v Bosni in Hercegovini je to najsprejemljivejša rešitev. A. 'N. Kmetijski nasveti NOVO! KREKER KEKS Z okusom; — šunke — klobase — sira in govedine — salame — čebule TOVARNA KEKSOV IN VAf LA BZJELOVAR Kaj sejati na strnišče Ko se sredi poletja žito umakne s polj, je še toliko sonca in padavin, da lahko pospravimo še eno žetev. ZlAto pravilo pravi: plug naj gre takoj za žanjcem. Hiteti moramo zaradi dragocenih sončnih žarkov, zidcaj en dan v juliju je več vreden kot teden dni v septembru. Cim večja Je poletna vročina, tem bolj je treba hiteti. 0 Ajda je dober strniščni posevek, ki usp>eva .v tistih krajih kot koruza. Slana, veter, dež in suša pogosto povzročijo, da nestalno rodi, kar je njena slaba stran. V kolobarju lahko oledi katerikoli rastlini, zahteva veliko kalijevega in fosforjevega gAoJila, ne mara pa dosti hlevskega gnoja, »Zakoplji ti mene v kep)e, jaz bom pa tebe v predal,« svetuje poljedelcu. Sejana naj bo v suho zeniljo. Strniščna repa ima majhno hranilno vrednost, rade jo napadejo gosenice ali bolhači, toda vseeno jo marsikje s pridom pridelujejo za človeško prehrano in za krmo prašičem. Pitnik, to je gooto sejana koruza, ki Jo kosimo za krmo govedu, zelo dobro varuje zemljo pred plevelom in čisto njivo, vendar ima zelo velik odstotek vc^ in zato majhno hranilno vrednost. P.ametneje naredijo tisti kmetovalci, ki ga zato sejejo redke^v »n pri tem uporabljajo ^ zgodnejše sorte koruze, da ob košnji vsaj začne delati tudi storže« 0 Listnati ohrovt je zadnja leta vse pogosteje mogoče videti tudi na naših poljih. Pridelovanjie je zelo preprosto: v dobro zagnojeno zemljo, ob veliki poraba dušičnih gnojil posejemo 10 kg semena na hektar, posevek pa pred nevarnimi bolhači obvarujemo s pantakanom aU lindanom. Ohrovt lahko krmimo svež do poaie jeseni, lahko pa ga tudi siliramo. Daje 'zelo obilen pridelek. Ce želimo pospraviti še eno žetev, moramo zemlji tudi več dati. Naglica nas ne oprošča za površnost, .slabo obdelavo in skromno gnojenje. Inz. M. L. POROČILO O DELU IN UKREPIH URBANISTIČNE INŠPEKCIJE NA PODROČJU OBČINE NOVO MESTO Kakor je razvidno iz statističnega poročila, je na področju občine Novo mesto precej črnih gradenj, za katere je značilno, da so v veliki večini zelo problematične, saj se nahajajo izven zazidalnih območij oziroma v predelih, ki so namenjeni za industrijo, ali so cestni rezervati, kmetijski rezervati, spomeniško zaščiteni predeli. Prav iz tega je razvidno, da pri sedanjih črnih gradnjah ne gre za probleme širšega značaja, temveč za izrazite primere samovolje. Večinoma gre za črnograditelje, proti katerim smo začeli ukrepati že pri začetku gradnje (pri izkopu), vendar brezuspešno. Najbolj problematični so: 1. Novak Polde iz Dolenje vasi, ki gradi v varovalnem pasu Krke; 1. Zrlič Ante iz Bršlina, ki gradi v Jedinščici v kmetijskem predelu; 3. Grošelj Mika, Škedelj Ivan in šiško Ciril, ki gradijo v Selih pri Hruševcu v industrijskem rezervatu; 4. Šetina Drago, ki gradi med naseljema Romanja vas in Gradišče; 5. Špringer Ivan iz Cegelnice, ki gradi v Cegelnici, in 6. Fabjan Jože, ki gradi v Novem mestu ob Cesti herojev. Novo mesto, dne 3. 7. 1968. URBANISTIČNI INŠPEKTOR To je samo devet imen, samo devet najboij kočljivih primerov :z poročila urbanističnega inšpektorja. če pa pobrskamo po arhivu letošnjega leta, najdemo 49 odločb o ustavitvi gradnje in 17 predlogov za uvedbo postopka proti črnograditeljem pri sodniku'za prekrške. škoda, ki jo povzroče te črne ovce, ni samo v stroških, ki jih terjajo spremembe zazidalnih načrtov in morebitne rešitve ter prezidave, ampak je škoda tudi posredna: samovolja črnograditeljev krha ugled občine in njenih organov, s tem pa tudi zakonodaje in države, povzroča sovraštvo med sosedi, nemalokrat pa najbolj škoduje graditelju samemu. Pobrskali smo za vzroki črnih gradenj 1. v zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za zasebno gradnjo (individualne hiše), saj je nekdanje razmerje 4:1 v korist družbene gradnje danes prav obratno v korist zasebne gradnje! To so pospešili ugodni kreditni pogoji, še bolj pa stvarno vrednotenje družbenih stanovanj (valorizacija), ki bo, kot obljubljajo, ponovno izvedeno leta 1970. Dvosobno stanovanje najbrž ne bo cenejše kot 300 din na mesec! 2. Vsakdo hoče v tej ihti za svojo hišico graditi seveda v središču naselja. Tu so sicer urbanistični programi — prostora pa ni več! Na obrobju naselij je še dovolj prostora — niso pa še i^elanl zazidalni načrti! Graditelji stoje pred prvo oviro: »procedura«! Prvi bi rad ^dal pri sv. Roku, drugi v Ločni, tretji v Cegelnicd, četrti pa recimo na Oikavi! Za vsako Dosamezno eradn.io je treba izdelati sazidah načrt cele bodoče soseeske. To pa traja nekaj mesecev m tudi precej stane! Stroškov za načrte cele sose ske ne more nositi en sam graditelj, stanovanjsko podjetje pa tudi nima toliko denarja, da oi lahko iz svojega kreditiralo vse te načrte. Treba je počakati ah pa graditi na črno! Obstoji še tretja možnost: gradnja v soseski, ki že ima načrt. Ta pa večini graditeljev ne diši; zemljo ima tam, službo blizu, vinograd čez cesto in še in še. Edina možnost je torej: na črno! 3. Naj lepša spodbuda za črne graditelje pa so naši zakoni: borih 200, po novem pa 500 din, je treba plačati kazni, če te urbanistična inšpekcija prijavi sodniku za prekrške. Sodnik pa je milega srca in ima dela čez glavo: na vrsto prideš šele čez pol leta. in še takrat ne bo ka- zen celih 500 din, ampak najbrž nekaj manj .. Kdo si ne bi privoščil tega: vsi stroški za posnetek zemljišča, (ki bi ga moral po zakonu narediti katastrski urad brezplačno), zazidalm načrt, lokacijsko dokumentacijo, prošnjo, soglasja in še številna pota od enih birokratskih vrat do drugih so vam prihranjeni, če gradite na črno. Pa še čakati ni treba: danes se odločite gradnjo, jutri zakoličite in skopljete jamo, pojutrišnjem zabetonirate temelje, m hišica raste kot goba po dežju Potuho vam daje zakon! Ovire pa le pridejo! Vse gre seveda tako daleč, dokler ne zaprosiš za kredit pri banki. Banka je stroga in kredita ne da brez dokumentov o dovoljeni gradnji. Potem se začne prasjačenje, naj bi občina gradnjo le priznala. če pogledajo skozi prste. gre, če pa ne, se začne za črnograditelja križev pot. Tudi električarji ne bi smeli priključiti toka, vodovodarji ne vode in komunala ne kanalizacije. Tu se znajde, kakor se kdo more: vodo priključi pri sosedu, stranišče naredi na štrbunk, električarji pa tudi niso tako strogi, saj dobe novega potrošnika! In črna gradnja je pod streho, vsem tistim v brk, ki so plačali komunalm prispevek, »proceduro« in načrte, vsem tistim, ki so pošteni državljani in še danes čakajo, da bodo dobili lokacijsko dovoljenje! Kje so krivci? Poglejmo še enkrat naše tri glavne vzroke za črne gradnje: 1. Povečano zasebno gradnjo je povzročil višji standard — tu najbrž ne bo tožnika in krivec ne bo kaznovan, saj smo ta standard tako dolgo komaj čakali! Sprejeti ga moramo na znanje in mu prilagoditi zazidalno načrtovanje in kaznovalni režim! 2. »Procedure« je krivo naše birokratsko urbanistično mečkanje. Nad načrti, ki bi bili do danes že zdavnaj lahko nared, se je izživljala vrsta dobro plačanih (!) arhitektov in drugih »strokovnjakov«, ki so stvari tako temeljito zagodi j ali, da se komaj vidimo ven! Tistega, ki je dobro mislil, so hitro povozili, če ne danes, ga bodo pa jutri! Večkrat je imela svoje prste vmes tudi »politika«, ki bi ji laiiko rekli »zveze in poznanstva«, če ne še kaj hujega. Tudi nekateri ugledni ob-čam so vplivali na urbanistično planiranje tako, kot se je zdelo najbolj prav — njim! Danes pa nočejo biti nič krivi. Za »navadnega« človeka je bilo tisoč predpisov, za onega z »zvezo« pa se je že nekako uredilo... Pravijo, da je »procedura« zdaj krajša, da je precej urbanističnih programov narejenih, da število črnih gradenj upada. Bilo pa bi še mnogo manj težav, če bi graditelji sploh vedeli, kako je treba. Za vse tiste, ki žele graditi, objavljamo postopek v posebnem okvirju. Samo na tak način bodo lahko brez skrbi gradili! Novomeško stanovanjsko podjetje ima kar 150 pri- I m ZAMRZNJENA CRNA GRADNJA in buldožer za strašilo! Še pri tistih redkih črnih gradnjah, ki bi morale biti porušene ali zasute je težko odločiti na čigavi strani je pravica. Občina in zakon imata prav brez-dvomno, graditelj pa tudi dokazuje svoj prav, če ne drugače pa z dobrimi zvezami! škoda, ki jo pri tem trpimo vsi, pa ni opraA^ičljiva! pravljenih lokacij, kjer je možno graditi. Tudi lastniki zemljišč že popuščajo s ceno, ker so se ustrašili plačevanja prispevka za mestno zemljišče, ki ne bo majhen. Mimo tega nihče ne more prodajati zemlje neposredno graditelju. Vsa kupčija gre lahko samo prek občine. To je zadnji ukrep proti špekulaciji z zemljišči, ki je precej ovirala gradnjo. 3. Tretjega krivca — zakon — pa bo najbrž najtežje prijeti. Poslanci, ki so ga sprejeli so mislili predvsem na tistega, ki ima dovolj denarja in ne potrebuje krmita pri banki. Tak lahko gradi z gotovino, pa tudi 500 din za morebitno kazen bo že kako spravil skupaj. Težje je za delavca in 'tist^a, kri ne more brez kredita. Zakon je mil za bogatega, r^ veža pa kar dvakrat udari po 'glavi! Drugi zakoni imajo hujše sankcije in občine so tudi za .črnograditelje predlagale, kazen od rOOO do 10.000 din (do milijon Sdin!), vendar zvezni poslanci tega niso sprejeli. Cesa neki so se zbali? M. IviOšKON CE NE MOREJO RASTI STANOVANJA — PA NAJ RASTEJO VIKENDI? Tako se upravičeno sprašuje delavec, čigar hiša je med prvimi na vrsti za rušenje. 6e bolj smo lahko ogorčeni* če rastejo CRNI viicendi ob Krki pri Dragi, v Dolei^jskili Toplicah, na Ti^ki gori, v Bučni vasi (na sliki) in drugje. N^ug jih je ▼ postopku — kaj pa drugi? KAJ JE TREBA? 1. Vprašati na občini, kje je zazidljivo za določeno vrsto grad-nje. 2. Vložiti prošnjo na občini za lokacijski ogled. 3. Na' osnovi lokacijskega zapisnika in soglasij (voda, elektrika, kanalizacija, cesta, telefon) naročiti lokacijsko dokumentacijo ali zazidalni načrt pri stanovanjskem podjetju. 4. Vložiti* prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim gradbenim načrtom in zemljiškoknjižnim dokazilom o lastništvu zemljišča. 5. Vložiti pri banki prošnjo za kredit. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA izjemna priložnost ugodnega nakupa: Q potovalke velikosti 50 x 30 samo 59,00 din Q kombineže vseh velikosti in krojev 13,00 din Q flanelke različnih barv — predsezonska cena 19,80 din. VSE V POSLOVALNICI 1, Glavni trg — SEVNICA. X. JUBILEJNI ZLET BE Večji poudarek medzietnim prireditvam Na X. jubilejnem zletu Bratstva in enotnosti, ki bo leta 1969 v Bihaču bodo prireditve v vseh občinah zletnega območja sb mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte .Jih in (Pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste hannenili za biago iz zalog! Pri tem Vam h|jbolj učinkovito pomaga oglas v lokal-i ; nem tedniku! POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE m ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNC VAM PRIPOEIOCAMO: 0 Kranjskp liinhasc % invskP saiair«) ^ 0 šunkanco 0 vsr ostair vretr klobas in nalam Aa itrrnovkr pečenice id safalade sprejemam« posebna narorila )BRA1 •^I.AVNICA tel. 72-231 PoročaJi smo že, da je bil pred nedavnim v Biliacu shod družbenopolitičnih delavcev iz območja, ki je vključeno v tradicionalni »Zlet bratstva in enotnosti«. Na zboru, ki so se ga iideležiU 2^topniki iz Like, Bosanske krajine, Korduna, Moslavine, Bele bajine in Dolenjske, je sodeloval tudi predsednik republiške konference S25DL Bosne in Hercegovine Sead CJerič. Glaviri nam^ tega zbora je bil, da ocenijo priprave za X. jubilejni ^zlet, ki bo junija 1969 v Bihaću, in da dopolnijo program prireditev oziroma da v krog sodelavcev Samo še leto dni čakanja? Cestno podjetje iz Novega mesta namerava v luisled-njih 14 dneh opraviti vrsto v^rževajiih del na republiških cestah v brežiški občini. Žd ta teden nameravajo popraviti cestišče na odseku Brežice — Dobova, zatem pa bo prišla na vrsto še cesta proti Cerkljam. Prihodnje leto naj bi asfaltirali cesto skozi Brezino do Globokega. S tem bi zelo ustreg i Artičanom, Sromlja-nom, Globočanom ii* Piše-čanom, ki kar ne morejo dočakati asfalta. O) — Štefan, ti imaš traktor? — Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval zanj pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta ' zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2.5 odstotka v dinarjih! pritegnejo vse občine letnega območja. Prisotnd so kot pozitivno ocemli dejavnost v medzlet-nih prireditvah in pozfdravili to obliko, kot zelo ^rejeon-Ijinro, zlasti ker se z večjim obsegom medzletnih prireditev nekoliko razbremeni močno nakopičen program glavnih zletnih dni. Prevladovalo je mnenje, naj bodo glavne zletne prire^tve poleg Bihaća tudi v drugih mestih Bosne. S tem bi se doseglo večje zanimanje občanov in zmanjšale skrbi prirediteljev. Predsednik Cerić je poudaril velik pomen, ki ga ima zlet za utrjevanje bratskih vessi med narodi. Ob koncu so udeleženci zbora poslali predsedniku Titu pozdravno pismo s toplimi željami, da se uresničijo njegove napredne misli. Sd V enem dnevu našteli 1900 motornih vozil Na mostu čez Krko ir* Savo v Brežicah so pred kratkim šteli vozila. V enem dnevu je peljalo čezenj nad 1500 osebnih avtomobilov. 185 avtobusov, 200 tovornjakov in drugih vozil. Peščev, kolesarjev, mopedistov in motoristov niso šteli, prav ti pa precej pripomorejo h gostoti prometa. v - minulem letu je bdla dnevna obremenitev mostu 7888 brutoregistrskih ton. Podatek je zanimiv v primerjavi z avtomobilsko cesto, kjer je bila povprečna obtežitev v 24 urah 13.000 ton. Do konca leta brez ??krbi v tovarni pohištva imajo zagotovljena naiočila do konca tega leta. Pravijo, da jiim je izvoz dobro stekel in da prodajo na tuje 60 do 65 odst. isdelkov. To so predvsem regali, kosovno blago in zvočne omarice. Nefcaj nad polovico izdelkov prodajo s pomočjo posrednikov, kot so LESNINA. SLOVENIJALES in EKSPORT DRVO iz Zagreba, drugo pa izvozijo neposredno po naročilih tujih kupcev. Za domače tržišče izdelujejo pohištvo tudi v koope-riciji z Lesnoindustrijskim podjetjem iz Siska. Zalog nimajo. Proizvodnjo planirajo tako, da vse izdelke sproti prodajo. Neuspeli načrt naselitve Slovencev na Poljskentf Od 2. do 5. V. mere, je naročil Gradmannu, je pregledovala na Spodnjem naj to sporoči Himmlerju, Bavarskem (1. in 2. v Wald-sassnu, 3. v Speinshardu, 4. kar je ta tudi storil. Mnogi izdani Slovenci so in 5. v Straubingu), kjer je se celo branili izpolniti for- pregledala 285 oseb. Na Gor- mular prošnje za podelitev njem Bavarskem je od 7. do državljanstva ali pa so si 16. V. (7. v Alt-Ottingu, 9. do 11. v Weichsu, 13. in 16. v pred komisijo z navajanjem napačnih podatkov prizadeva- Rottmannshohe in v Kochel li, da bi dobili končno oceno am See) pregledala 605 Slo- »A«, tj. da bi ostali v rajhu. vencev, v Bad Worishofnu je Mnogi so tudi zanikali zna-od 17. do 21. maja pregleda- nje nemščine, da bi jih zato la 282 oseb s švabskega, na- ra:^lasili za nesposobne za to pa je konec maja in v za- ponemčenje. Tako nrp. začetku jxmija na Spodnjem ključno poročilo osrednjega Bavarskem (Straubing) in vselitvenega urada v Lodzu o Saškem (Dresden) pregledala pr^ledu Slovencev z dne 3. še 199 starih in bolnih oseb. Zastopnik štajerske domovin- oktobra 1943 navaja, da so izseljeni Slovenci sicer dobri ske zveze v komisiji je bil delavci, pozna pa se jim, da Hugo Wallner. so bili v avstro-ogrski mo- XXII. komisija je 24. III. narhiji v ostrem nasprotju z začela v pokrajini Wurttem- nemštvom, da sicer niso bili berg (v Heiibronu, Nereshei- zadovoljni z jugoslovansko mu, Biberachu, Intermarch- . državo, vendar pa niso «pre-talu, Weingartnu in Rottwei- menili svojega odnosa do lu), nato na Badenskem (v nemštva. Zaradi tega, pravi Lorrachu, Lahru, Villingenu, Gerlachheimu in Bruchsalu), v Saarbriicknu, Nassnu, Bonnu, Detvraldu, Kasslu in II- poročilo, je razumeti, »da se mnogi Slovenci upirajo, da bi napisali prošnjo za podelitev državljanstva, branijo senburgu, kjer je 11. avgusta se celo uporabljati^ nemški končala delo. Vse tri komisije so pregle- jezik, čeprav ga znajo«. Tisto večino Slovencev pa, ki je za- dale 3458 slovenskih družin s prosila za državljanstvo in se 15.721 člani. 2867 družin s pokazala lojalna, je treba ime- 13.253 člani (6402 moška In ti za indiferentno, pravi po- i 6851 žensk) so razglasile za ročilo, sposobne za naselitev v vzhodni Evropi, kar znaša 86 odstotkov pr^ledanih. Od teh je bilo 10.266 kmetov in poljedelcev, 4015 obrtnikov in indiLstrijskii delavcev, 343 tr- nSmo Slovenci in hočemo domov!« Tudi tisti Slovenci, ki so že bili v taborišču Stockhof govcev, 98 uslužbencev, 128 Lodzu in so jih imeli že gospodmjskih p^ocnic m ^^pravijene, da jih odpošlje-hlapcev m 403 odrasle osebe ^ ^ ^ brez poklica. Ti vsi so na Si^Klnjam Štajerskem pustili 2304 kmečka posestva z okrog 20.799 hektari zgnije. »Slovenci se upirajo naselitvi v Lublinu« jo v Lublin, so se temu upirali. Po Kriigerjevih podatkih bi naj bilo pripravljenih 169 družin z 957 osebami. Ko so npr. prišli k njim zastopniki SS-naselitvenega štaba iz Lublina, da bi jih pregledali ip dobili od njih potrebne podatke za naselitev, »jih je Ko so komisije osrednjega 80 odstotkov izjavilo, da pod vselitvenega urada preptledo- nobenimi pogoji nočejo iti vale Slovence, so ugot vljale; ' na Vzhod«. Akcijski štab »Vsi brez izjeme so neprene- volksdeutsche Mittelstelle v homa pri vsakem uradu izrekali svojo nujno prošnjo, da i bi se smeli vrniti v svojo Lodzu se je pritoževal, da se teh 643 Slovencev »ni niti malo potrudilo, da bi se pri- ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo raznih osnovnih sredstev (železne postelje, nočne omaric«, stole, mrae, odeje, zavese in drugo). Licitacija bo dne 28.7. 1968 ob 9. uri. — Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva vsak dan od 6. do 16. ure. staro domovino.« Zato je npr. bližalu nemštvu«, se naučili I vodja planskega oddelka nemškega jezika, čeprav je osrednjega vselitvenega urada organiziral jezikovni tečaj, da SS-Obersturmfiihrer doktor poudarjajo, da so Slovenci, in Gradmaiui že 2. marca 1943 izjavljajo, da niso prišli tja poročal svojemu vodji: delat, temveč da hočejo na »Slovenci, ki prihajajo na vsak način domov. Tudi mla-pregled, se soglasno upirajo di ljudje izjavljajo, »da so naselitvi v Lublinu. Za vzrok Slovenci in da ne marajo navajajo naslednje: vstopiti v Hitlerjevo mladi- 1. niso navajeni na klimo. no«. Zelo bi bili izpostavljeni pre- Nacisti so iz Slovencev, Id hladu; 2. hočejo se ukvarja- so jih že spravili v taboriti z vinogradništvom in sad- šče Stockhof pri Lodzu, iz-jarstvom, kakor v svoji do- brali okrog 175 moških in movini; 3. hočejo biti nase- jih začeli uriti po vojaško, da Ijeni v gorati pokrajini in ne bi predstavljali t. i. »stražno na ravnini. moštvo (Wachmannsdiaften). To zavračanje naselitve v ki bi naj prevzelo zaščito na-lublinskem distriktu dobiva sel jenih volksdeutscherjev. že tftiršnp oblike, da je treba Volksdeutscherji pa so bili račimati z resnim odporom, nezadovoljni »da jim tako re-Ne samo da so poskušali koč za zaščito dajejo izrecne zbežati, v mnogih primerih se sovražnike«, jim je to c^lo posrečilo« itd. 2e 7. aprila 1942 so nacisti Gradmann je prosil vodjo ooslali v Stockhof prvo takš-osrednjega vselitvenega urada no skupino Slovencev, v kate-dr. Malsen-Ponickaua, naj ob ri je bilo okoli 150 mož. Naj-svojem obisku v Berlinu o prej so se moraU ^vojaško tem poroča štabnemu uradu in končal; »Ce smemo dodati, imajo poleg tega nemški priseljenci veliko nezaupanje uriti, nato pa so jih 17. jum-ja 1942 poslali v Zamosc. in sicer v vasi tako. da je na vsakih 17 nemških družin do Slovencev. Ne bi se smeli prišel en Slovenec, za njim čuditi — tako se Cesto sliši pa bi naj nato prišla vsa nje-— če bi Slovenci kmalu gova družina. Vsak je dobil predstavljali okrepitev za puško s 150 naboji in naj bi partizane v lublinskem di- branil vas pred poljskimi par-striktu.« Ko je vodja III. B tizani. Vendar Slovencev ni-referata v državnem glav- so namestili po izpraznjenih nem vamostaem uradu v poljslcih hišah, temveč v ne-Berlinu SS-Standartenfiihrer ke barake in jUn niso dali dr. Ehlioh zvedel za te raz- zemlje. PREDSTAVLJAMO VAM UDELEŽEN^ FORME VIVE Eugen Ciuca Letošnji iKleleženec Forme vive Romun Eugen Ciuca je kipar, ki je pred letom v Bukarešti razstavljal svoja dela v eni najpomembnejših romunskih galerij, ne da bi izdal ob tem katalog ali kakorkoli drugače poskrbel za bo, da bi se zvedelo za njegovo razstavo. Na panoju pred rassstaviščem je ime ETUGEN CIUCA pritegnilo več kot 50.000 obiskovalcev. Kipar, rojen leta 1913, je mojster, ki je lani v Italiji (tam je živel več kot pol leta) v Pontelon-gu pri Padovi postavil ogromen kip Danteja, mož, ki je razstavljal lani v Padovi, Rimu, Torinu in letos v Milanu in čigar dela so v zasebnih in galerijskih zbirkah v Aleksandriji, Parizu, Londonu, New Yorku, Berlinu ... V prvih dn^ je v Kostanjevici izklesal kip Steber mojih staršev, katerega je opremil z liričnim tekstom v romunščini. V svoje delo vpleta romimske folklorne simbole, Drugo delo, ki sedaj nastaja, bo njegov glavni prispevek letošnji Formi vivi. V načrtu ima še darilo ko-stanjeviški šoli ter spomenik partizanom, ki bo sjal ob vhodu v Kostanjevico ... EJugen Ciuha je kipar in slikar. Vrsta njegovih ris'b je v šoli, kjer stanuje, spremenila pros'nr v atelje. Ciuca pravi, da lahko dela kjerkoli; pri nas, v Italiji ali doma. Dela v vseh mogočih teh- Romunski umetnik Eugen Ciuca pri delu na FORMI VIVI 68 v Kostanjevici. Prispeval bo dve svoji stvaritvi: STEBER MOJIH STARŠEV (tega izdeluje na sliki) in DAŠKI STEBER (Foto: Mirko Vesel) Se ena Forma viva? TrebanjsJca občina si prizadeva organizirati prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev. Zamisel, ki je vredna vsega priznanja, bd plenila ne samo prijetno kulturno p>oži-viter/ v poletnem mrtvilu, temveč tudi bolj razgibano kulturno dejavnost v občini sploh. Za to kulturno prireditev, ki naj bi bila v času med 20. in 30. avgustom, nameravajo izdati tudi manjši prospekt. Slikarje naj bi taborili in ustvarjali v idilični trebanjski okolicd. Občina bi jim zagotovila prostor za slikanje, organizirala prevoze in izlete v okolico, v zameno pa bi vsak slikar odstopil sliko ali dve, ki bi jih razstavljali v stalni galeriji, po VEČ KAKOR 10.000 DOBITKOV BO IZŽREBANIH ZA ČLANE IN NAROČNIKE KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE. vsej verjetnosti v preurejenem trebanjskem gradu. Kot predvidevajo, bodo povabili deset slovenskih slikarjev — nalvce\', pa tudi tri goste iz hlebinske šole na Hr-vatskem. Zamisel je pozdravil tudi zagrebški novinar Gerhard Ledič, naš največji zbiralec umetnin tovrstne umetnosti. Meni, da bi takšen tabor združil številne naivne slikarje, ki sedaj razkropljeni po vsej Sloveniji us-tn^arjajo vsak zase. Tako bi imeli priložnost, da se spoznajo in izmenjajo izkušnje. Zamisel — upajmo, da bo uresničena — bi veliko pomenila tudi za naglo razvijajoči se turizem v trebanjski občini. JoK Folklorna sobota v okviru Dolenjskega poletja 68 bo v soboto, 27. julija, ob 20. uri nastopila v Dolenjskih Toplicah folklorna skupina Rečica iz Karlovca, na terasi nove restavracije na Otočcu pa ob istem času fol-,kloma skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Prva nastopa s 40, druga — nastopila je tudi na Dolenjskem poletju 67 --pa z 48 člani. Obiskovalci obeh prireditev bodo imeli priložnost videti in slišati plese in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnostnih manjšin. nikah in materialih. Njegov obisk Kostanjevici na Krki bo ostal zapisan v srcih vseh ljudi, ki so ga ali pa ga bodo v prihodnjih dneh srečali, kajti svetovljan je, izreden kipar in ustvarjalec, iz čigar del vseskozi sije čista umetnost. Taka, kot si jo 3e moremo misliti. PETER BREŠČAK ' Iz naših galerij LAMUTOV LIKOVNI SALON V KOSTANJEVICI. Kostanjevdška razstava Svet naivnih je podaljšana do konca meseca. Doslej si jo je ogledalo že 7000 ljudi. Zaradi izrednega zanimanja zanjo mnogi menijo, da bi bilo dobro, ko W jo kdaj postavili tudi v Ljubljani. KRŠKA GALESilJA. Razstava Jakčevih grafik je vzbudila v Krškem in okolici izredno veliko zanimanje. Za odkup del se zanimajo številni posamezniki ter nekatere delovne organizacije. DOLENJSKA GALERIJA. V Dolenjski galeriji je postavljena zbirka del starih mojstrov. MIRNA NA DOLENJSKEM. V mirenski osnovni šoli razstavlja slikarska dela Viktor Magyar. Razstava bo odprta do 22. julija. Mladost v belem Ob koncu minulega šolskega leta je izšla v Novem mestu piTra številka novega srednješolskega glasila »Mladost v belem«. Napisale in izdale co ga dijakinje šole za zdravstvene delavce pod vodstvom prof. Jožeta Škufce. V nasprotju s »Stezicami«, ki se iz leta v leto tanjšajo, je »Mladost v belem« zajetno, skoraj 30 strani obsegajoče glasilo, napolnjeno domala od prve do zadnje strani z leposlovnimi sestavki. Velja predvsem iskrenost, ki veje iz napisanih sestavkov, veljajo doživetja deklet »v belem«, ki se pripravljajo na odgovoren jioklic zdravstvene delavke. Med pesmimi, ki v listu prevladujejo, so tudi resnejši poskusi, kar velja zlasti za izpoved »Bila sem v Begunjah«, ki jo je napisala Silva Zlobec. To je tudi edini s priimkom in imenom podpisan prispevek v prvi številki »Mladosti v belem«. Aplavz za Karlovča-ne na Otočcu v soboto zvečer je bila na terasi nove restavracije hotela Grad Otočec prijetna kulturna prireditev; gostovala je folMoma skupina KUD DRAGOTIN ARMAN-DO iz Karjovca in požela za i2jvixne plese j.ugoslovanskih narodov aplavz domačih in ^ tujih gostov, ki so z zai^ima-njem sledili plesalcem, pevcem in orkestru. Zbrane J-e najprej pozdravil Lojze Kastelic, za njim pa predstavnik Karlovčanov. Pokozailo se je, da novi oder novomeškega Zavoda za kulturno dejavnost zek) ustreza prosto-ni pred novo otošiko restavracijo, kjer bo v bodoče verjetno lahko še precej takih in drugačnih prireditev. •k Veliko ribiško tekmovMije v Kostjmjevici, ki so % ga udeležili ribiči iz vse Slovenije in iz Zs^eba, je bila zares lepo pripravljena in zanimiva prireditev. Naj\’eč sreče in tudi sprefaiosti je imel v tekmovanju za najtežjo ribo Viktor Antončič iz Novega mesta, ki je ujel 1,69 kg težkega soma (v sredini), poleg njega sta še Jože Cemoša, predsednik RD Kostanjevica (levo), in glavni sodnik Slavko Tesar iz Novega mesta. (Foto: I^lde Miklič) OD TU IN TQM KRŠKO — V prvem Koiu m pokal slovenske plavalne zveze so se 16. julija popoldne na Celulozar-jevem plavaliSću pomerili: domači CeluloBar, trboveljski Rudar in Ljubljana. Domači so nastopili brez sloveaiskega rekorderja na 100 in 200 metrov prsno DuSana Zlatiča, državna reprezentanta Čargo in Potočnik pa sta plavala utrujena, saj sta se šele tisto jutro vrnila iz Vzhodne Nemčije. Oslabljeni Krčani so zbrali 9.900 točk, Ljubljančani 11.719 in Trboveljčani 11.154. Dvoboji so se končali takole; Celulozar — Rudar 58 : 83, Celulozar — Ljubljana 61 : 80 in Ljubljana — Rudar 72 : 70. Celulozarjev pionir Turk je na 100 metrov delfin z 1:21,8 dosegel nov državni in republiški pionirski rekord. Drugo kolo za pokal plavalne zveae bo 26. julija v Trbovljah. ROSTOCK — Na plavalnem mitingu v bem v^x>dnon»nškem mestu od 10. do 12. julija sta za jugoslovansko mladinsko reprezentanco nastopila tudi plavalca krškega Celuloaarja Prane Čargo in Ljubo Potočnik. V močni kon-kureaici plavalcev iz socialističnih držav je prišel Čargo v disciplini 200 m^ov cravrl s časom 2:12,7 v finale, v finalu pa je plaval za 2 desetinki sekunde slabte in zasedel sedmo mesto. V predtekmovanju na 400 m crawl pa je bil 10 in s časom 4:43,8 dosegel osebni rekord. V hudi konkurenci na 1500 m crawl je bil štirinajsti. S takimi rezultati je bil Čargo najbolje plasirani Jugoslovan na tem miting. Potočnik je nastopil v disciplini 100 m crawl in s časom 1:01,2 dosegel 17. mesto. NOVO MEvSTO — Na republiškem ptrvenstvu dvojic v balinanju, ki je bilo 14. in 15. julija na Jesenicah, sta zasedla novomeška igralca Stalcer in Mraz četrto mesto. To je največji uspeh novomeških balinarjev na republi->kem tdanovanju. Dvojica krškega Geluloearja je Izpadla v pred-tetanovaniu. Mnogo ribiške sreče v Kostanjevici Ribi&ka družina Kostanjevica na Krki je organizirala ob 15-Ietnici ribiške družine in v počastitev 22. julija veliko ribiško praznovanje, ki se ga je udeležilo 62 ribičev iz vse Slovenije in Zagreba.. Tekmovanje se je začelo v soboto, 20. julija. Prvi dan so ttk-mov^i v lovu na najtežjo ribo. i Csprav so lovili ponoči, so morale bili ribe dovolj velike. Med posamezniki je imel največ sreče Viktor Antončič iz Novega mesta, ki je ujel 1,69 kilograma težkega soma, drugi je bil Alojz Kerin iz Novega mesta z 0,88 kilograma J težkim limom, tretji pa domačin Jože KržiSnik, ki je ujel 0,35 kilograma težko podust. V nedeljo so ribiči tekmovali poramično U. v ekipah v lovu za največje Število rib. Med eki-jami — tekmovale so moSke in mladinske ekipe. — so se najbolje odrezali ribiči Novo mesto I., ki so ujeli 302 ribi in dosegli 3020 točk; druga je bila ekipa iz Kostanjevice z 343 ribami in 2430 točkami, tretje mesto je Mraz - medobčinski prvak Medobčinskega prvenstva posameznikov v balinanju, ki je bilo 18. julija, se je udeležilo 8 t^-movalcev krfikega Celulozar j a ter Loke, Pionirja in železničarja iz Novega mesta. Tekmovali so v dveh skupinah. V finalu Je Mraz premagal Gelb» st. iz Krškega s 13:3, Gelb ml. pa Cvara (Loka) s 13:11. V odločilni t^cml za prvo mesto Je Mraz pHtnnagal Gelba ml. s 13:3, Gelb st. pa Je bil po zmagi nad Cvarom s 13:0 tretji. pripadlo ekipi Vogiajna—štore, ki Je ujela 154 Vib in dosegla 1540 točk. Med mladinskimi ekipami so bili najboljši Koetanjevičanl, ki so ujeli 56 rib in dosegli 560 točk; slab&i so bili Blejčani, ki so ujeli le 11 rib in si jjriborili 110 točk. Med posamezniki je bil najboljši Miro Bergar iz Novega Mesta (ujel je 132 rib in dosegel 1320 točk), drugi je bil Ivan Kozole iz Kostanjevice (112 rib — 1120 točk), tretji pa Vid Meršol iz Novega mesta (107 rib — 1070 točk). Tudi mladinci so imeli pri ovu srečo. Največ točk je dosegel CJiril Gašperin iz Venč; ujel je 74 rib in dosegel 740 točk. Drugi je bil Niko Pirnat iz Brežic; ujel je 42 rib in dosegel 420 točk. iTetji je bU Iztok Košak iz Ko-btanjevice s 36 ribami in 360 točkami. Vsi tekmovalci so dobili posdane nagrade in diplome. Nagrade vstaje za leto 1968 Republi&kl odbor Zveze združenj borcev NOV Je ob letoftnjem dnevu vstaje slovenskega ljudstva nagradil pet avtorjev znanstvenih in umetni&ih del na temo revo-kicionamega boja. Nagrade so prejeli: dr. Tone Ferenc, Staitko Petelin, Irance Filipič, Vladimir Lakovič in JoCe Sn^t. Dr. Tone Ferenc Je bU nagrajen za znanstveno igodovinopisno d^ »Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1043«. Knjiga je temeljit, vsestransko osvetljen prikaz dogodkov v enem najbolj razburkanih (rtxlobJJ NOB na Slovenskem in Jo lahko uvrstimo med najboljle stvaritve slovenskega zgodovinopisja NOV v tadnjih letih. Stanku Petelinu so prisodili nagrado za monografijo »PreSemova brigada«, ki Je nadaljevanje njegovega dosedanjega obsei^iega raziskovalnega in zgodovimkega dela o 31. diviaiji. Ocenjevalci menijo. da Je to delo tudi močan prispevek za oris zgodovine Gorenjske. France Filipič Je pisec tehtnega dela o NOV v severovzhodni Sloveniji do začetka leta 1943, »Pohorci bataljon«. Nagrajeno delo Je plod - vztrajnega raziskov^a zgodovine Pohordčega bataljona. Je popolnejše od dosedanjih del na to temo, dragoceno pa zlasti zategadelj, ker prinaša vrsto novih podatkov o NOV v severovzhodni Sloveniji. Slikar Vladimir Lakovič je prejel nagrado za »cikliis olj z motiviko koncentracijskih taborišč.« Kritiki menijo, da Je nejgova umetnost bogata čustvenega in miselnega iSodteksta, tako hiuna-na v osnovni pobudi, da Je njena trpkost prav tako estetska kot moralna vrednota. Za pesnitev »Koleselj iz cedill-ke« Je bil nagrajen pesnik Jože Smit. Delo so po mnenju poznavalcev uvršča med najboljša dela o slovenskem osvobodilnem boju. Vera Nikolič iz Ćuprije je svetovna rekorderka Svetovni športni časopisi posvečajo te dni posebno pozornost Veri Nikolič, 20-letni atletinji iz Ćuprije, ki je v soboto, 20. joilija, zmagala v finalu britanskih atletskih iger v teku na 800 m. Na lioffidonskem stadionu Cry-stal Palače je Vera Nikolič dosegla svojo največjo zmago doslej: 800 m je pretekla v času 2:00,5 in pustila za seboj nevarni tekmici Angle-žiiijo Board (2:02,0) in Američanko Brown (2:02,2). Vera je doslej dosegla že celo vrsto odličnih rezulta-toiv. Ker letos spomladi ni posebno napredovala, so ji očitali, da je premalo trendra- la. Opozorila so zalila in Vera je v Londonu dokazala, da je najboljša na svetu. Vsa jugoslovanska javnost pričakuje, da se bo Vera Nikolič, ki je postala prva jugoslovanska rekorderka na 800 m, odlično odrezala tudi m olimpijskih igrah. ii? m OSTERMAN NA SLOVENSKEM PRVENSTVU „ Igral bom, kot znam Mojstrski kandidat iz Kočevja računa na uvrstitev med prvo šesterico najboljših šahistov Mojstrski kandidat Rudi Osterman iz Kočevja se je lotos (po enoletnem premoru) spot uvrstil na člansko šahovsko prvenstvo Slovenije. »Ali ae tl zdi, da boš za prvenstvo dobro pripravljen?« som ga vprašal spotoma na ulici. »Nikakor ne,« je odvrnil. »Na prvenstvo se pripravljam vsak dan štiri ure. Studiram predvsem srednjo igro — kombinacije. Za otvoritve in končnice naj-brS ne bo časa.« »Kaj pričakuješ v Ljubljani, se pravi na prvenstvu?« »Igral bom, kot znam. Več bom pridobil, če bom ostro in razburkano partijo Izfriibll, kot pa, če bom str^opetno remiziral. Računnm nn eno prvih šestih mest, s tem pa hi .ne neposredno uvrstil na prvenstvo prihodnje leto. Prijetneje mi bo, če bo na prvenstvu igral tudi prof. Igor Penko iz Novega mesta.« »Kaj te pri šaliu najbolj navdušuje?« " »Kombinacije, drzni’ napodi, dvorezne pozicije. Rad imam rusko šaho^o &>lo.« »Kaj ti pomeni šah?« »Spodbuja me pri vsakdanjem delu, pomaga reševati težave. Vsekakor je toh zame več kot zabava.« »Kaj pa pionirski šah v Kočevju?« »Najbolj sem vesel, da so napredovali najmlajši.« IVE STANIČ MOKRONOG — V počastitev E>neva vstaje sta se v ponedeljek srečali nogometni moštvi pripadnikov JIA iz Puščave in mlnrlln-cev iz Mokronoga. Zmagali •» vojaki z rezultatom 9:1, rezuUnt pa bi bil Inhko Se večji, čo ne bi vmtar minrtinrev bra- nil. To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Ne delajmo iz tožnika obtoženca! Dovolite mi, da se vtaknem v polemiko med nekaterimi belokranjskimi političnimi delavci in inženirjem Francijem Stariho^ Oglašam se zato, ker sem bil pred nedavnim tudi jaz politični delavec, sedaj pa sem študent in sem tudi sodeloval v akcijah ljubljanskih študentov. Ne morem se strinjati s tem^ da so nekateri občinski funkcionarji še pred zborovanjem v študentskem naselju prepričevali študente (prek študentskih pokrajinskih klubov), naj nikar ne počenjajo neumnosti, in jim kot protiplačilo ponujali celo višje štipendije. Ne mislim zagovarjati vandalizem redkih posameznikov v Beogradu niti povzdigovati pomen študentovskega gibanja v Jugoslaviji, zdi pa se mi, da velika večina slovenske javnosti nima objektivne predstave o dogajanjih v Beogradu, v Ljubljani in drugih univerzitetnih središčih. študentske demonstracije v Beogradu (deloma tudi zborovanje v Ljubljani) ne nadaljujejo tradicije akademskih razprav o problemih univerze in družbe, študentje so (v Beogradu sicer na neobičajen način) zahtevali, naj se uresničuje to, kar je v naSih dokumentih že tisočkrat napisano in deklarirane. Zase niso zahtevali nobenih posebnih privilegijev, ampak samo tisto osnovo, ki gre delovnemu človeku. Zahtevali so, naj se odločno in takoj rešijo problemi, o katerih smo v političnih organizacijah leta in leta govorili in so jih polni vsi naši sklepi, delovni programi in resolucije. Zaradi tega sem začuden nad ihto^ s kakršno so v nekaterih občinah pohiteli obsoditi prvo vrenje, ki je zahtevalo namesto besed akcijo! Zdi se mi, da vse preveč govorimo o drobcu slabega, ki se je (čeprav kot zelo nepomemben) pojavil v študentskem gibanju! Najbrž tako kričimo o tem zato, da bi razvrednotili zdravi polet, ki so ga vnesli študentje v reševanje družbenih problemov. Prav ta polet pa odtehta (to so priznali vsi naši najvišji politični organi s predsednikom Titom) vse spodrsljaje v vročih študentovskih junijskih dneh. čudim se tudi prizadetosti posameznikov ob članku inž. Francija Starihe in namigovanju, da le-ta stanuje v Avstriji. Sicer ne poznam razmer v Beli krajini, toda zdi se mi^ da smo vse preveč občuti jirn in da znamo iz sodnika vse prehitro narediti obtoženca. Pametneje bi bilo pokazati večjo prizadetost pri uresničevanju sklepov IK CK ZJ^J in se ozreti okoli sebe. Vprašujem se, če belokranjska mladina res ne mara štipendij za študij in če res ni pripravljena po študiju vmiti na delo v domači kraj? Morda pa tudi v Beli krajini ni vse v najlepšem redu? Ne morem se strinjati z mišljenjem tov. inž. Ivana Kostelca, ki je v zadnji številki DL zapisal: »Razvoj Bele krajine je en sam napredek in velika pridobitev vseh naših delovnih ljudi. Zato ne smemo dopustiti, da nam kdo na tak ali oni način skali veselje do teh pridobitev.« Mislim^ da ni čas, da se naslajamo ob uspehih, Ompak Ena od zgodb, ki jih piše življenje Pisal bom o dekli Nežki, ki je zaman iskala pravico in upala vanjo. Poznate vasico, Studenec po imenu, ki stoji nad Sevnico v prijazni legi med trtami? Tam je doma cviček, ljudje pa so bili nekdaj še posebno vesele narave. V tej vasi se je leta 1886 v kmečki Mlakarjevi družini rodilo dekletce z imenom Nežka. Bila je prikupne zunanjosti in Tone Koželj iz Radeč je je bil zelo vesel, ko je leta 1910 prišla služit k njegovi hiši. Delala je vse od kraja, ko pa je umrla Tonetova mati, je postala tudi gospodinja. S Tonetom sta kmalu postala več kot prijatelja, saj sta drug do drugega začela gojiti nežna čustva. Tone je bil veleposestnik in trgovec, vendar je začela trgovina pešati, ker Tone ni bil tak gospodar, kot je bil njegov oče. Mnogo raje kot pri delu je tičal v knjigah. Da bi mu pomagala iz dolgov, je Nežka dala doto in izkupiček od vi'*'., ki ga ji je dal njen vinograd. Toda tudi to ni zadostovalo, Tone je moral trgovino kljub temu zapreti. Prijateljstvo med njima se je krepilo. Tone je Nežki obljubljal poroko. Na to slovesnost pa je ni nikoli popeljal, in ker'je Nežka vedela, da je čudaške narave, se je s tem kar zadovoljila, saj ji je vedno znova ponavljal: kar je moje, je tudi tvoje. Delala je na poljih od jutra do mraka. Tone-ni bil za težaška dela in so morali najemati tudi druge ljudi. Nežka in Tone sta živela kot mož in žena. Leta so minevala, za prvo svetovno vojno je prišla druga. Oba sta bila izseljena v Nemčijo, od koder sta se izčrpana vrnila na opustošeno domačijo, čeprav zdaj ni bilo več tiste moči kot nekdaj, sta vseeno skušala spraviti domačijo na Prevara brez občutka sramu Konec maja letos mi je Alojz Saje iz Zaloga 9 pri Škocjanu prodal za 35000 S Din rabljeno prikolico za moped. Nisem vedel, koliko sme biti težka ter kako moCno ogrodje in kolesa sme imeti, lastnik pa Je prav gotovo vedel, da je ta prikolica pretežka in neuporabna za moped. Običajno tehtajo 20 do 30 kg, ta pa Je tehtala 130 kg. Ker je nisem mogel uporabljati, da ne bi uničil skoraj novega mopeda, sem jo hotel vmiti ih doseči razvelja- vitev kupne pogodbe, čeprav ni bila pismena. O tem pa Alojz Saje ni hotel nič slišati, češ da je iJrikolica prodana in denarja ne bo vrnil. Upam, da bodo drugi ljudje bolj previdni, kadar kupujejo pri zasebnikih nestrokovno izdelane prikolice, da ne‘bodo nasedli nepoštenemu človeku, ki se ne sramuje odriniti neuporabno blago nekomu, ki se zanese na poštenje ljudi, če blaga dovolj ne pozna. Albin Simončič Radeče 54 pri Zidanem wmn KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeAkl trasnluaijaki postaji: Franc Kren, Joie Šporar, Stane Tavčar, Joie Oblak, Joie Nardin. Franc Pirc, ittefan Kovač in Aloj* Kraierec, Clanl fcolektiva Gorjanci, Straža; Ivan Šiško, Stane Senica, Franc Mdmar, Joie Kaalelic, dtefka Hren, Ancela Stranu«, Frane Peidlro, Stefan Jaklič, Anton Spelko, Danica Poton, Ivan Stopar. Aloja Avguitin, Franc Plantan, Aniea Kraajc. Ma-ljs Vidic in Pepca Bobnar, členi Novoleaa, Straža; Joie Povle. član Krke — tovarne adravll. Novo meato; Tereilja Potočar, Zinka Zalokar, IVIartina Ribič, Alojz Ribič člani ObrtnikB, Novo mesto; Franc Lobe in Ffcrdo Mohorko, člana mv Novo mesto; Janei Vodopivec, član Mercatorja,. Novo mesto; Martina Bračko in Anton Furlan, člana Pionirja, Novo mesto; Joiefa Greforčlč. Aloja Zupančič, Anton Ceaar tn Alojs Kriatan. člani Novoteksa, Novo mesto; Tone Bems, član Pekarije. Novo meato; Ivan Uunalo In Drafo I^ie, člana Dolenjke, Novo mesto; Avguat PuocdJ in Drago Ročem« bergcr, člana KZ Krlu, Novo mesto; Lovrenc Bogataj, član 2TP Novo mesto; Alo^ Mikec, član Krojača, Novo mesto; Marija Mur|^, član^ Kolodvorske restavracije, Noivo mesto; Anton Kadeitek. upokojenec Je Hraatja; AloJaijB Farar in Milka Zapaa, članici Iskre. Šentjernej. noge. Leta 1963 je Tone nenadoma umrl, Nežka pa je ostala sama z njegovimi obljubami. Sodišče je razpisalo rok za prijavo dedičev, ker je ni priznalo za naslednika premoženja. ki ga je pomagala ustvariti. ■ Na sodišče je prišel Ivan Kočar, Tonetov nečak iz Ljubljane. Nežka, ki je 53 let delala pri Tonetu, pa je ostala brez imetja, stara in onemogla. Nečak ni strica nikoli obiskal, za njim pa je prevzel tudi Nežkin trud. Pri nas se najde pravica, samo če se potrka na prava vrata, si je mislila in pohitela na sodnijo. Prepričana je bila, da bo našla pravico; priče so romale v Ljubljano in nazaj, vendar ni dobila drugega kot 3000 starih dinarjev podpore. Razen tega so jo utesnili v skromno sobico, čeravno je imela pismeno potrdilo, da mora imeti stanovanje v istem obsegu, kot ga je imela takrat, ko je Tone še živel. Nečak je hodil k njej in jo vedno znova zmerjal s prilež-nico moža^ s katerim je žrtvovala vse življenje. Radečam so hoteli pomagati Koželjevi Nežki, da bi dosegla pravico, vendar je bil ves trud zastonj. Nežka je lani umrla v celjski bolnišnici. Pokopali so jo zraven Toneta, s katerim je živela 53 let. Toda kaj se je zgodilo potem? Tonetov nečak je zahteval, naj Nežko prekopljejo, »saj dekla ne spada h gospodarju«. Le s težavo so ga pregovorili, da tega grdega dejanja ni naredil, kljub temu pa je zahteval, naj spomenik, ki sta ga Tone in Nežka postavila Tonetovim staršem, pomaknejo tako, da bo pod njim ležal samo Tone. Lani so se ob dnevu mrtvih ustavljali ljudje pri skromno okrašenem grobu, na katerem, so gorele svečke v dokaz, da Radečani niso pozabili nesrečne Nežke. Na skromni tablici na grobu pok. Nežke Mlakar, na kateri je pisalo »Tu počiva Neža Mlakar, roj. 18. 3. 1886, umrla 12. 7. 1967, dolgoletna služkinja pok. Koželj Antona« je nesramna roka s kislino izbrisala s tab- da smo kritični in z največjo odločnostjo rešujemo probleme, ki nam z vso resnostjo trkajo na duri. Nikake druge rešitve ne vidim v sedanji situaciji kot odločno odpravljanje družbenih nasprotij. Tega ne bomo zmogli zgolj z nasilnim ukinjanjem deformacij in anomalij ali pa tako, da skušamo tem, ki so zavpili, zapreti usta s tem, da jim odrinemo nekaj sto milijonov! Takšno reševanje ni^politično in je zelo kratkoročno! Danes, nekaj več kot 20 let po času, ko smo govorili le o človeku, o delavcih in kmetih, o vseh nas kot bratih, si še komaj upamo zapisati besedo človek. Družba, ki ob svoji razmeroma kritični gospodarski situaciji prednjači po uvozu najdražjih avtomobilov in luksuznih predmetov s tistega Zahoda, o katerem je pred nekaj leti tako zaničljivo govorila, ta družba je potrebna temeljitega pretresa. Tak pretres ne bo opravljen, dokler ne bodo za njeno stanje odgovorni tudi tisti njeni uradniki, ki se okoriščajo s svojim položajem in so že popolnoma izgubili svoj družbeni projekt! Družbenih problemov ne bomo smeli reševati tako, kš-kor se rešujejo, v primeru ljubljanske SGB, ki je bralcem DL verjetno zelo dobro poznan. Le kako moremo dopustiti, da se je konec koncev ugotovilo samo to, da pravzaprav vsi obsojamo nepravilnosti v SGB in da jih obsojajo poleg vseh drugih tudi tisti, ki so bili udeleženci teh nepravilnosti in uporabniki kredito^! Kot je videti, je pri nas poleg vsega drugega postalo praksa tudi to, da se obtoženci javno posip-Ijejo s pepelom in nato mirno čakajo, da bo minil vihar .. Ob vse tem se človeku zazdi, da v tej burki manjka samo še ugotovitev, da je za vse skupaj pravzaprav kriv tisk, ki je afero razkril pred javnostjo tn o njej »neobjektivno« poročal... Argumente, češ da krediti sploh niso bili porabljeni, smo že tako in tako slišali... S takim reševanjem problemov smo na najboljši poti, da sklepi IK CK ZKJ ostanejo samo sklepi, kot že velikokrat do sedaj! Menim, da bi morali biti prav zdaj najbolj budni in kritični in da bi bilo verjetno prav, če bi prirejali protestna zborovanja in sprejemali protestna pisma tudi v takih in podobnih primerih, kot je primer ljubljanske SGB! UROŠ DULAR, Gornja Straža 11 pri Novem mestu. K članku »Lovci, spodbujeni za odstrel mačk« Nisem naročnik vašega lista, vendar ga z veseljem berem. V St. 24 sera bral član^ tov. inž. Franca Molnarja z naslovom: »Lovci, spodbujeni za odstrel mačk«. Popolnoma se strinjam s tov. Molnarjem. Po mojem mnenju je mačka zelo koristna domača žival, tako v hiši kot na polju,, saj imičuje miši, podgane, voluharje itd. Kaj bi bilo na kmetih brez mačk, si lahko mislimo. Miši se zelo hitro razmnožujejo. Bral sem, da je neki strokovnjak ugotovil škodo, ki jo povzroči zarod Miega para miši v enem letu: s tem bi se lahko preživljala 5-članslca družina. V Bosni so miši pred nekaj meseci naredile kar celo ofenzivo. To bi se lahko zgodilo brez mačk tudi pri nas, kajne? Potem bodo shrambe kmetov in zadrug prazne, korist bodo imeli le lovci, saj bodo dobili točke in za vsako točko 1,00 dinar. Naj vam povem še eno zanimivost. Gledal sem mačko, ki je v eni uri prinesla mladim muckam 9 miši! Lovski zakon menda dovoljuje, da sme lovec ustreliti mačko ali psa, ki je oddaljen od hiše več kot 200 m. Ma^a nima naprave za merjenje daljine, niti ne ve, kaj so ljudje sklenili. Gre p^ tako daleč, dokler ne najde miši, da jo prinese domov mladičem. Prav tako ve vsak poljedelec in sadjar, koliko napravi škode voluhar. Ravno mačka pa mu je najhujši sovražnik. Zdi se mi, da bi morali zmanjšati število točk za odstrel psov in mačk in Jih zvečati za srake, šoje itd., ki so kmetu prava nadloga. T^i se mi zdi, da lovci nimajo prav, če mislijo, da je vsaka mačka in vsak pes, ki je oddaljen več kot 200 m od hiše, klatež. Prepričan sem, da je v 100 primerih ustreljenih psov in mačk samo eden res klatež. ’ Prosim kmete, naj se oglasijo k temu članku. Jože Kamin Cešnjevek p. Trebnje PISMA UREDNIŠTVU Za dan borca brez zastav! Tovariš urednik! V Mokronogu so 4. julija najbrž protestirali. Tega dne javne zgradbe niso bile okrašene, kot bi morale, zastave pa so bile razobešene le na nekaterih javnih in na dveh zasebnih zgradbah. Na stavbi obrata »Iskre« sta bili raz-obešeni celo srbski zastavi. Kdo ve, ali zaradi protesta ali zaradi neznanja ustavnih predpisov? Letos niso bile okrašene niti prodajalne, čeprav je bilo to pred leti v navadi. Tudi lastniki obrtnih delavnic in gostilničarji so pozabili na dan borca. Najbolj čudno pa je, da niti borci sami niso izobesili zastav, čeprav imajo nekateri stanovanjske zgradbe. Izletniki, ki so prišli v Mokronog 4. julija, so najbrž prav uganili, da ljudje poznajo le sebe, da delajo zase in jim za drugo ni mar. —k— Končana šola lahko človeku tudi škoduje 10 let sem bila zi^KJslena kot prodajalka prt STP Potrošnik v Črnomlju. Imam kvalifikacijo prodajalke, medtem pa sem tudi končala triletno poslovno Strto. Namesto da bi mi v podjetju nudili podporo, pe sem prav zMtuli končane šole dofivlJiJa scene, Id sta Jih i9>riEarjala poslovodkinja Marija Lamut in njena namestnica Zofka Panjan. Preden, bi morala iti na novo delovno mesto, so intrige priki-pele do viška. Nekdo mi Je v trgovini podtaknil bankovec za 50 din, češ da sem ga ukradla. Čeprav sem dokazovala, da tega ni-•v?m storila, je tričlanska disciplinske komisija (Marija, Kos, Vidu Vlašič in KaMca Adleiič) dala delavskemu svetu predlog, da me izključijo iz podjetja. Predlog je bil tudi sprejet. Ker se mi je zgodila velika Icri-vica, sem iskala pravico na okrožnem sodišč v Novem mestu. Pravosodni organ je 15. junija ugotovil, da nisem kriva in da Je bila kraja zlonamerno podtaluijeoa, podjetje pa da me mQra sprejeti nasjaj v službo in mi izplačati odškodnino za isigubljeni osebni dohodek. V delavskem svetu imenovanega podjetja je nekaj članov, ki so obiskovali isto Solo kot Jaz, vendar Je niso končali in nimajo ustrezne stn^ovne izoibra:^, ki je predpisana za mesta, na kateu rih delajo. Upravičeno postavljam vp-aša-nje odnosov v STP Potrošnik. Oe lahko v tem podjetju prevlada zlonamerno ravnanje ene ali več oseb in če člani disciplin^e ko> misije lahkomiselno odločajo o krivdi, ki ima lahko usodne posledice, potem stvari gotovo niso t redu. čeprav je okrofoo sodišče razso* dilo meni v prid, bom pošteno razmislila, če bom šla nazaj t službo, ker si pošten človek takega c^olja pač ne želi. MARIJA SUNJERGA Črnomelj Dobra posredovalnica - neprimerna deska Ze nekaj let imamo v bloku nad železniško postajo pralnico, malokdo v Sevnici pa ve, da tam zdaj sprejemajo tudi oblačila v kemično čiščenje. Nedavno se je ob cesti pojavila deska, ki s slabimi črkami sporoča, da lahko ljudje v pralnico prinesejo tudi obleke, ki jih je potrebno kemično očistiti. S precejšnjim nezaupanjem sem se odpravil v pralnico. Tam sem zvedel, da sami ne čistijo, pač pa pošiljajo v čiščenje kemični čistilnici v Krškem. Nestrpno sem čakal teden dni, kaj mi bodo vmiR, in priznati moram, da sem' bil prijetno presenečen nad dobro opravljenim delom. Ker je v našem mestu še več takih nevednežev, naj bo ta sestavek tudi priporočilo drugim, naj nosijo oblačila v to posredovalnico. Komunalnemu stanovanjskemu podjetju pa priporočam, naj postavi za ta svoj obrat vsaj razločno napisno desko, da bodo ljudje vedeli, kam naj se obrnejo. Leopold Senica Sevnica. H. Maroka 9 Objestnost bivšega belogardista Tovariš urednik! čeprav žviHmo že 24. leto v svobodi, še vedno nismo pozabili, da je terjala ogromen krvni davek in riadčDoveške napore vseh zavednih ljudi, privrženih naši domovini, zato borci in aktivisti NOV ne moremo dopustiti, da bi nekdanji pHpadnik bele garde Ignac Strmole iz Srednjega Lakenca pri Mokronogu blatil s krvjo priborjene pridobitve riaše socialistične revolucije. vasi, tem bolj ga je bUo ni. Razumljivo je, da smo razliočno slišati, kako ogorčeni nad takim počejt-vzklika: »živeli belogardi- jem nekdanjih pripadni sta Nas je še veliko in veliki so med nami. bomo že pokazali komunistom! Oni so krivi, da so nam partizani pokradli živino in travnik!« Res je, da so mu partizani med vojno vzeli proti odškodnini nekaj živine, po vojni pa mu je bii arondiran travnik v Ločicah pri Mokronogu, toda tudi za tega je dobil odškodnino. To je delček njegovega skrajno sovraž- Tako kot že velikokrat ... Žice besede »dolgoletna služ- prej se je Ignac Strmote nega izpada, ki kaže nje kinja pok. Koželj Antona«. tudi 11. julija 1968 zvečer gov odnos do dar^r^ega Takšna je zgodba žene, M opn y takem stanju se je ' ^ Tli mogla najti pravice. ob 21.30 vračal od svoje ALOJZ METELKO zidanice proti domu. Cim Radeče 85 bolj se je bližal domači družbenega reda. Taki, kot je on, bi morali biti hvaležni, da lahko svobodno živijo v svobodni domovi- kov bele garde, posebno nekdanji borci in aktivisti NOV. Menim, da opisani primer ne sme ostati nekaznovan. To je samo ena plat medalje tega človeka, druga pa se zrcali v njegovem odnosu do družine. Njegova žena je morala s štirimi mladoletnimi otroki že večkrat pobegniti od doma in iskati varstva pri svojcih zaradi krutosti svojega moža. Mož se sicer sklicuje, da je živčen, vendar pa je ta živčnost v glavnem posledica čezmernega uživanja alkohola. S. L. gt.30 (957) Odtrgana roka v bobnu »Alkohol največkrat boter nesreč pri mlatilnicah,« meni inšpektor za delo Jože Blažič 15. julija popoldne je pri mlačvi izgubila levo roiko Frančiška Rajer, 44-letna gospodinja in mati petih otrok iz Brusnic. Takoj po nesreči so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Tisti dan so pri Antociu Me- Kcčevski jamarji pri tov. Dolarju Prei kratkim je Janko Dolar iz- Brega pri Kočevju dobil od DruStva za raziskovanje jam Slovenije zlato značko in diplomo za vložen trud in požrtvovalno raziskovanje našega krasa. V mladih letih je bil strasten in priznan jamar, ljud.jp so ga imenovali »človek posebne vrste«. To je človek z izkušnjami, s katerimi bi se lahlio ponašal vsak jamar. Janko je Človek res posebne vrste. Razlika med njegovim »luknjarjenj«n« in našim ‘jamarstvom je aelo velika, vsaj kar se tiče varnosti in opreme sedanjih raziskovalcev. Ob podelitvi Tnačke in diplome so mu tudi sporočili, da je sprejet za častitega člana kočevske sekcije Društva za raziskovanje jajn Slovenije. IVAN MRAMOR dletu na mlatilnici Franca Gazvode iz Velikih Brusnic mlatili pšenico Jožeta Jerič-ka. Frančiška Rajer je pomagala dajalcu snopja v boben. V trenutku neprevidnosti pa ji je zobovje bobna potegnilo levo roko in ji jo odtrgalo pri komolcu. Jože Blažič, inšpektor za delo iz Novega mesta, ki je raziskal vzrok nesreče, je povedal: »Ni prvič, da se je to zgodilo. Na našem območju so postali tako invalidi že mnogi vaščani, več pa jih je izgubilo tudi življenje. Pri mlatilnicah se je do zdaj ponesrečilo neprimerno več ljudi kot pri delu na polju, spravilu sena itd. Vzroki so zelo podobni, celo isti: nezavarovan stroj, pomanjkljiva opremljenost, slaba organizacija v razporeditvi ljudi, nep>ouče-nost, nespretnost, alkohol itd. Vrstni red teh vzrokov je možno tudi premešati. Upal bi si trditi, da je prav alkohol botroval največ nesrečam.« Inšpektor za delo je pri-pomj>il, da ljudje zelo radi pozabljajo na naslednje; da sme vsak, kdor mlati za sovaščana, to delati le z občinskim dovoljenjran (potrdilom), če so mu tudi strokovnjaki pregledali mlatilnico. B' il i Prebujenje pod srobotnikom »Pridi no sem. Pikica.« (Foto: Leg^n) Njegov „konjiček” so — ptice Gojitelji ptic sanjarijo o takih križanjih, ki dala še boljše in bolj vztrajne pevce bi Peter Heroc^, upvokojenec in vodja prodajalne »Tobak«. V Trebnjem, je eden tistih 120 članov Dništva za va>rstvo in vzgojo ptic pevk, ki svoj pr o- r ^ pri Šentjerneju je spet dal na svetlo nove izdel- ke. Med majoUkami navadne velikosti je videti tudi večjo majoliko, večje kot navadno pa so tudi sklede. (Foto: Polde Miklič) KAJ SO PRED 50 LETI PISALE DOLENJSKE NOVICE Z gromenjem in točo Silovita nevihta z gromenjem in točo nas je obiekala vboge Dolenjce v nedeljo 21. julija. Nevihta je lomila drevje; toča je padala delcmrn z dežjem, a deloma suha. Pobila je takor^oč vse v stopSki župniji in v več krajih v (rfcolici. Nekateri so še imeli pšenico in rž zunaj; toča Jo je tako zbila, kajcor bi bila omlačena s cepci, vse je vtepeno v tla. Ajfda je preč in ravno tako drugi poljski pridelki, fižol, koru^ in krwnpir. Velikanska je škaia po vinogradih! Ljudje so obupana in pro-nijo, naj se jim odpišejo davki in rekvizicije vstavijo. Enaka nesreča je zadela tudi kraje od Grosupljega do Dobrepolja in druge. Bog se usmili vbogega ljudstva in naj ustavi nadalje kriprelivanje v strašni vojsku, katere nikakor noče biti konec! Povišanja srednješolskih učiteljev. Na novomeški gimnaziji so imenovani za prave učitelje devetega činovnega reda gg.: provizorična učitelja Franc Dolžan in dr. Milan Serko ter suplent dr. Josip Rožman. Iz Adlriič, 20. julija. Dne 6. t. m. se Je ponesrečil Alojzij Dragoš, sinček Miha Dragoša, posestnika iz Tribuč št. 2, star 10 let. EVobil jo vojaško patrono od vojakov, katerih je adaj veJiko pri nas. sti čas, da ne rečemo svojo Ijul^zen, posvečajo drobnim pernatim prijateljem. Verjetno bo postal tudd sodelavec ornitološkoga inštituta, ki z obročkanjem in drugimi načini raziskuje življenje in selitve ptic. »Naloga našega društva ni le gojiti in križati različne vrste ptic pevk, temveč zlasti skrbeti za ptice pevke, ki živijo na prostem, ter boriti se proti njihovim sovražnikom in uničevalcem,« pravi tovariš Peter. Njegov balkon premore skoraj pol koncertne zasedbe —11 pevcev: križanci kanarčkov z liščki in kalini, rdeii bakarci in rumeni ter rjavkasti harcerji, avstralske papige in liščki. Ko to začne prepevati ... »Gojitelji ptic imamo veliko veselje s križanjem posameznih sorodnih vrst ptic pevk. Harcerji, ti so pravi sobni ptiči. Pojejo dolge, umirjene pesmi. Bakarci so bolj ostri in bolj vpijejo. Na tekmovanjih, ki so pri nas ponavadi v Zagrebu, ptičem razen lepote petja ocenjujejo tudi dolžino pesmi. Tam lahko tekmuje le tisti gojitelj, ki premore kolekcijo 4 samcev, ptice pa morajo imeti rodovnik in registrsko številko. Kot sem že rekel, je gojitev ptic pevk ena plat našega dela, druga pa je skrb za ptice pevke, ki živijo v naravi. Moram reči, da v Trebnjem milica vztrajno pomaga preganjati uničevalce nedolžnih živalic. Takih ljudi je vse manj, naše društvo pa bi bilo najbolj zadovoljno, Če ne bi bilo nikogar,« nieni tovariš Peter, ki vsak dan najprej poskrbi za svoje 'male prijatelje. M. L. Kazen za krivo ovadbo Stane Derganc si je izmislil tatvino Občinsko sodišče v Novem mestu je pred kratkim obsodilo Staneta Derganca, šoferja pri podjetju GORJAN- ki so zaposleni pri sekanju drv v Bukov-Iju. To si je hotel ogledati, kako vsebino Ima, in je zato zabijal v njo žebedj. Patrona pa se Je razletela in mu odtrgala tri prste na levi roki in ga tudi nekoliko ožgala na prsih in na čelu. Odpeljali so ga v Kandijo, kjer se zdaj zdravi. Tudi aicer so šolska deca dobivala cd vojakov patrone in jih nosila ceilo v šolo v Tribučah, kjer smo jim Jih jemali in jp le čudno, da se nd že preje zgodila kaka nesreča. Utonil je dne 16. t. m. popoldan pri novomeškem kolodvoru vojak Andras Iwanicki. Doma Je bil iz Rawa-Ruske v Galiciji, star komaj 37 let. Naj v mdru počiva! Utonila je v torek, 16. t. m. v Metliki, gdč. Mici Gaberšček, učiteljica na tamošnji ljudsku šoli. Pokojnica je bila Goričanka in bila dve leti učiteljica v Metliki in se Je s £7vojim prijaznim In ljubim vedenjem vsepovsod zelo priljubila. Ni j;i bilo usojeno vrniti se iz pr^jnanstva in zopet gledati sončno goriško domovino. Naj >i bo belokranjska zemljica lahka! Vsem Anam, Anicam in Ančkam, gorjem, gospodičnam, ženam in dekletom, želimo vse najboljše in najlepše cd srca k imendnevu. Na mnoga srečna letal Mehikanci najzgovornejši z rokami Dr. Michael Argil, ameriški specialist za psihologijo je dolga leta proučeval vedenje pripadnikov različnih narodov pri govorjenju. V razpravi, ki jo je adaj objavil, omenja med drugim, da je v neki kavami opazoval pripadnike različnih narodnosti pri razgovoru. Pri tem je ugotovil, da Angleži med pogovorom v eni uri niso napravili nobene kretnje, Finci eno, Italijani 80, Francozi 120, Mehikanci pa 180. Ljubezenski romanci Medtem ko traja idila med znanima drsalcema Danzer-Jem in Seyfertovo že nekaj let, čeprav se lahko vidita v glavnem le poaimi na tekmovanjih, pa se je spletla pred dnevi nova vez med smučarjeima Schranaom in Heidi Zimmei^nann. V av-strijanskem taboru s tem niso zadovoljni in so minenja, da so slabih Schranzovih rezultatov krivi tudi Heidini poljubčki. Avstrijski kolegi so poslali včeraj, ko je prišla zadeva na dan, svojim časnikom precej ostre in pikre koinentao-je. Pogovor s sopredsednikom Straške dramske sekcije Marjanom Maznikom Spomladi so v Straži na pobudo krajevne organizacije Socialistične zveze izvolili novo vodstvo DPD Svoboda. Odbor so pomladili in razdelili zadolžitve: za dramsko, pevsko (glasbeno) in knjižničarsko dejavnost in za kino. Godba je našla novega krušnega očeta v NOVOLESU. Te dni sem se pogovarjal z Marjanom Maznikom, mladim učiteljem v Vavti vasi, ki so mu pri Svobodi dali funkcijo sopredsednika dramske sekcije, o tem, kaj pomeni pomladitev društva za tak kraj, kot je Straža. Strog sodnik Predsednik sodišča je pred dnevi prekinil obravnavo in Teodorja Sheeda, enega izmed F>orotnikov, po naglem postopku obsodil na enomesečni zapor. Predsednik sodišaa je na-mreč opazil, da je porotnik med obravnavo prijetno dremal. Ko ga je pozneje poklical na odgovor, je celo ugotovil, da je dobričina pred obravnavo spil v bližnji gostilni dva koaarca vermuta, da bi se primemo pripravil na svojo odgovorno porotni-ško nalogo ... »prebujenje, p>omladitev vrste vseh tastih ljudi, ki so pripravljeni delati in skrbeti za prireditve v Straži,« je menil Maznik. »Poskusili bomo datf, kar se največ da in kar bo primemo in zanimivo za ljudi, ki v tem industrijskem kraju stanujejo. Razvfjali in širili bomo vsakemu dostopno ora pogojno za dobo 1 leta, ker je storil kaznivo dejanje krive ovadbe. Obtoženec je 14. septembra 1967 poklical v upravo podjetja v Straži miličnika, da bi ugotovil, kdo mu Je iz suknjiča, spravljenega v garderobi, itkradel 9(X) din. Ko pa je to zgodbo tvezel, je imel denar v svojem hlačnem žepu. Miedtem ko je bil miličnik v podjetju, so Derganca večkrat opozorili, naj pogleda najprej pri sebi, če ima morda denar kje v žepih, a ni in ni hotel seči v žep. Ko pa je tja segel miličnik, je segel tudi sam in privlekel na dan denar. ' Derganc je bil obtožen krive ovadbe in se je moral zagovarjati na občinskem sodišču. Krivde ni priznal, pač pa je trdil, da je bil močno razburjen in da za denar v svojem žepu ni vedel. Na podlagi izpovedbe nekaj prič pa mu tega nJso mogli verjeti. B. B. in Fernandel ~ idealen zakonski par Znano Je, da so najnovejša atrakcija na področju elektronike elektronski možgani v vlogi ženitovanjskega posrednika. Zadostuje, da nakrmite tak stroj s podatki o kandidatih, p>a že dobite odgovor, katera oseba je idealen p>artner. Te dni se je vsa Francija smejala, ko je tak ženitovanjski stroj na pariški tehniški fakulteti ugotovil, da bi bil Fernandel i'it.'nlpn soprog za Brigitte Bardot. Posebna popisna komisija, ki jo je imenovalo sev* niško turistično društvo, je letos popisala inventar sevniškega gradu. Društvo si prizadeva, da bi grad čimprej začelo urejevati za turistične namene. Da bi bili okolišnji vrtovi obdelani, jih je društvo pripravl^no dati v najem zastonj. Na sliki je jMgled na sevniški grad, tc^at skozi vrata, ki vodijo do občinske hiše. Strah odnesel stražarja! Planini velika bitka, ki bi lahko ogrozila tudi bolnišnico. Skrbelo me je, kaj bo z ran-njenci, zlasti s hudo ranjenimi, če nas zajamejo boji. Bolnišnica ni imela razen majhnega števila stražarjev in bol-ničarj'ev pač nobene zaščite in se ne bi mogla braniti pred sovražnikom. Napett>st pred nevarnostjo se ge povečevala in neko jutro sem ugotovil, da fni je pobegnil stražar, ki je ponoči stražil bolnišnico, s seboj pa je razen svojega strahu odnesel tudi dvoje puške, revolver in nekaj drugih reči. Bal sem se, da nas bo izdal. Takoj sem nekoga poslal poizvedovat za njim. Vesti so bile še kar ugodne. Pobegli stražar nas sicer ni izdal, je pa oblekel sovražno uniformo. Iz varnostnih razlogov smo bolnišnico premestili.« CAS PIKNIKOV IN VESELIC Povsod iščejo mojstra /a pečenje odojkov Franca Masnika iz Trebnjega, ki je «do roški ofenzivi jeseni 1942. »Po ofenzivi sem v bolnišnici, ki sem jo vodil, ostal sam s tremi ali štirimi stražarji in, mislim, z dvema bolničarjema,« se spominja partizanski zdravnik po šestindvajsetih letih. »Bil sem edini zdravnik, ki je še ostal na Rogu, zato so mi pošiljali r-.Uien-ce od vsepovsod, večje število pa mi jih je pustila predvsem kordunaška brigaia. Z osebjem, ki mi je os*;alo, sem delo komaj zmagoval; po’.eg tega, da sem previjal ranjence in jih zdravil, sem mcral zanje preskrbovati tudi hrano. Ker sem bil blizu obveščenih krogov, mi je prjšlo na ušesa, da se pripra/.ja na Ob vsokl spremembi nu> slovo nom sporočite svoj stori in novi naslov! BJReZC/P/VO ‘ atStJOJ UE €f=JMO še ZIJ qo c/so. ^ acvGS/ cfip KEf>rf^EDVj /ZST/eSL/L/ BOMO ICJ^RSULO V OfZBiJTO, SME - Tfl 0&UFVJ7'/ * t a ČETRT STOLETJA OD BITKE NA SUTJESKI Tragedija matere Med 20.000 borci in ranjenci,«ki so bredli hladno vodo Sutjeske, jih je bilo polno, ki so pokazali nadčloveški pogum. To, kar je storila neka mati v kanjonu Sutjeske, dvi^e človeku lase pokonci. Med bitko je bila v neki votlini. V nji je bilo 90 moških, žensk in otrok. Nenadoma so se Nemci približali votlini, ne vedoč, da je kdo notri. Nekaj mesecev star otrok je prav tedaj zavekal. To bi lahko vso skupino izdalo Nemcem. Mati je otroka s’kušala pomiriti, toda zaman. Vedoč, kakšna grozna tragedija jih čaka, je mati vedela, da je treba otroka zadušiti. Prosila je, naj to stori kdo drug. Toda ljudje so ostali neoni. Tedaj je mlada žena sama zadušila lastno dete. Zibelka, v kateri je ležal otrok, je še danes v votlini in priča o nečem, kar presega človeški razum. Toda na Sutjeski se je to zgodilo. Stari rodoljubi Razen Save in tisoče borcev in ranjencev sta padla na Sutjeski tudi Veselin Masleša in Nurija Poosderac. V tisti strahotni noči od 12. na 13. junij med prehodom Sutjeske, ko so odmevali sovražni rafali in žvižgale granate, je izginil Veselin Masleša-Veso. Njegovi tovariši in borci so ga vso noč i^lglasno klicali — morda se bo pojavil kje iz teme in prišel za njimi. Toda to je bila njegova zadnja noč. Stari rodoljub, veliki pobornik bratstva in enotnosti naših narodov Nurije Pozderac se je pridružil narodnoosvobodilni vojski z besedami: »Zame je edino mesto v partizanih.« - Z belo kučmo v roki, izmučen od hoje in nespanja, se je Stari Nurija med bitko na Sutjeski vzpenjal po Vučev-skih strminah. V viharju bitke ga je zadel drobec šrapnela. Krvi 'mu niso mogli ustaviti, ker je imel sladkorno bolezen. Umrl je ob Drago sedlu, Tu je tudi njegov gr6b in obeležje, da je ta grob — spomenik. Bitko odloča človek Bitka iia^ Sutjeski oziroma razvoj pete sovražne ofenzive je najslavnejša zmaga narodnoosvobodilne vojske v drugi svetovni vojni. Obenem je bila ta bitka tudi neuspel poskus nemške 'kO'niande, da bi z obkolitvijo uničila jedro na^ih sil, ki so se pod neposredno komando Vrhovnega štaba in tovariša Tita borile po ostrem bosenisko-herce^ov-skem in črnogorskem kamenju. Sovražnik je na Sutjeski za vsako ceno hotel nadomestiti tisto, kar je bil zamudil v četrti ofenzivi. četrta in peta sovražna ofenziva, katere načrt je diktiral vrhovni Hitlerjev štab, sta se spremenili v hud neuspeh nemškega orožja in vojske, ki je hotela premagati nekaj partizanskih divizij in brigad, izčrpanih od borb in lakote. Namesto poraza in totalnega uničenja, kot so hoteli Nemci, pa so partizanske enote izbojevale dve bleščeči zmagi, skoraj neverjetni za vojno logiko. Toda ^ vojni se nikoli ne ve, kaj je odločilno. Pred usodnim 13. junijem je komandant Sava rekel svojemu političnemu komisarju Radomiru Babiču: »Se spominjaš, Radomir, kako je Tolstoj opisal bitko pri Austerlitzu? O izidu bitke odloča človek, pravi v tistem poglavju, če ne bo mogel odločiti bitke naš bojni sestav, jo bodo v naš prid odločili sami borci. Našli bodo izhod...« To je bilo tisto, na kar so nemški generali skupaj s Hitlerjem premalo pomislili ali pa ^loh ne. Pozabili so, da nasprotnikove moči ne moreš izmerita s številkami: koliko ima divizij, pušk in topov. »Izredno žilav nasprotnik« če je katera bitka v zgodovini vojn to dokazala, pa tem je vsekakor dokazala bitja na Sutjeski. To so spoznali tudi sami Nemci, vendar šele po Sutjeski/ O tem zgovorno priča zaupno poročilo generala Liters. sa, komandanta sovražnih sil v bitki na Sutjeski. Poročilo je napisal takoj po porazu — 20. julija 1943. V prvem delu poročila pravi, da sta partizanskemu načinu bojevanja do. rasli le dve diviziji: prva gorska in SS, nato pa obširno poroča o svojih nasprotnikih partizanih: »Med borbami se je pokazalo, da so komunistične sile pod Titovim vodstvom odlično organizirane, imajo spretno vodstvo, zlasti pa borbeno moralo, ki vzbuja začu. denje. Sovražno vodstvo je bilo v borbah glede poveljevanja izredno gibčno, aktivno in učinkovito tudi v obrambi. Značilni so bili množični napadi na naše sile, zbrane na enem mestu, in to tedaj ko so bili atmosferski pogoji za nasprotnika najugodnejši — ko naša aviacija ni mogla poseči vmes, artilerija pa je lahko le slabo poms^ala. Komunistom je zmeraj uspelo, da so nadomestili svoje po-manjkEmje težkega orožja, izrabili so dež, meglo in temo pa se nam toliko približali, da je bilo treba začeta bitko na nož. Pri tem so se pokazali kot fanatični, skrajno vztrajni in dobri borci, ki odlično poznajo neprikladen gorski teren.« Na koncu poročila je general še pripisal: »Ni dvoma, da so komunisti zelo žilav nasprotnik, ki so mu dorasle le posebno opremljepe čete, oborožene z vsem. kar je potrebno za borbo v gorskem terenu, ki so vajene tudi največjih telesnih naporov.« Tako nemški komandant sam priznava, da so bitko na Sutjeski dobili ljudje — navadni borci, delavci in kmetje, naši navadni ljudje, ki pa so postali veliki zato, ker so branili svojo rodno grudo. KONEC ftite Ul pite tiolo UeUBijoii MILIJONI ZA TRGOVINO Trgopromet se širi tudi navzven Obsežni načrti TRGOPROMETA za modernizacijo m povečanje števila pro-dajain — Visoke najemnine in še stroški za vzdrževanje in modernizacijo povrhu močno bremenijo kočevske trgovce Trgovsko podjetje Trgopromet iz Kočevja bo letos porabilo za modernizacijo in razširitev trgovske mreže precej starih milijonov. Junija so odprli preurejeno trgovino Potorošndk na Reški cesti. Za adaptacijo so se odločili, ker je sanitarna inšpekcija- že pred tremi leti zahtevala, naj lokal obnove ali zapro. V tem delu mesta je trgovina nujno potrebna, zato so se odločili za raziperoma dr^o investicijo okrog 42 milijonov S din. Del sredstev, osem mi- Kam s 6 ali 5 razredi osnovne šole? v kočevski občini je precej učencev, ki niso končali osemletke. Učen-ai, ki so šolsko obveznost končali v sedmem razredu, so se večinoma odločili za obiskovanje osmega razreda. Težave pa so z učenci, ki imajo le pet ali šest razredov. Podjetja zahtevajo konča-no osemletko in starost 18 let. Tako so ti učenci prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje najmanj dve leti, 'pa tudi potem dobijo ponavadi le sezonsko zaposlitev. Tečaji za prekvalifikacijo Pri IjubljarKSkem zavodu za zaposlovanje so odprii nov referat, ki proučuje, kje bodo v nasledojih misisecih največje potrebe po delavkah oo-kega profila. Na podlagi tega proučevanja bodo (Mrgaiii-airali krajSe tečaje za prekvalifikacijo. Letos sp<»nladi so v Kočevju priredili trkneseč-ni tečag za 19 deklet v gostinski stroki. Te se že vse tudi zajKislili, dogovarj^o pa se še za zi^poslitev gostinskih delavk v Sviici. lijcHiov, je prispeval lastnik stavbe stanovanjsko podjetje. Nekdanjo trgovino so preuredili v skladišče, v prizidanem novem delu pa je prodajni prostor. Pri Trgoprometu pravijo, da imajo z lokali precejšnje stroške. Veliko lokalov imajo namreč v najemu, poleg najemnine pa morajo prostore še vzdrževati in adaptirati. Samo za trgovino Tehnika plačajo mesečno 250.000 dinarjev (starih) najemnine! To je problem, ki tare vse trgovce in bi ga bilo treba čim prej urediti, saj je nesmisel, da trgovci ne morejo razpolagati s sredstvi za delo, ampak morajo zanje plačevati najemnino. Letos je podjetje uredilo novo trgovino Vrtnina poleg Četrt stoletja devete brigade Letos septembra bo minilo 25 let od ustanovitve IX. brigade. Po kapitulaciji Italije so brigado formirali v Kočevju iz zahodnodolenjskega odreda in mobilizirancev s kočevskega območja. Za občinski praznik 3. oktober pripravljajo v Kočevju srečanje preživelih borcev, na katerem se bodo pogovorili o minulih 25 letih borbe in miru. Do takrat bo verjetno izšel tudi zbornik brigade. DU: Jeseni oblačilna šola Delavska univensa se dogovuja s centrom strokovnili Sol v Ljub-IJtuii o ustanovitvi posebnega oddelka za oblačenje, Ici ga bodo organizirali skupno • Trikonom. Oddelek je namenjen dekletom, W se po končani osemletki nimajo kje zapos^ti.' Delavska univerza pa je tudi pripravljena organiii-ra^i aa absolvente posebne Sole teoretičen in praktičen pouk ix nekaterih poklicev kovinarske strcrice in jim tako omogočiti i*-uMter in npoelitev. F. GBIVEC Nova žaga do oktobra, iverka do decembra Namesto januarja zgorele žage na LIK Kočevje že raste sodoben žagarski obrat. Dela napredujejo dovolj JtA-glo in proti koncu meseca, pričakujejo, bodo stavbo pokrili, nato pa uredili notranjost in montirali stroje. Predvidevajo, da bo pričela nova žaga obratovati oktobra, preurejeno, mehanizirano skladišče pa bo verjetno nared do začetka prihodnjega leta. 2aga kakor tudi skladišče lesa bosta poivsem nae-hanizirana in težkega fizičnega dela tu skoro ne bo. Tri kočevska podjetja — LIK, KGP in Melamin — gradijo s skupnimi sredstvi in krediti tudi tovarno iver-nih plošč. Čeprav Je načrte pri gradnji mo6no premešal januarski požar, se tudi tu dela počasi bližajo kraju. Na LIK so povedali, da imajo dinarskih sredstev sicer dovolj, manjka pa Jim deviz za dodatno opremo. Za okrog pol milijona dolarjev opreme že uvažajo, za ostalo c^ire-mo pa se Se dogovarjajo. Računajo, da bo pričela tovarna iveric poskusno obratovati letos decembra. l*oskusna proizvodnja bo trajala štiri mesece, letno pa bodo izdelali 6.000 ton ivemih plošč.* KOČEVSKE NOVICE Na domačem trgu so ivM”-ne plošče iskano blago; kočevska tovarna jih bo proizvajala T glavnem za lastne potrebe (šolsko pohištvo) ter za prodajo na domačem trgu. V drugi fazi izgradnje bodo iverice oplemenitili, za kar bo poskrbel domači Melamin, KGP pa bo skrbel za surovine. Kdaj bo druga faza, oplemenitenje iverice, končana, še ne morejo reči, ker je vse odvisno od sredstev. Radi bi, da bi bila tovarna čim prej dokončno urejena. (fg) hotela, za kar so porabili sedem milijonov, in zgradili sedem garaž za tovorna vozila na Roški cesti. Za trgovino v Livoldu podo porabili predvidoma 24 milijonov dinarjev. Nedavno so zaključili razgovore za nakup trgovskega lokala v fcabru, kar jih bo brez opreme stalo približno 27 milijonov dinarjev. Tako se bo Trgopromet razširil prek občinskih in republiških meja. Kočevje nujno potrebuje tudi sodobno trgovino s pohištvom. Trgopromet je že naročil načrte za preureditev spodnjih prostorov zgradbe na Ljubljanski 17 (nekdanja milica). Po preureditvi naj bi bil lokal podoben Državni založbi prek ceste. V novi trgovini si bodo potrošniki lahko ogledali veliko več pohištvenih izdelkov, kot jih lahko vidijo v Tehniki. Sredstva za letošnje investicije so že zagotovljena, prihodnje leto pa nameravajo preurediti trgovino špecerija. Predvidoma ‘naj bi bila samopostrežna trgovina z bife jem. —vec Sprejemni izpiti Pred kratkim so bili v kovinarski šoli v Kočevju sprejemni izpiti za prvi letnik kovinarske šole in za novo organizirano oblačilno šolo. V kovinarsko šolo bodo sprejeli 75 učencev, prijavilo pa se jih je več kot 100. Oblačilno šolo organizira delavska imiverza s TRIKONOM, sprejeli pa bodo 30 deklet. Prijavilo se jih je več kot 50, vendar so sprejeli tiste, ki so najbolje opravile pismeni test iz slovenščine in matematike. Premalo učencev za gradbince Zavod za zaposlovanje v Kočevju je med učenci osmih razredov izvedel anketo o poklicnih odločitvah. Fantje so se odločali največ za k0(vinar' sko stroko. Po treh letih se je spet odločilo nekaj fantov za gradbeno stroko. V tej stroki je prostih 15 mest, prijavilo pa se je 13 fantov. Nekateri so se odločili tudi za lesno stroko. Večina deklet brez učnega mesta V osmem razredu je kan^ čalo šolanje 140 deklet, vendar sta prosti le dve učnA mesti v ti^ovini. Medtem ko fantov primanjkuje za iična mesta, večina deklet ne ve, kje bi se izučila. Delavska univerza in Trflson bosta je seni organizirala oblačilno SoJo, vendar bodo vanjo sprejeli le 30 dekiet. V na^jbolj šem primeru bo ostalo 60 deklet brez učnega mesta. ^ Preureditev trgovine Potrošnik na Reški cesti v Ko* čevju je Trgopromet veljala okrog 42 milijonov starih V sta^ prostorih so uredili skladišče, v novem prf«Hkn pa je sodoben prodajni j^rostor. Trgovina Je v tem d^u mesta nujno potrebna. (Foto; F. Grivec) KAJ PA OTROCI, KI NE ZMOREJO? Potrebna je posebna šola ’oročilo o delu v preteklem letu postavlja šolski kolektiv iz Ribnice v lepo uč — Za otroke, ki ne zmorejo učenja v redni šoli bo vsekakor treba nekaj ukreniti, ker vrhu vsega ovirajo pouk drugih Pomenek z Mileno Borovac, ravnatedjico ribniške osemletke, je osvetlil veliko dela, uspehov in težav šolskega kolektiva v minulem letu. Uspehi zbujajo zadovoljstvo, ob težavah, s katerimi se srečujejo, pa se šolniki marsikdaj upravičeno jeze. Tudi na nerazumevanje naletijo! Neredko je na raznih zborih in sestankih slišati nedokumentirane raziprave o šolstvu. Tako so na občii^i konferenci ZK zaskrbljeno govorili o poraznem učnem uspehu v šoli (uspeh naj bi bil re^Kibliškim povprečjem), toda na ribniški šoli se je števUo učencev, ki so uspešno končali osemletko, v zadnjih petih letih pov^jpelo od 78,2 na 86,5 odst.! šolski kolektiv je opravil precej obsežno delo in vključeval v pouk najrazličnejše oblike in pripomočke pri učenju, od ekskurzij do svobod- Odlikovanja Pred dnevom vstaje slovenskega naroda je bila v prostorih skupščine občine Ribnica krajša slovesnost, na kateri je tajnik ObS Vinko Mate v imenu predsednika izročil Milanu Lavriču, rezervnemu oficirju iz Ribnice, in Jožetu Pogorelcu, rezervnemu podoficirju iz Dolenje vasi, vojaško odlikovanje, s katerim ju je predsednik republike odlikoval za njuno delo in prizadevanje v organizaciji ZROP. Dva rezervna oficirja sta bila ob tej priložnosti obveščena o napredovanju. Vsi so prejeli tudi lepa knjižna darila. -r nih aktivnosti učencev. Solniki so se stalno sestajali v aktivih za nižjo in višjo stopnjo, za razredni in predmetni pouk. in iskali novih oblik za posredovanje znanja učencem. z aktivi so bile podružnične šole tesno povezane s centralno, učitelji pa so pogosto hospitirali med seboj. Na dvanajstih učitelj,skih konferencah so obravnavali predvsem organizacijo učno-vzgoj-nega dela, strokovno in idejno poglabljanje predavateljev in ugotavljali rezultate svojega dela. Veliko so govorili tudi b tem, kaj ovira boljše uspehe, ter o tičiteljevi osebnosti in pedagoški odgovornosti razrednika in učitelja. Na šoli imajo tudi kar 22 odstotkov vozačev. Ugotovili so, da vožnja v šolo • precej zmanjšuje prizadevnost otrok. Imajo tudi nekaj nezadostno ra27vitih otrok, za katere bi nujno potrebovali posebno šolo. Pa tudi materialno sta- Les za krajevne skupnosti Po p>odatkih gozdnega obrata Ribnica naj bi krajevne skupnosti v občini porabile letos tisoč kubikov lesa za prodajo in za različne gradnje. v Dolenjih Lazah nameravajo preurediti družbeno stavbo, v Jurjeviči so že uredili vodni bazen, v Nemški vasi potrebujejo les za gradnjo gasilskega doma, v Bukovici za nakup motorne brizgalne v Zadoljah in gradnjo vodovoda v Danah, v Ribnici za ureditev pcrfcopa-li^, v Velikih Poljanah pa za gradnjo vodovoda. Tu potrebujejo tudi največ lesa, in sicer 600 kubikov: 300 za prodajo, 300 pa za samo gradnjo. Obj^nska skupščina je zaprosila KS, naj pošljejo po- Dolga vas; pričakujemo vodovod Mnogi prebivalci Dolge vasi pri Kočevju že vrsto let nestrpno pričakujejo vodovod. Vas je tako rekoč predmestje Kočevja in nenavadno je, da še nima vode. medtem ko jo sosednji Livold ima. V Dolgi vasi žive izključno delavci, zaposleni v tovarnah v mestu; kmetov skoraj ni med njimi. Kot prebivalci mesta so vedno plačevali različne prispevke, kopali kočevski vodovod, za njih pa denarja ni. Za vodovod so že sami zbrali nekaj milijonov S din, sodelovali bodo pri izkopu jarkov, končno pa tudi občina obljublja, da bodo dobili do konca aprila prihodnjega leta 200.000 din. Vodovod v Dolgi vasi torej bo! Bivši interniranci v Gonars Interniranci iz Ribniške doline se dogovarjajo, da bodo letos obiskali s svojci Gonars in Viaco in morda Se Trevi-80 in Padovo. Čeprav se Se niso odločili, kdaj, kako in za koliko časa bodo odpotovali, ao trdno sklenili, da bodo oc^ljali svoje otroke v kraje, kjer so trp^ in umirali njihovi starši, bratje in sestre. V. P. drobjie spiske darovalcev, vendar so jih poslale le nekatere — Poljane, Sodražica in Ribnica. Tem je skupščina tudi pofcrdila zahteve, o drugih pa bodo rasq;>ravl|^ li na eni prihodnjih sej. t Hudourniki na cestah Ob nedavnem neurju so bile prizadete predvsem slemen-ske in velikopoljanske ceste. Na klancih so ceste take, kot bi jih zdrli hudourniki. Očitno Je na cestah še vse premalo odtočnih kamilov. Jarki pa tudi niso vselej pravočasno očiščeni. Gotovo Je, da slabe ceste ne privabljajo turistov, zato jih bo treba bolje vzdrževati. V. P. Pijani avtomobili v poročilu o javnem redu in miru, kriminaliteti, prometni varnosti in podobnem v ribniški občini za lani beremo med drugim, da Je »^posojanje« motornih vozil poraslo za več kot 100 odstotkov. To ni običajna tatvina, saj lastniki navadno dobijo vozilo nazaj, kajpada pogosto poškodovano, kajti storilci vzamejo vozilo v vinjenem stanju in skoraj v vseh primerih ka-rambolirajo. Pa se še čudimo, zakaj število prometnih nesreč stalno narašča! f-c nje šole je precej slabo. Ribniška šola ne dobi niti toliko sredstev, da bi pokrila najskromnejše potrebe. V prvih šestih mesecih letos so imeli učitelji 1087 ur dodatne pomoči, plačilo za to delo pa so dobili šele jimija. Na šoli so imeli celo vrsto prostovoljnih dejavnosti, krožkov in organizacij, v katerih so učenci delovali z velikim uspehom. Imeli so tudi klub OZN, ki je zasedal ob vseh važnejših dogodkih v svetu. Sola je sodelovala pri organizaciji vseh proslav, prosvetni delavci pa aktivno delujejo v različnih organizacijah F. G. Razstava v Inlesu Ob upravnem poslopju INLESA so uredili stalno razstavo stavbenega pohištva. Prav okusno je urejena, saj si moreš ogledati okna raznih dimenzij, pa tudi vhodna in garaaia vrata. Dajejo tudi nasvet in pojasnila, tako da se je mogoče takoj odločiti za nakup želenih predmetov. Postrežejo tudi z ličnim prospektom, ki kupcu omogoča pregled blagovnega in finančnega poslovanja. V Ribniški dolini je dovolj lesa za »Inles« »Inles« je podjetje, ki se ‘ ukvarja z lesno predelovalno dejavnostjo. Za svojo proizvodnjo potrebujejo vsak dan precejšnje količine lesa. Iz leta v leto, posebno se to kaže letos, podjetju primanjkuje surovin. Čeprav smreke in Jelke tako rekoč visijo nad Ribnico, morajo les uvažati iz Bosne in drugih krajev, če nočejo, da bi proizvodnja stala. Ni naš namen ugotavljati, zakaj KGP Kočevje ne proda INLES-u dovolj lesa. Menimo pa, da bi obojestransko razumevanje koristilo enim kot drugim. -r Zaposlujmo mlade in pripravnike Na nedavni seji predsedstva Ob. SS Ribnica so analizirali problematiko gospodarjenja v nekaterih gospodarskih organizacijah. Ugotovili so, da bi morala podjetja posvetiti večjo skrb izobraževanju. Podjetja naj bi v večji meri kot doslej odprla pot mladim ljudem, ki so zaključili šole, in jih zaposlila kot pripravnike. Bili so mnenja, da bi s pravilno davčno politiko onemogočili neupravičene zaslužke posameznikov. Ko so razpravljali o aktivnosti sindikalnih podružnic, so bili mnenja, da bodo moi^e te pokazati več samoiniciative pri reševanju problemov v samoupravljanju, vprašanju delitve dohodka in podobno. •T tIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ RIBNICA JE fte nekaj let po-veaana k artotnaUko Mefonsko zveEO T Ljubljano In druBiml kraji t Sloveniji. Toda kaj pomeni naodemlzacija telefOTVske zvene, Oe Je treba saradi presasedenooti linij dolgo vrteti iterilčnioo, preden dobimo zveaot ■ PROCEIJE NA goadaiskem domu v Ribnici bo kmalu konCa-no. To velj« tudi sa notranjost zgradbe, katere gradnja ae ie dolgo vleče. Vzrok aa to Je bil v pomanjkanju sredstev. Dograjena stavba bo lepa pridobitev sa Rib- tkiCO. ■ ZlVIIiSKl Tito v Ribnici, na katerem prodajajo laaebnilU, kar pridno tekmuje z drulbenim sektorjem tako T izbiri kot v cenah. Naprodaj Je predvsem rasno sad* je in poljski pridelki. ■ v ZADNJEM CASU ao biU to veAkrat na delu neanani atoiitoi. ki kradejo cvetje na grobovih na pokopalifiCu v Hrovafii In tudi v cvetličnjakih v Gorenji vasi In Ribnici. Vs^cakor zasliiftljo nepridipravi ostro kasen. ■ OBČINSKE CESTE na območju občine 80 ▼ kaj ieloflt. nem stanju. Deževje je napravilo na nekaterih odseki veliko Ikodo, ki bo terjala precej milijonov aa popravilo. NaJveCJa težava Je v tem, ker manjka občini denar aa vzdrlevanje teh cest . ■ ZA RlBNIfiKO restavracijo Je nekaj starih, dotrajanih poslopij, ki kaaijo podobo mesta. Stavbe bo treba fiimprej odstraniti, da bomo tako dobiU prostor sa nove sgradbe In sa cesto, ki bo poveso-vala ta del Ribnice. REŠETO „Boii me to: nekateri dve plači, drugi nobene” Razgovor s črnomaljčanom, ki je bil izvoljen v nadzorni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije Tihomir Tomc, strojni ključavničar iz črnomaljske tovarne BELT, je bil delegat na sindikalnem kongresu v Beogradu, kjer so ga izvolili celo za enega izmed sedmih članov nadzornega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Prosili smo ga, naj na kratko .pove STVooe vtise s kongresa: — Vsem delegatom kongresa, prav tako meni, bo za vedno ostal v spominu govor poredsednika Tita. Segel nam je prav v srce! Kar laže nam je bilo, ko smo slišali, kako odkrito je spet pokazal na napake. Pozval nas je, naj mu pri odpravi pomanjkljivosti pomagamo, zato bom skušal tudi jaz njegove besede uresndčevati v praksi. — Bi nam povedali, kako nameravate stališča kongresa in besede našega predsednika prenesti na domača tla in na katere napake boste predvsem pokazali? — Pri osnovni orgzaiizaciji Zveae komunistov in v izvršnem odboru sindikata bom najprej načel vprašanje: kdo so ljudje, ki imajo lepe osebne dohodke ali pokojnine in še dobre honorarne službe? Zavzemal se bom, da bodo nj'ihova mesta zasedli mlajši, sposobnejši in nezaposleni ljudje. Prav tako moramo po mojem mnenju stopiti na prste ljudem, ki bogatijo na Gasilci iz Kota pomlajeni Da je gasilsko društvo v Kotu pri Semiču nujno pomladiti, so ugotovili šele pred, kratkim .na s^tanku, vendai pa so zadevo kmalu uredili. Na razgovor^ ki je bil 13. julija, so povabili 20 mladih ljudi, med katerimi so bili vajenci, zaposleni in kmećki fantje. Vsi so se sestanka udeležili in obljubili tudi sodelovati v društvu. 2e naslednji dan so prišli na mokre in suJie vaje, na katerih so jili izkušeni gasilci učili veščin pri gašenju požara. Razen tega so pri ga^silskem dništvu začeli delovati tudi podmladkarji, ki obiskujejo še osnovno šolo. Gasilci iz Kota bodo 4. avgusta priredili vrtno veselico v Gorencih pod staro belokranjsko lipo. Dohodek prireditve je namenejn nabavi gasilskih potrebščin. J02E HUTAR š\t,Nolitičnih organizacij na trgu v dijaški dom. Deloivni čas je ostal tudi v novih prostorih neizprem^jen. Letos samo na Mirno goro 30 otrok pojde v dveh izmenah na Mirno goro Letos otroci s področja črnomaljske občine ne bodo s kolonijo šli na morje, ker to prer/eč stane, pač pa bodo 30 otrok v dveh izmenah p>o tri tedne poslali na Mirno goro. Za. gorsko letovanje so zbrali otroke, ki so evidentirani v TBC dispanzerju, in nekaj otrok iz socdalno hudo ogroženih družin. Večina prijavljenih bo letovala bre2^1ač-no, le za nekatere bodo starši delno prispevali. jtCIjub temu da bo letošnje letovanje bolj skromno, so še zanj komaj zbrali denar. Občina je prispevala 8.000 din, tovarna Belt je obljubila 2000 din, cestno podjetje je prispevalo 900 din, 2000 'din pa so za letovanje imeli na voljo še iz leta 1967. Račimali Kje so prosvetni delavci? V akciji za podporno članstvo, ki jo je organiziral ob. činski odbor Rdečega križa v Črnomlju, so pokazali občani raznih i>oklicev lepo razumevanje, izjesna so le prosvetni delavci. Med 80 občani, kolikor jih je doslej postalo podpornih članov te organizacije, so tudi delavci z nizkimi osebnimi dohodki, ki se niso pomišljali 10 din prispevati za Rdeči križ. Akcija za F*^dP<>nio člansitvio pa je bila tako kot v večini kolektivov tudi na osnovni šoli in gimnaziji v Črnomlju, vendar tu odziva ni bilo. so sicer tudi na prispevke drugih kolektivov, vendar odziva ni bilo. Na območju 'črnomaljske občine je tudi več bolnih in hkrati socialno ' ogroženih otrok, toda zanje letovanja žal ne morejo organizirati, čeprav bi biU najbolj potrebni. Socialno zavarovanje zanje ne prispeva, občina pa jih na Debeli rtič ne more ^slati, ker za tako drago letovanje nimajo denarja. Preveč tujk! Ko SO črnomaljski odborniki obravnavali delo občinske uprave, so imeli tudi tole pripombo: »V gradivu za občinske seje in tudi v drugih aktih, ki prihajajo iz občinskih pisarn, kar mrgoli tujk. Teh ne razumemo^ zato prosimo,- če bi uslužbenci občine pisali bolj po slovensko.« ČRNOMALJSKI DROBIR ■ VSAKO SOBOTO IMAJO za Betona gostišča, pa tudi hoteli v Črnomlju plesno glnsbo na terasah svojih lokalov. Nekaterim jo to vSeć, drugim pa ne. Tako je nam-reO vse mesto zastonj deležno veselih zvokov, ki se včasih no po-le*ojo-vae do Jutranjih ur. ■ KER CRNOMAUSKA MLADINA nima primernega prostora za svojo najljubSo zabavo ples, se Je 11. julija zveCer vrtela kar na malem stadionu ob zvokih Miheličeve elektronske harmonike, ■ MALOKIK) IZMED OBČA-NOV upošteva uradne dneve, določene za stranko v upravi občinske skupščine. Stranke so se navadile kar vsak dan hoditi po pisarnah, usl\ižbence pa to pri delu moti, • posebno zdaj, ko se v času letnih. { dopnstov nadomeščajo ■ v RE<;iSTER MOTORNIH VOZIL je bilo lani v Cmomlju nn novo vpisanih 7G6 vozil, V9 vozli pa je bilo odjavljenih KO SO Z\MI:NJ\V1L1 oseb n> l^-.l-.nmloe, so oh tej priložnosti Ui’ofllll 100 občanom, ki so prosili zn ^prrrfirrnbo Imona nli priimka ■ 115 REDNIli OBRTNIKOV IN f;OsriLNICARJEV je bilo v črnomaljski občind v z^etku letečega lete; med temi ni bilo niti enega zasebnega čevljarja v Cmomlju, Šivilje pa v vsej otočlnl nobene. Ker pa niso vse občanke grajene po JUS, da bi laliko nosile konfekcijo, imajo zaradi toga ve-L‘ke težave. ■ NEKAJ IZNAJDUlVlIl fan tov si je prt projektiranem železniškem mostu čez Dobličloo napravilo zasilno kopališče. Najbri bi sc dalo z malo dobre volje napraviti kaj podobnega tudi v Lahinji, ki je mnogo toplejša. Za enoten režim ribolova v Kolpi Na Vinici so 16. julija na sestanku turistične sekcije ra^ravljali o letošnjih nalogah, hkrati pa predložili tudi okvirni načrt razvoja turizma v naslednjih letih. Govorili so o gradnji nove mesnice in lokala pri avtobusni postaji, o ureditvi kopališča in kampa ter športnih objektov, v zvezi s tem pa tudi o zbiranju sredstev. Viničanibodo sktišali za inveticije v domačem kraju zainteresirati več podjetij iz domače in dru-gili občin. Na sestanku pa so imeli več pripomb na račtm ribolovnega turizma. Menili so, da bi morali doseči enoten ribolovni režim vzdolž vse Kolpe, ker so zdaj precejšnje razlike med slovenskim in hrvaškim ribolovom. Ugotavljajo tudi, da Je še precej divje ga ribolova in da bi morali poostriti nadzor nad izkoriščanjem Kolpe. Velika izbira vsega tekstilnega blaga In konfekcije. Najnovejši vzorci Prepričajte se o cenah. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo ČRišlOAAiEtJ 32 otrok gre na letovanje v Fazan Metličani so na hitro zbrali denar po podjetjih in organizacijah, da bi omogočili štirinajstdnevno letovanje na morju 32 otrokom v metliški občini je veliko otrok iz zdravstvenih in socialnih razlogov potrebnih letovanja, vseeno pa v občinskem proračunu letos niso mogli za kolonije zagotoviti niti dinarja. Društvo prijateljev mladine in socialna služba pa ob tem dejstvu nista vrgla puške v koruzo, temveč sta tik pred koncem šolskega leta organizirala zbiralno akcijo po podjetjih in organizacijah, obenem pa zbrala prijave otrok, ki bi šli na letovanje. Nekateri kol^tivi so pokazali lepo raanimevanje za to akcijo in so takoj obljubili pomoč. Tako je Novoteks prisi)eval 2.000 din^ poslovna enota Mercatorja 300 din, občinski odbor ZZB 800 din, sindikalni svet 600 din, podjetje Komet 300 din. Cestno podjetje 450 din, občinska zveza Promet tudi v zasebnih sobah Metlika premore letos že 25 ležišč v zasebnih turističnih sobah, medtem ko jih je izven mesta še zelo malo. Do zdaj je goste tudi k zasebnikom ras^rejala recepcija hotela, pred kratkim pa so to sl\jžlx> poverili domači turistični pisarni. Tu so ugotovili, da so imele zasebne turistične sobe letos že pire-cej prometa. DPM pa je od celotnega proračuna 3.500 din kar 2.000 din namenila koloniji. Za letovanje se je prijavilo 54 otrok, na zdravstveni pregled pa jih je prišlo le 32. Nekaj od teh je iz družin, kjer sta oba starša zaposlena, zato bodo ti plačali sami celoten prispevek letovanja (260 din), za ostale f>a bodo starši prispevali od 50 do 200 din, kolikor pač morejo, štirje otroci bodo letovali zastonj. Med obroki odbranimi za kolonijo, jih je le nekaj iz Metlike, večina pa je s podeželja. Kolonija bo odpotovala v Fazan pri Portorožu, kjer ima počitniški dom občinski odbor RK Novo mesto, trinajstega avgusta. „Zahtevamo, da se razprtije razčistijo" Osnovna organizacija Zveze komunistov v BETI zahteva od občinske skupščine in organizacij, naj raziščejo ozadje odborniških razprtij, zaradi katerih je Franc Vrviščar podal ostavko na odborniško mesto Ker je pretekli teden osnovna organizacija ZK tovarne BETI poslala občinski skupščini in vodstvom vseh druž-beno-političnih organizacij v Metliki pismo z zahtevo, naj takoj raziščejo ozadje odborniških raaprtij, smo prosili za pojasnilo sekretarja o-snovne organizacije ZK v tej tovarni Martina Stefaniča. Povedal je: — 10. julija smo sklicali sestanek osnovne organizacije in prosili našega člana Franca Vrviščar j a, naj razloži, zakaj je dal ostavko na odborniško mesto iz volilne enote konfekcije in tudi odpovedal službo kot pomočnik direktorja naše tovarne. Menili smo, da je to naša dolžnost. Na sestanku smo od tovariša Vn'iščarja^ slišali, kako je potekalo njegovo delo vse od leta 1959 dalje, ko je postal predsednik občinske skupščine. Povedal je tudi, kako so ga nekateri občasno napadali z raznimi očitki. Ker pa se te stvari zadnje čase zaostrujejo, posebno v skupščini, je dal ostavko. Po vsem, kar smo od nj^a sli- šali, smo bili komunisti iz BETI mnenja, da je treba ozadju razprtij priti do dna. Uvideli smo, da je zadeva dobila širši obs^ in da ni več stvar posameaaiikov, temveč da škoduje že gosix>darske-mu napredku in političnemu vzdušju v občini. Ker so do zdaj vodstva družbeno-politlčnih organizacij vse preveč v rokavicah obravnavale ta problem, smo pismeno zahtevali, naj zadevo raziščejo, poiščejo krivce in jih kaznujejo, ne glede na ime posamemika ali njegov položaj. Jutri občinska seja v Gradcu v petek, 26. julija, bo v počastitev krajevnega praznika Gradec seja metliške občinske skupščine v Gradcu. Seja bo imela slavnostni del, zatem pa bodo odborniki obravnavali več pomembnih zadev. Dnevni red predvideva razpravo o uresničevanju družbenega plana in smernic ter proračima v prvem polletju 1968 ter obravnavo naslednjih poročil: sveta za kulturo in prosveto ter telesno kulturo, sveta za socialno varstvo, zdravstvo in delo, občinskega sodišča in sodnika za prekrške. Na seji bodo obravnavali Se nekaj občinskih odlokov in premoženjsko pravnih zadev. Arheološko izkopavanje na Kučarju Belokranjslkl muaej v Metliki je v začetku julija organiziral na Kučarju pri Podzemlju arheološko iakopave-nje. Vodstvo raziskovanj je prevzel znanstveni sodelavec Na.rodnega mtizeja iz Ljubljane dr. Vinko Sribar. Pri izkopu so tik nad gornjim robom kamnoloma od-fcTiili temelje poznosrednje-veške s^jadbe, ki sodi verjetno v čas med 11. in 14. stoletjem. Leto.^^nje izkopavanje na Kučarju ima v glavnem zaščitni značaj. Ves severrii kompleks bodo t,emel.ijto raziskali prihodnje leto. 'IC.N. . mm Na metliškem kopališču je idealno posebno za otroke, pa tudi dobri plavalci lahko pridejo na svoj račun. Nič čudnega, če se pridejo kopat v toplo Kolpo in v tako lep kraj tudi številni izletniki od drugod. 36al pa zanje ni zmeraj dobro poskrbljeno, vsaj kar zadeva gostinske usluge ob večjem navalu gostov. (Foto: R. Bačer) SPREHOD PO METLIKI ■ NA PREČNI pon — Stari Metličani jo poesnajo pod im^om 6takorjeva gasa ali Rotoiaringa. sa — so prejšnji teden delavci Komunabiega podjetja položili kanalizacijo. Kljub temu da te Prečna pot dolga le kakih do metrov, je priaadejala delavcem dovolj truda, saj so skoraj v vaej dolž^ morali razstreljevati skalnati teren. Ko bo Cestno podjetje iz Novega mesta uredilo še zgornji ustroj, bodo Prečno pot asfaltirali. ■ TUDI VINOGRADNIŠKA CE. STA bo letos dobila Se kakih 300 metrov ^alta, in sicer od Ste-zinarjeve do Pezdirčeve hifie na vrhu Hriba. Delavci Komunalnega podjetja so ta teden pričeli polagati kanalizacijo. Tudi tu je teren močno skalovit. ■I OKOLICO OSNOVNE ŠOLE v Metliki še vedno urejajo. Letos so splanirali obširno pobočje in ga zasadili s travo, okrasnim drevjem in grmičevjem. Zdaj pa bo zgradilo Komunalno podjetje na vzhodni strani stavbe 70 metrov dolg oporni zid. Temelji so že izkopani in bodo v kratkem zabetonirani, potem pa bb nad njimi zrasel zid iz klesanega režtovskega kamna. Prav tako bo zgrajeno kamnito stopnišče od osnovne Sole do doma Partizane. ■ 21VILSKI T«G V METLIKI je bil zadnji semanjl dan dobro založen. Precej Je bilo že letošnjih pridelkov. Kilogram krom-pirja je veljal 1.20, kilogram fižo-la v stročju pa kar 4 din. Za šopek pese so prodajalke zahtevale 1 dinar, prav toliko za šopek čebule medtem kb so venec čebule prodajale po 3 dinarje. Liter koruzne moke in prav tako pšenice je stal 1 din, prosa 2 din in ječmena poltretji dinar. Jajca so bila po 5.50 din, kokoši po so ženske ponujale za 20 novih din. ■ V METLIŠKEM OTROŠKEM VRTCU je zadnji teden ostalo le še 12 otrok. Zdaj je namreč čas dopustov in starši lahko več ali manj sami poskrt« za svoje malčke. Zato bo vrtec * zadnjim julijem zaiprt. Odprli ga bodo spet v začetkO septembra METLIŠKI TEDNIK Kam brez osemletke? Na območju Komunalnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto je končalo šolsko obveznost v nižjih razredih osno\Tie šole kar 1049 učencev Nekateri se sploh ne zavedajo resnosti svojega položaja, kajti njihovi vrstniki, ki so zaključili osemletko, iimajo p>fav gotovo večje možnosti za zaposlitev. Tudi delovne organizacije so se začele v zadnjem času otepati tistih, ki nimajo popolne osemletke. Dodatno šolanje na večernih šolah za odrasle ni poceni in večina mladih ljudi bi prav gotovo lahko uspešno dokončala osemletko tudi med rednim šolanjem. Statistike kažejo, da namerava 508 takih učencev nadaljevati šolo, 106 jih namerava ostati doma, 207 se >ih namerava zaposliti, 165 pa se jih še ni odločilo. Njihove želj prav gotovo ne bodo vedno uresničene, kajti delovne organizacije postavljajo pogoje, ki jih bodo moraM doseči z večjim ali manjšim trudom. Priznanja za večkratne krvodajalce v »KRKI« v sredo^ 19. junija, je organiziral kolektiv tovarne zdravil »Krka« iz Novega mesta prisrčno slovesnost. Predsednik krvodajalske komisije prt občinskem odboru RK Danilo Kovačič je podelil srebrna m zlata odlikovanja in posebne diplome večkrat-nim krvodajalcem, delavcem v »Krkt«. Zaslvine krvodajalce sta toplo pozdravila tudi predsednik DS Marjan Sonc in pomočnik direktorja Marta Slaparjeva. Skromna priznanja večkratnim krvodajalcem so tudi zahvala celotnemu kolektivu, ki je z vsem razumevanjem podprl letošnje in lanske krvodajalske akcije. Popravek v sestavku »Težave rešujejo po pravi poti« se je vrinila neljulxi tiskovna napaka. Rudi Hrvatin je bil imeno-van za novega podpredsenika občinskega sindikalnega sveta in ne za predsednika, kot je bilo napisano. Nad cesto bo zeleni pas Naselje se bo širilo le proti severovzhodu, hrib nad Ragovsko cesto pa bo ostal zelen Dobrih sedem let je stara cesta iz Šmarja na Opatovo goro, most pri Selih pa gradijo že v tretje. Ljudje se sprašujejo, ali bo ta most vzdržal vsaj deset let. Zakaj niso že prvega mostu betonirali, ne ve nihče, čeprav je znano, da je bil cement zanj pripravljen. Zaradi gradnje bo cesta zaprta dva meseca. (Foto: P. Miklič) Letos neka[ kilometrov novo asfaltiranih cest Tudi KS Šentjernej, Škocjan in Mali Slatnik bodo prispevale sredstva za asfaltiranje cest Cestno podjetje iz Novega mesta bo uredUo in moderniziralo še letos nekatere odseke in uredilo priključke na avtocesti v novomeški občini. Po predvidenem programu bodo letos asfaltirani odseki cest Dobrava — Šentjernej, Šentjernej — Prekopa, 2abja vas — Mali Slatnik, raširili pa bodo tudi priključek avto cesta — Dobrava. Vsa ta dela bodo staki 2,825.000 din. Del potrebnih sredstev bodo prispevale tudi krajevne skupnosti Škocjan, Šentjernej in Mali Slatnik, ki so organizirale akcijo 2» zbiranje sredstev in so v to akcijo vključile naselj« Poravnalni svet o sprti družini Brusniški poravnalni svet je reševal 15. julija 6 spornih zadev občanov.- Med drugim je reševal težje razmere v socialno ogroženi in sprti družini iz Gror. Suhadola, Izpred poravnalnega sveta je šlo pred sodišče zelo malo zadev, ker se poravnave običajno posrečijo. Tako je bilo tudi na zadnjem zasedanju poravnalnega sveta. Novomešia kronika ■ TURISTIČNI VODNIK »Novo mesto s okolico« pripravlja Turistično druitvo Noto mesto. Vodnik bo obnvnaval zgodovino Novega mesta, znamenitosti in zanimivosti Novega mesta, vseboval bo karto, risbe in fotograflje, opis okolice in izletov ter kot posebno prilogo — turistični informatdroč-ju) bo čebelarjem povrnilo delne stroške iz prejšnjih let. Odbor čebelarske druž'ns Dol. Toplice Asfalt do Slatnika! Predstavniki družbeno-tMli-tičnih organizacij in krajevne skupnosti na Malem Blatniku 80 11. julija na sestan-im, ki mu je prisostvoval tudi podpredse^ik ObS Avgust Avbar, pofAlastili »vet krajevne skupnosti za nada-Unje pogovore o asfaltiranju ceste iz 2abje vasi do Malega Slatnika. Na tem sestanku so se namreč dogovorili, da bodo med prebivalstvom začeli akcijo za prispevke za asfaltiranje ceste. Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine v Novem mestu so odborniki sprejeli zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Ragovska ulica -Majde Šilc v Novem mestu, vendar s pripombo, da se morajo iz načrta izločiti lokacije severno od Ragovske ceste. Naselje Majde Šilc, v katerem živi približno ^ ljudi, je zelo slabo komimalno urejeno in tvori s starejšimi stavbami ob Ragovski cesti enotno stanovanjsko naselje. Po predvidenem zazidalnem načr- »Deklica« v zakupu? 10. julija se je svet brusniš-ke krajevne skupnosti odločil, da bo dal peskokop »Deklico« v zakup najboljšemu ponudniku. Za ta korak se je svet odločil potem, ko je ugotovil, da krajevna skupnost ne more peskokopa varnostno tako urediti, kot je od nje zahteval medobčinski inšpektor za delo iz Novega mesta. Pri krajevni skupnosti so zatrdili, da jim peskokop ne daje nepogrešljivih dohodkov, saj so na leto iztržili le za okoli 1.000 dinarjev peska, medtem ko bi jih varnostna ureditev »Deklice« veljala vsaj okoli 5.000 dinarjev. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so med drugim sklenili, da bodo verjetno že avgusta temeljito popravili cesto do Leskovca in rešili še več drugih komunalnih zadev. tu naj bi se naselje v prihodnje širilo proti severovzhodu. Nekateri zasebniki, ki so že kupili ali pa so nameravali kupiti zemljišča za zasebno grad j o hiš nad Ragovslio cesto na pobočju hriba, so predlagali, da bi moral zazidalni načrt rešiti tudi vprašanje zazidave na tem* predelu. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij je izdelalo več različnih variant zazidalnega načrta za to sosesko, vendar je obveljal sklep, da se naselje ne bo širilo nad cesto. Hrib nad Ragovsko cesto je predviden po urbanističnem programu kot zeleni pas, ker pa je ta teren zelo razgiban, bi tu znašali stroški za 'kanalizacijsko, vodovodno omrežje in za ureditev ceste mnogo več kot drugje, vprašanje pa je tudi, kako bi bi- lo zaradi preskrbe s pitno vodo. Ustanovitvena odločba lovišča »Žitna gora« Na zadnji seji občinske skupščine v Novem mestu je bila sprejeta ustanovitvena odločba lovišča »2itn9 gora«, ki leži v kočevski in novomeški občini. Lovišče, katerega večji del (1836 ha) je v novomeški občini, je sp>adalo najprej v okvir gojitvenega lovišča »Rop«; kasneje ga je imela lovska družina »Polom«, nazadnje pa ga je prevzela v upravljanje Lovska zveza Slovenije. Večja naselja se bodo širila le po načrtu Sprejeti so zazidalni načrti za Gornjo Stražo^ Žužemberk in Šentjernej Na zadnji seji občinske skupščine so bili sprejeti tudi naslednji načrti za potrošniški center v Gornji Straži in za stanovanjski predel v Šentjerneju in žužemberku. Gornja Straža postaja vsak dan bolj pomembno industrijsko središče, vendar je tu preskrba prebivalcev zelo slaba. 'Po novem zazidalnem rtačrtu naj bi v Straži odstranili dosedanje cestno križišče, porušili dosedanje tri stavbe v ostrem ovinku križišča In uredili nekoliko zahodneje novo pravokotno križišče. Nov prehrambeni center bi agradili jugozahodno od novega križišča. RADIU IN TV SPREJEMNIKE am takoj tu poceni popravi RTV delavnica TONE ROSTAN /rhovčeva 11. No»o me*t« Ena gospa je rekla, da bo šla tudi ona ob sobotab zvečer prepevat na Otočec, češ da ima dolge grive in kričeč glas, to pa je menda ie dovolj, da se sme javno nastopati... IZNOVOME§(E« PORODU IŽNICE}» Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Canj-ko iz Žužemberka — Matjaža, Marija Lekan iz Žužemberka — Jožico, Martina Lavrič iz Dolnje Straže — Bredo, Karolina Peteh iz Bodnja — Antona, Jožica Plaveč s Krvavčjega vrha — Milana, Cecilija žulič z Vrtače — Branka, Antonija Drmaž iz Ledoče vasi — Janeza, Marija Jordan iz Kočari-je — Srečka, Slavka Standin is Šentjerneja — Bernardko, Fanika Kastelic z Dulža — Jožeta, Rozalija Dimeč iz Zagorice — deklico, Jožefa Kastelic iz Metlike — dečka, Rozi Mužar iz Plemberka — de^a, Štefka Pavlič z Velikega Slatnika — deklico, Jožica Kadiv-nik iz Dolškega — dečka In Slavka Klobčar t Boričevega — dečka. i Slovenski književniki med pionirji Pretekli teden so obiskali jugoslo'vanski pionirski tabor »Sutjeska« v Šmihelu pri Novem mestu slovenski književniki France Bevk, Tone Seliškar in Tone Pavček. Po kratkem kulturnehi programu, ki so ga pripravili pionirji sami, so književniki pripovedovali zbranim pionirjem o svojem delu, prebrali pa so jim tudi nekaj svojih črtic in pesmi. Pionirji so bili navdušeni, ko je Tone Seliškar poklonil vsaki skupini iz posamezne republike po dve sivoji mladinski knjigi. Posebno pa jih je presenetil France Bevk, ki je med vse pionirje razdelil svoja mladinska dela, prevedena v njihov materin jezik. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo m urejanje naselij je izdelalo tudi za?:idal-ni načrt za Šentjernej, ki je bil doslej zelo slaoo urbanistično urejen. V zadnjem času so v š«\tjemeju porasle pDtrebe po lolcacijah za zasebno gradnjo. Novi zazidalni načrt obsega zazidavo za 56 zasebnih stanovanjskih hiš na sedanjem sejmišču. Tudi v Žužemberku so v zadnjem času F>orasle potrebe po lokacijah za zasebno gradnjo. Zazidalni načrt za Žužemberk je izdelan za gradnjo 15 zasebnih hiš v severnem dehi naselja. Stara boljša od nove Na Javorovico se pride precej laže po stari poti kot po novi cesti, ki so jo naredili pred dvema letoma. Nova ce-sta še zdaj nima odvodnih jarkov, pa tudi nasipi še niso urejeni. Ljudje pravijo, da tako ne bi smelo ostati. Nikar na tuje na lastno pest v zadnjih letih se tudi v naših časopisih pogosto pojavljajo oglasi, s katerimi vabijo naše ljudi na delo tuji delodajalci Naši ljudje pa se nad takimi ponudbami vse prehitro navdušujejo in jim tudi prehitro verjamejo^ Mnogi med njimi krenejo kar na lastno pest v tujino in postanejo brez potrebnih kvalifikacij brez aščite cenena in včasih tudi nepotrebna delovna sila. Komunalni zavod za zaposlovanje iz Novega mesta si že dalj ča5;a prizadeva, da bi bilo takih ’^.’ikovernežev čim manj, zato opozarja ljudi, naj se zapos’ijo samo prek pristojnega zavoda. Vsi resni tuji delodaialci iščejo delavce le prek za\^odov za zaposlovanje in se z njimi že pred-hodjK) ’po"ovorijo o potrebni kvalifikacij; številu delavcev in o pogojih dela Prav zato skrbijo na Zavodu za zaposlovanje tud‘ za prekvalifikacijo de’avcev. marsikomu pa omogočijo da sl dobi potrebno kvalifikacijo in delo. ^*/ocian-sirn fiesta Škocjan ni majhna vas in je le 3 km oddaljen od avtoceste. Prav zato ni čudno, če v Škocjan pogosto zaidejo turisti, ki se pripeljejo po prašni in slabi cesti z avtomobi- li, ki na cesti kar poskakujejo. Škocjan je povezan z nekaterimi drugimi večjimi vasmi in s šmarješkimi Topli-canii le s slabo makadamsko cesto, ki je zlasti v suhih dneh polna prahu. Prebivalci Škocjana in tudi drugih vasi, ki so le kilometer ali Se manj oddaljene od Škocjana, sl že leta žeMjo, da bi bila cesta asfaltirana. Prah, ki ga dvigajo avtomobili, namreč marsikdaj zaide v stanovanja, v trgovine, gostilno, ambulanto, pa tudi v mesnico in predelovalnico mesa. Prav bi bilo, če bi do Škocjana nekoč le peljala lepa asfaltirana cesta. IVAN GLOBEVNIK V Fazanu že druga izmena 16. julija popoldne so odpeljali avtobusi z novomeške avtobusne postaje 68 otrok v počitniško kolonijo v Fazan. To je že druga izmena otrok, ki bodo del počitnic preživeli ob morju. Istega dne ‘popoldne se ie iz Fazana vrnilo v Novo mesto 69 otrok, ki so bili v prvi izmeni. 27, julija bodo poslali na Debeli rtič k morju 2.S osnovnošolcev, ki so ootrebrd počitniškega okrevffln’.^ / Prisrčno kot včasih, na mitingu (Nadaljevanje s 1. strani) Veselo presenečeaii so bili udeleženci tega srečanja, ko je na govorniški oder stopila Lidija Sentjurc ter spregovorila o akutalnih političnih dogodkih v svetu in doma. Pojasnila je položaj na Češkem in govorila o reformi teir vzrokih, zakaj ta ne uspeva tako, kot smo želeli. Omenila je tudi dogodke na naših univerzah in naloge, ki so začrtane v smernicah CK. Kdo bo najboljši? Turistično društvo in krajevna skupnost Ribnica razpisujeta nagrade za najbolj urejene zgradbe in okolic, za lepo vzdrževane vrtove in s cvetjem okrašene balkone ter okna. Prva nagrada znaša 200, druga 100, štiri nagrade pa so po 50 din. Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Turističnega društva in krajevne skupnosti, bo v času od 5. do 10. avgusta ocenjevala stavbe in okolico ter podelila nagrade najboljšim na območju KS Ribnica, ki obsega še Gorenjo vas in Hrovačo. Vsi kraji v občini pa imajo možnost, da sodelujejo v tekmovanju za nagrado 10.000 din za najbolj urejeni kraj v Soveniji. Tekmovanje razpisuje Turistična zveza Slovenije, Zveza hortikulturnih društev Slovenije in uredništvo Dela. r Vsa dvorana je pozorno spremljala njene besede, zlasti pa je bilo ljudem všeč, ko je med drugim dejala: — Energično moramo populiti plevel, ki se je razrasel v naših lastnih vrstah, pri tem pa računamo na pomoč mladih, ki bodo bremena prevzeli nase. Na tej poti moramo vztrajati z enakim elanom in borbenostjo, kakršno smo potznali v času NOB. Ob ponču govora pa je dejala: — 2elim se iz srca zahvaliti Belokranjcem za vse, kar ste nam dali med vojno. Kadarkoli se srečamo tovariši, ki smo tu delali in živeli, vselej govorimo o časih, ki smo jih parežaveli med vami, kajti za vselej so se nam vtisnili v spomin. Udeleženci srečanja so poslali protestno resolucijo delegaciji ZDA, ki v Parizu vodi pogajanja z Vietnamom ter obsodili ameriško agresijo. Hkrati so delegaciji Severnega Vietnama v Parizu pvoslali pismo, s katerim izražajo vietnaimskemu ljudstvu vse simpatije in podporo ob pravični borbi za svobodo. V pristno belokranjskem kulturnem programu so nastopile- recitatorke osnovne šole Suhor, ženski pevski zbor s Suhorja ter folklorna skupina s skupino tamburašev iz Dragatuša. Preplah med vinogradniki v Beli krajini Veselje, ki so ga kazali spomladi belokranjski vinogradniki zaradi lepega grozdnega nastavka, je kmalu izginilo. Rdeči ožig ali rdeči palež je v neka'erih' predelih belokranjskih (Radoviča, Vi-došiči, manj Vinomer in Dra-šiči) in bližnjih hrvaških vinskih goric (Brašljevica, Vivo-dina) nastopil tako močno, da je približno tretjina listne površine in tudi velik del grozdov uničenih. Ker so vinogradniki do letos zatirali samo peronosporo in oidium in v svojem nepoznavanju ostalih bolezni m škodljivcev vinske trte, ki jih je približno 30, ter zaradi velikega presenečenja ne verjamejo nikomur, ustvarjajo razne teorije; da je krivo škropivo COSAN, da so pK)sipali preveč nitro-monkala, da je nastopila močna • peronosp>ora (ki je do sedaj še ni opaziti) itd. Skratka, začeti bo treba iznova kot ob konou 19. stoletja, ko je trsna uš uničila žlahtno vinsko trto. Vsa ta ugibanja so daleč od resnice, ker imamo opraviti z ne preveč nevarno glivično boleznijo, z rdečim ožigom. Veliko deževje v mesecu juniju je omogočilo gUvioi, da se je zelo razširila na trto in jo močno prizadela. Po trebno je, da bolezen prej spoznamo, .preden se je lotimo. Rdeči ožig nastopa ponavadi na določenih legah in se od leta do leta seli. Pojav ni vsako leto enako močan. Glivica ne poškoduje vedno kabmkov in grozdnja neposredno, zato se nam ne zdi toliko nevarna. Spoznamo jo lahko po naslednjih znakih. Konec maja ali v začetku junija nastanejo na prvih 4^ listih svetle, oljnim madežem peronospore podobne pege. Pri belih sortah se obarvajo napadena mesta rumenkasto rjavo, pri rdečih sortah pa rubin rdeče in nato odmrejo. V prvem primeru so pege obdane z ozkim voščeno rumenim, v drugem primeru pa 'Z zelenkasto rumenim robom. Cesto so pege omejene z listnimi žilami, zato imajo ob-Uko zagozde, klina. Napadeno listje zgodaj odpade, tako da so rozge ob osnovi gole. Z izgubo listja je prizadeta rast trte, posebno pa grozdni nastavek. Pogosto se grozdiCi popolnoma osipljejo, preosta- li pa zaostajajo v rasti, počasi zorijo, tako da je pridelek občutno prizadet. Zanimivo je, da se glivica loti tudi podlag in hibridov. To dejstvo najbolj preseneča in straši belokranjske vinogradnike. 21ahtne sorte so približno enako občutljive, najbolj odporna se je pokazala na zadružnih vinogradih v Vidošičih — šentlovrenka. Bolezen se najbolj širi na kamnitih in na humusno revnih tleh. Drugi pojav gljivice opazimo v avgustu. Kmetje ga zamenjujejo z normalnim zorenjem listja. Drugič ožig ni toliko nevaren, letos pa moramo trto vsekakor pred njim zavarovati, da ohranimo čim več zdrave listne mase, ki bo zagotovila dobro dozori tev lesa, da nam pozimi ne pozebe. Priporočamo vinogradnikom vsaj eno škropljenje v začetku avgusta. Glivico zatiramo z istimi sredstvi kot p^onosp>oro, sa- mo da začnemo Dol^ zgodaj. Prvič škropimo, ko ima trta 3—4 Uste, drugič po 8—10 dneh, tretje škropljenje pa so\'pada s prvim proti peronospori. Bakrovi pripravki so bolj učinkoviti od organskih fungicidov. Način škropljenja se delno razlikuje od škropljenja proti peronospori, ker moramo obe strani lista omočiti, medtem ko peronospora okiiži list samo s spodnje strani. Posredno zatiramo ožig z jesensko kopjo, tako da zakopljemo vse suho odpadno listje, ki je polno semena glivice. Napadene trte vršičkamo, puščamo trti daljše rozge s čim več listi. Krepko gnojenje, posebno s kalijevimi gnojili (patentkaUj, kahjeva sol), poveča odpornost trte proti tej bolezni. Inž. JULIJ NEMANIČ * SEDAJ PA BREZ SKRBI NA DOPUST. SAJ SO NAM AVTO URhuiLI V AVTOSERVISU // PIONIR Dan vstaje so posebno lepo praznovali gasilci v Robu na Dolenjskem. Gasilsko društvo je ta dan prvič preizkusilo novo motorno brizgalno, za katero so denar prispevali prebivalci, Lesni kombinat in KZ Velike I.ašče. Praznovanja so se udeležili tudi predstavnik! občine Vič-Rudnik, gasilci iz Velikih Lašč in prebivalci iz Roba in oko}ice (Foto: France Modic) V NOVEM MESTU, • -ki opravlja servisne preglede in garancijska popravila na vozilih ZASTAVA. RENAULT in TAM • splošna in generalna popravila vozil vseh vrst • zamenjuje motorje na vozilih ZASTAVA In TAM • opravlja kleparska, avtoličarska in druga dela Posebno priporočamo: • optični pregled podvozja - posebno karamboliranib vozil in tistih, ki imajo nenormalno obrabo Cfum • uravnoteženje koles Najnovejše: preizkus delovanja motorja in agregatov z najmodernejšo elektronsko napravo Župančičeve značke — prvič podeljene v letošnjem šolskem letu je bUo na osnovnih šolah novomeške, trebanjske, črnomaljske ' in metliške občine prvikrat organizirano tekmovanje za Zupančičevo bralno značko. Od skupnih 27 popolnih šol je bilo zajetih v tekmovanje v novome.ški občani 12 šol od trinajstih, v trebanjski 4 od petih, v črnomaljski 4 od šestih, v metli-Ski pa vse tri. Skupaj je bilo podeljenili 1907 zna6k; se pravi, da je u.spešno tekmovalo 14,11 odst. vseh osnovnošolskih učencev ali vsak sedmi. Za lepi us-f>eh ima nedvonmo največ zaslug naše učiteljstvo, ki se je, posebno na nekaterih šolah, izredno požrtvovalno lotilo te plemenite akcije. yeć kot navedene Številke pa nam nemara pove dejstvo, da pomeni letošnja ackija približno 6850 prebranih in v pogovoru z učitelji obravnavanih leposlovnih del. To je pač lep prispevek k estetskemu in morali.emu oblikovanju dolenjskih in belokranjskih otrok, ki ga nilca-kor ne kaže podcenjevati. Posebno razveseljivo je, da se je tekmovanja udeležilo nenavadno veliko število 1. in 2. razreda (cicibanova značka). to je tistih otrok, ki šele iščejo stike z lepo knjigo. Takih učencev je bilo 627. Bronasto značko (3. In 4. razred) je osvojilo 469 učencev, srebrno C5. in 6. razred) 49.S in zlato (7. in 8. razred) 316 učencev. Poglejmo si, kakšen je bil odziv po posameenih občinah: Novomeška občina: od 7227 učencev jih -je tekmovalo 1014, to je 14,03 odst. Na prvem mestu je osnovna Sola 'Prevole (40,.59), na drugem so Dolenjske Toplice (27,25), na tretjem Otočec (19,35). Trebanjska občina: od 2756 učenceiv jih je osvojilo značke 318 ali 11,54 odst. Na prvem mestu je .Mirna (26,8), na drugem Mokronog (15,41), na tretjem Šentrupert (13,8). Cmomaljaka občina: od 2668 učencev jih je tekmovalo 367 ali 13.76 odst. Na prvem mestu je Dragatuš (29,95), na drugem Vinica (18,04), na tretjem Cr^melj (16,22). Metlttka občina: čeprav je v tej občini najmanj otrok (860), jih je značko prejelo a06 ali kar 24,19 odst., s či- mer so se šole te občine po udeležbi povzpele na prvo mesto, saj je tekmoval sko-kaj vsak četrti učenec. Na prvem mestu je šola Suhor (38,89), na drugem Metlika (24,81), na tretjem Podzemelj (12,36). Ce razvrstimo šole po udeležbi, dobimo tole lestvico: 1. mesto — Prevole, 2. mesto — Suhor, 3. mesto — DragatuS. Podelitve aiačk so bile na vs^ .šolah slovesne in zidru-žene s kiiltumim programom. Na n^caterih šolah so bili pri slovesnosti nanrzoči tudi književniki Bervk, Dular, Pavček, Perocijeva, Sali, Id so tekmovalcem brali iz snrojih del. Poo^od se je podelitev značk razrasla v pravo krajevno kidtumo manifestacijo (Prev-ole, Dragatuš), ki so je bili deležni ne samo otroci, ampak tudi odrasli prebivalci. Tako lahko rečwno, da se je Zupančičeva bralna značka že v prvem letu krepko zasidrala med našo osnovno-šcdsko mladino in ji bo treba posvečati pozornost tudi prihodnja leta. Tekmovanje so z gmotno podporo omogočili: ObS Novo mesto (350.000 S din), TiS Trebnje (112.000 S din), TiS Metlika (60.000 S din). Šolski center za gostinstvo v Novem mestu (30.000 S din), tovarna zdravil »Krka« (30.000 S din), Dolenjski list (25.000 S din) in ObSS Novo mesto (20.000 S din). Tekmovanje je vodil odbor Zupančičeve značke (predsednik S. Sali), T katerem so btli predstavniki osno^nuh in sredrxjih šol, DPM, pionirske kzjjižnice in kzx)isaxne Mladinske knjige. Plaketo z Zupančičevim portretocn je aelo lepo izdelal kipar Stane Jarm, po njej pa je izdelal značke mojster Silvo Cankar iz Viž-marij nad Ljubljano. KAREL BACER za snežno bek> ročno pranje s total velikan med detergenti Vasp^trošhiltlmktipa-0hepo^^ IZBERITE AVTO ZA VAS Slovenija avto VAM LAHI^O DOBAVI OSEBNI VOZILI IZ UVOZA • VVARTBURG 1000 CARAVAN cena 24.000 Ndin, fco Ljubljana DOBAVA TAKOJ! • VVARTBURG 1000 STANDARD cena 22.500 Ndin, fco Ljubljana DOBAVA V DESETIH DNEH! Udobna vožnja za pet oseb. četvero vrat — varnostni zapiralci. Prostoren prtljažni prostor. Najenostavnejše in najcenejše vzdrževanje. ODOBRAVAMO potrošniška posojila BREZ POROKOV DO 10.000 NDIN. Vsa pojasnila pri SLOVENIJA-AVTU, Ljubljana, Prešernova . 40, soba 15/1, tel. 317-240. Poklicna industrijska šola Železarskega izobraževalnega centra pri Železarni Jesenice RAZPISUJE vpis učencev v I. letnik šolskega leta l%8/69 za metalurški poklic T A L I L E C Pogoji za sprejem so; — starost do 18 let — telesno in duševno zdravje — zaključen 8. razred osnovne šole; izjemoma bodo sprejeti tudi "kandidati, ki so dokončali 7. razred osnovne šole. Ugodnosti sprejetih učencejv: — mesečna nagrada od 160 do 270 Ndin; za učence, katerih starši so v slabem materialnem položaju, plača ZelKzama Jesenice še dodatni regres za bivanje v internatu, in sicer razliko med nagrado učenca in polno ceno internata, tako da učenec lahko z nagrado in regresom krije stroške za oskrbo v interenatu. Ta pogoj velja za otroke staršev, katerih osebni dohodek ne presega 300 Ndin na družinskega člana; — mesečno 40 Ndin v bonih za malico — brezplačna delovna obleka — zagotovljeno ustrezno delovno mesto po končanem šolanju. Prijave za vpis: Lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, kolkova-no z 0,50 din, je treba poslati na ravnateljstvo šole do 15. avgusta 1968. Prošnji je treba priložiti: — kratek življenjepis — rojstni list — spričevalo o- končani osemletki oa. zaključenem 7. razredu osnovne šole — potrdilo o dohodkih staršev in potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Prijavljeni kandidati bodo do 1. septembra 1968 prejeli pismena obvestila o sprejemu v šolo in vsa ostala navodila. Prosimo, da vsak kandidat navede v prošnji za sprejem, če želi stanovati v internatu. Jesenice, 17. VII. 1968. RAVNATELJSTVO ŠOLE »DANAra iz Pam- NEDEUA, 28. VII. 8.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) •.30 Dobro nedeljo vj>ščimo z ansamblom Boruta Lesjaka in veselimi šentvidčani (Ijub-ljana)>- 10.00 Kmetijska oddaja (Z^^reb) 10.45 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana) 11.35 Cirkus — angleški film — (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca — 13.00 (Zagr^) NEDEUSKO POPOLDNE 18.55 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 19.10 Seriji film »Otok zakladov« (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 Oik—cak (Ljubljana) 20.50 Pesem po>2etja — finale — (Beograd) 22J0 Športni pregled (JKT) 23.00 TV Dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 29. VIL 18.30 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.45 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.50 »Španija, videl sem te včeraj« — kulturna reportaža — (Ljubljana) 19.20 (Dbrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 19.45 Plošča poletja — 4. oddaja (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija—vaja (Ljubljana) 20.35 Goldond-Bupel: PRIMORSKE ZDRAHE — predstava Dra; me SNG Ljubljana (Ljubljana) 22.00 Domenico Cimarosa; Koncert za dve flavti in komorni orkester (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) TOREK, 30. VII. 18.30 Risanka (Ljubljana) 18.45 25 minut s Perom Dimitrije-vičem (Ljubljana) 19.05 Znanstvena fantastika v filmu (Ljubljana) 19.55 Vija—vaja (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik-cak (Ljubljana) 20.40 Celovečerni film »Juarca« — ameriški (Ljubljana) 22.10 Sem Ribnčan Urban (Ljub-Ijana) 32.30 Poročila (Ljubljana) SREDA, 31. VII. 18.35 Kljukčeve dogodivščine — •lutkovna serija (Ljubljana) 19.05 Večer dveh veselih baletov — koreograf. Majne Sevnikove (Ljubljana) 19.45 TV Prospekt (Zagreb) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik—cak (Ljubljana) 20.35 Znana neznana domovina »Test mladosti v enem mestu« (Ljubljana) 22.05 »Perry Mason« — serijski film (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 1. VIII. 17.30 nuffalo Bill — serijski film (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji- (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.2C V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana) 19.05 Znbavno glasbena oddaja — (Beograd) 19.45 Cilt-T-cak (Ljubljana) 20.00 T\^ Dnevnik z dodatkom — (Ljubljana) 20.45 Vija—vaja (Ljubljana) 20.50 Ce bogovi hočejo — dramatiziran roman v nadaljevanjih (Ljubljana) 21.50 Jazz festival v Ljubljani — (Ljubljana) 22.10 Poročila fLjubljana) PETEK, 2. VIII. 18.00 Mokcdajeve pravljice (Ljubljana) I8.4.'5 Piloti v pidžamah — Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.55 CMk—cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija—vaja (Ljubljana) 20.35 »Zgodba, ki Je ni« — slov. celovečerni film (Ljubljana) 22.15 Zabavno glasbena oddaja Sare lovo f Zagreb) 22.30 Poročila (Ljubljana) pribl. 22.35 Filmski festival v Pulju — prenos (Z^jeb) 23.35 Waterpolo Jadran : Mornar (Zagreb) SOBOTA, 3. VIII. ~ 18.30 Diaoeyev svet — seriji film (Llubljana) 19.20 Spr^od skozi čas; Graf von ^;>ee, I. del (Ljubljana) 19.45 Cik—cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik- (Ljubljana) 20.30 Vija—vaja (Ljubljana) 20.35 Jugoslavija pleše in poje — folklorna festival v Kopru (Ljubljana) 21.35 Karavana zapravljivčkov — zabavno glasbena. oddaja — (Ljubljana) 22.00 Osvajalci — serijska film — (LjtAljana) 22.50 TV Kažipot (Ljubljana) 23.05 Poročila (Ljubljana) plone. 21.15 Odaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 27. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.30 V planinski koči. 9.50 Naš avto-stop. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — irjž. Zvone Miklič: Program tekmovanj oračev v tem letu. 12.40 Narodne pesmi iz Bosne. 13.30 Priporočajo vam ... 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Ajdo Lesjak. 21.30 Iz fonoteke riadia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 28. JULIJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — R. L. Stevenson: »Otok zakladov«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši... Ervin Dolgan-Janez: Začetki v Ljubljani — potem pa na Primorsko. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Cez hrib in dol z domačimi vižami. 14.30 Humoreska tega tedna — G. Durrel: Sara Hu-.kepak. 16.00 Radijska igra — Niko Kuret: Erazem iz Jame. 19.00 Lahko noč, otrocf! 20.00 »V nedeljo z\ečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDEUEK, 29. JULIJA: 8.08 Glasbena Tnatdneja. 9.30 Iz operetnih odrov. 10.15 Rti vas dmna. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijska nasveti — dr. Jože Ferčej: Rjavo govedo v Jugoslaviji in v drugih deželah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje Goriški vokalni oktet. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 C>pemi koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV — Ljubljana v Mariboru. 22.10 Radi ste jih poslušali. MAGAJ Sl SAM hUNIDR^ Tl BO POMAGAL /aliteta UNtak Ide lui(e I UNIOR m ORODJE ZA VSAK DOM TUDI V VAŠI TRGOVINI TOREK, 30. JULIJA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Alojz Pirc: Možnosti obnove zasebnih vinogradov v Posavju. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Radijska igra — Maksim Gorki: Jegor Buličov. 21.15 Parada popevk. 22.10 Glasbena medigra. SRED.4, 31. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Goršič: Sodobni nasadi črne jelše na Ljubljanskem barju. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.33 Naši poslešalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi' in vam, 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Danilo Švara; »Veronika DeseniSka«. 22.10 Zaple-Site z nami. ČETRTEK, 1. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični m^x>tki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam... 15.40 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in ttirizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 četrtkov večer domačih pesmd in napevov. 21.00 literarni večer. KRKA Novo mesto | !Drii(ia resnica«. Koćcv)«- — ».ladran«: 26. do 28 I ameriški barvni film »Zadnji Mohikanec«. 29 in 30 7. francosk: film »ćoršokoh« 31 7 angleški ti-m »Visoka družba«. Ko.rtanjoviia: 27 7. francoski film »V primeru nesreće«. 28 7. ameriški barvni film »Svet Suzi Vong« 31 7 niski film »Krotilka levoTj« Metlika: 25 do 27. 7. ameriški oarvni film »Topkapi«. 27. in 28 4 angleški barvni film »Džiri gj.ska.n«. ^ do 2«. 7 španski barvni film »Izfiubljena žena«. 30. in 31 7. ameriški film »Vtosto brez milosti«. 31. 7 in 1. 8. ameriški film »Kačja kota« SLUŽBO DOBI SPRKJMF.M LPOKOJKNKO za varstvo 3 otrok. Nudim hrano in stanovanje. Alojz Lužar. Kot 83, Semič. ISCEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok Zglasite se od 17. do 20. ure. Strojan, Mestne njive XIIII. Novo mesto. ISCEM STAREJŠO gospodinjsko pomočnico. OgI&17/68). PRODAM MLADO kozo z mlekom. Francka Pirnat, Gradec v Beli krajini 1. ZAR.ADI BOI.EZNI prodam skupno ali p')«iHne7no 19 Až pcmjev (močne družine), rovb točilo za med, 2 kozici in 3 kante za med. Tadej Kovaljev, Vrh 28, Šentrupert. PREVODE v nemSčino in Iz nemščine opravlja sodno zapriseženi tolmač M. SulgaJ, Ljubljana. Slomškova ul. 14/1. NUJNO RABIM 5.COO dinarjev po-sojlla za dobo enega leta. Stopnja obresti po dogovoru. Naslov v upravi lista (1235/68). INSTRUIRAM matematiko, fiziko in froncoščino za srednjo Solo. RadlvoJ Trelc, Mestne njive 9, Novo me.'rto. K MODERNI OBLEKI — moderen nakit! Dobite ga po naročMu ali izlbirl pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). ALI NE DELUJEJO želodec, Jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodol V zalocl jo Imajo trgovsko podjetje CTAN-DABD (MERCATOR), trgovsko podjetje HMEUNIK in DOLENJKA v Novem mostu. rencem 12 Lukovca Ko sta se pripeljala po slabi in strmi cesti v bližino Lukovca, sta se prevrnila. Pri tem se Je poškodoval sopotnik -n so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na motorju Je škode za okrc% 300 N din. Voznik je vozil motor brez vozniškega dovoljenja, kazal pa je tudi znake vinjenosti. Vsem prijateljem in sosed(»n, kJ so našemu očetu JANEZU KOPINI iz Gorenje vasi pri Smarjeti lajšali hudo trpljenje, počastili njegov spomin s cvetjem in venci, ga spremili na zadnji poti, i2sreka-mo svojo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Mirtičevim, ki so požrtvovalno lajšali njegovo dolgo trpljenje, gosix)du župniku in Pipi Za poslovilne besede ter pevcem za lepo petje ob grobu. Žalujoči: žena Julka, hče ki Rezi Kemc, Julka Brulc z družinami in drugo sorodstvo Gorenja v^. 19. Julija 1968. p. Trebnje. Ce tega ne tx) upošte vala, jo bom sodno preganjal. • Ker se Sirijo govorice, da je Marija Plut z Grma številka 1 kradla drva v mojem gozdu pri Geršičih, izjavljam, da to ni res. Drva, ki jih je odpeljala, je njen mož Anton Plut po dogovoru z menoj plačal. Marijo Plut poznam kot pošteno ženo. Pavel Verderber, župnik, Metlika. lOOEVESTILA I OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. CEMENTO STRESNO opeko, po 1 Ndin, dostavljamo, dobite: Ljubljana, Milana Majcna 47. Dobri in skrbni ženi Anici Sinkove« iz Ločne želijo za njen god vse najboljše in Se mnogo zdravih let mož France, hčerka Jc^ca in sin Franci. Marija Vidmar, Ragova 5, Novo mesto, obveščam, da moj mož Anton Vidmar, Ragova 5, Novo mesto. ni upravičen prodajati moje imovine, ker ni njegova laat, in nisem plačnica dolgov. AIojK Ilirbec z Grma 10, p. Trebnje, prepovedujem hojo po mojem zemljišču tov. Minki Grilc z Grma, PO UGODNI CENI nudim več no vih hrastovih sodov od 200—600 litrov. Slavko Blatniit. Gor. Vrhpolje pri Šentjerneju. MLATILNICO Z RETO in tresaU, vejalnik na mreže ugodno prodam. Naslov v upravi lista 1243/68). MALO RABLJEN italijanski otroški športni voziček z regulacijo za ležanje ugodno prodam. Žagar, blok »Laboda« — Ločna. PRODAM MI,ATILNICO na reto in tresali Naslov v upravi lista (1243./68). PRODAM srednje veliko posestvo ob glavni cesti na Dolenjskem. Naslov v upravi Usta (1190/68). ZA 3.800 dinarjev prodam malo rabljeno valilnico, kapaciteta 4.000 jajc Na.slov v upravi lista (1232/C8). PRODAM gradbeno parcelo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1231/68). PRODAM VINOGRAD z zidanico Stefan Fifolt, Soteska 28, Straža. PROD.\M STROJ za pletene nwe-že za ograje, stroj za izdelavo cementne strešne opeke, stružnico za les z elektromotorjem in model za cementne zidake. Ogled vsak dan. NasTov v upravi lista (1255/68). POCENI PRODAM rabljeno ku-hinisko pohiStvo. Ogled kadarkoli. Simončič, Krško, Prešernova ul. 7 a, na Vidmu pri zelo. n javni trgovini trikotaža' in konfekcija . • KOČEVJE« Gumo mu je razneslo 7. iiiHja dopoldne se Je iz Dobo ve proti Kapelam peljal z osebnim avtomobilom Brtuiko Savrič iz Malega Obreža. V Kapelah mu je razneslo prednjo ievo gumo. Zaneslo ga Je na levo stran, kjei Je za voeil v meter globok jarek in obstal v grmovju. Pri nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnica Elizabeta Skmjič, ki Je ostala na zdravljenju v brežiški bolnišnici Na avtomobilu Je škode za okrog 5OC0 Ndlnarjev. Nesreča v Brestanici 7. julija popoldne je v Brestanici pri hiši Št. 45 stalo na obeh straneh ceste precej ljudi, ki so čakali na pogreb Iz smeri Senovega e Je tedaj pripeljal z osebnim av tomobilom Jofe Strojanšek. Nena doma pa je iz te skupine pred avtom prečkala cesto Anica Ke rin it Brestanice, ki je na sredi obstala, se obrnila in oklevala Voznik jo je z avtomobilom zadel Hudo po.^odovano so odpeljal) v novomeško bolnišnico. Na av tomobilu je škode za okrog 50 N din. Neprimerna hitrost na ovinku Josip Balja iz Zaprefiiča se je 7. Julija ponoči peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Dobovi. V Mostecu Je z neprimernp hitrostjo zapeljal v ostri levi ovinek prod mostom. Zaneslo ga Je na desno stran, kjer Je drsel 31 metrov ob železni ograji, nato pa trčil v želeisno ograjo na mostu, kjer ga je zaradi sunka obrnilo v smer, iz katere je pripeljal. Pri tem je bil težje poškodovan sopot-nHi Ivica Skrlec iz Zaprešiča. ki so ga odpeljali v brežiško in nato zagrebško bolnišnico. Na avtomobilu je škode za okrog 5000 N dinarjev Voeniku je bila odvzeta ■eri zaradi preiskave. Motorist se je prevrnil 7. Julija popoldne se je pripetila prometna neteča na cesti Radna — Lukovec pri Sevnici. Proti Lukovcu se je peljal z motornim kolesom Anton Zemljak iz Konjskega s sopotnikom Antonom Mu- ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL Avtomobilist zbil motorista Alojz Kočevar iz Kranja se je 21. julija dopoldne peljal na motorju z bratom Janezom iz Do-bruške vasi proti Zagrebu. Pri Gmajni je motorista dohitel in ?a zbil z osinim avtomobilom Švicar Adiyaman Tefik. Motorist in njegov brat sta dobila pri padcu hude poškodbe in so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 9 tisoč ND. Iz kolone v nesrečo Avguštin Božič iz Vinkovcev se je 18. julija pripeljal z osebnim ■ avtomobilom in vozil v koloni do Dobruške vasi. Tu je začel prehitevati vozila. Nenadoma je naproti pridrvel neki osebni avtomobil. Božič je zavil v desno, da bi se znova uvrstil v kolono. Zadel je vozilo Angležinje He-ather (>ses zavil na levo in treščil v avtomobil s švicarsko registracijo, ki ga je vozil Jurij Janžek. Škodo so ocenili na 10.500 dinarjev. Tovornjak se je prevrnil 17. Julija dopoldne je vozil Ivan Bratkovič iz Rovinja tovornjak iz Ljubljane v 2Jagreb. Pri Krono-vem Je med prehitevanjem z vzratnim ogledalom zadel neko tovorno vozilo. Zaneslo ga je na levo stran ceste in se je v jarku prevrnil. Škodo so ocenili na 10 tisoč dinarjev. Trčila sta v Dolah 21. julija popoldne «ta pri Dolah v metliški občini med srečanjem trčila z osebnima avtomobiloma nemških registracij Aleksander Potočnik in Rolf Suntajs. Škodo so ocenili na 5 tisoč din Na Vahti Je zaviral 18. Julija zjutraj se je peljal dr. Pavel Slamay z osebnim avtomobilom pb gorjanski cesti. Izza ovinka med Vahto tn cestarsko kočo se je pripeljal naproti Vinko Pristav iz laole z osebnim av- tomobilom. Slamay Je zaviral, na mokri cesti pa je njegovo vozilo zaneslo na levo v Pristavov avtomobil. škode je bilo za okoli 7.000 dinarjev Francoz zadel Nemca Basilio Kouvalas se je peljal 16. julija popoldne z osebim avtomobilom nemške registracije iz Za-?»-eba v Ljubljano. Naproti je tovornjak prehiteval neko tovorno vozilo. Kouvelas je zavrl in se umaknil povsem na desno. Enako Je naredil tudi Nemec Fritz Bi-galski, ki se je pripeljal za njim. Tretji voznik Francoz Jacques Bo-ugain pa m imel sreče, da bi pravočasno zavrl svoj avtomobil; trčil ie v vozilo Bigalskega in ga porinil v prvi avtomobil, škodo “»o ocenili na 8 tisoč dinarjev. Kamen ranil sopotnico 16. julija se Je peljal kanadski državljan Jože Cemas z nemškim avtomobilom iz Ljubljane v No-vo mesto. Pri Trebnjem Je srečal več tovornjakov. Izpod koles nekega tovornjaka je priletel kamen, razbil vetrobransko steklo osebnega avtomobila in ranil Ce-masovo ženo. Ranjeno sopotnico so odpeljali »v novomeško bolnišnico. škodo 30 ocenili na 800 di-liarjev. POPRAVEK v zadnji številki Dolenjskega lista smo v kroniki nesreč po-ročali, da je 12. julija zvečer na cesti med Dolom in Gomilo pri Trebnjem v prometni nesreči umrl Leopold Sladič, kar pa ni prav. Poškodbam pri prometni nesreči je podlegel Janez Kastelic iz Skrjanč. Popravljamo tudi vest o metni nesreči, ki se je pripetila 4. julija Radovanu Bojanoviču iz Črnomlja in Antonu Rusu iz Metlike. Nesreča se je luunreč pripetila ko se je v neps^ledni ovinek med Stransko vasjo in Gradcem Bojanovič pripeljal z osebnim avtomobilom po sredini ceste, nasproti pe je pravilno po dešii strani ceste pripeljal Rus. Bralce prosimo, ^ nam napaki, ki ni^ nastali po naši krlv-•di, oprostijo. 19. julija ob 9.35 sta se na avtomobilski cesti pri Jezeru smrtno ponesrečila z osebnim avtomobilom opel-kadet 39-letni Theodore Nikoy in 20-letna Magdalena Muller, oba iz Hamburga. Peljala sta se iz Zagreba v Ljubljano. Nikoy je pri Jezeru iz neugotovljenega razloga zapeljal na levo stran ceste in treščil v tovornjak banja-luške LASTE, ki ga je voanJ Mile Maleševič. Osebni avtomobil je odbilo okoli 20 metrov nazaj, tovornjak pa je zaneslo v levi vsek, kjer se je prevrnil na bok. Škodo so ocenUi na 40.000 dinarjev (Foto: Marjan Moškon) ZAHVALA Ob hudi iii nepričakovani izgubi nagega dragega moža, očeta, sina in brata JANEZA KASTEICA iz Skrjanč pri Mirni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom, gasilcem iz vseh štirih društev s tremi prapori, vsem trem govornikom za tople poslovilne besede, obema pevskima zboroma za ganljivo petje ter sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Pavla s sinkom, mama, sc^itra Mimi z možem in hčerko, sestra Ani z možem in hčerko ter drugo sorodstvo. Skrjanče pri Mimi, dne 17. 7. 1968. LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konleren-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto. Bibmca, Sevnica to Trebnje UREJUJE OREDNISKl ODBOR; Tone GoSnlk (glavni tn odgovorni urednik) Ria Bačer MiloS Jakopec. Marjan Legan, Marija Padovan. Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični ure^ Inik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 71 par f70 starih din) - Letna naročnma 32 N dinarjev (3200 S din) poUetna naročnma 16 novito dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej - Za ino eemstvo; 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vredno sti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pn pooi SDK v Novem mestur 521-8-9 — NASIXJV URSiJNI-STVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 — Poštm predal’ 33 — Telefon (068)-21-227 — Nena* rečenih rokopisov in TotografiJ ne vračamo — nska 'ćP »Delo« v L.|ubljani