Milko l k mar No ve smeri v raziskovanju slovenskih ljudskih izročil in Lepa Vida Leta 1898. je Štrekelj nekam zaskrbljeno ugotavljal,1 da se podrobnejše preiskave o narodni pesmi niso še niti začele. Ravno s svojim delom je hotel olajšati trud filologov in literarnih historikov, katerim je zbiral pripravno tva-rino: češ tako jim ne bo treba stikati po vseh kotih. Čeprav si sam ni štel v dolžnost, iskati slovenskim pesmim paralel iz drugih literatur, vendar se ni izogibal tovrstnih pripomb: kjer le more, zvesto beleži (pod črto) razne hrvaške, češke, ruske, italijanske, nemške podobnosti itd.; opozarja tudi na to, kar se mu zdi sumljivo, v novejši dobi »uvoženo« blago, kakor bi rekli danes. Predlanskim se je izkušen vodnik ponudil, da nas spoštljivo, a kritično popelje k viru najstarejših slovenskih narodnih pesmi. Kdor se le količkaj zanima za slovstvena vprašanja, je gotovo hlastno segel po izsledkih drja Ivana Grafenauerja. Vendar tiči v njegovih razpravah neka vrzel, značilna prav tako za Kelemino2 in vse, ki so se posvetili tej ali oni narodoslovni panogi: v primerjavah je prešibko zastopan romanski svet. Kjer nam germanistika ničesar ali malo pove (n. pr. pri obmorskih motivih itd.), kjer slavistika pravilno prizna svojo nezadostnost,3 naj bi obema priskočila na pomoč romanistika! "osebej poglejmo to pot, kako nujno je upoštevanje italijanskih ljudskih izročil za pravo razumevanje in vrednotenje slovenskih. V dokaz bom nanizal nekoliko sorodnosti iz obeh ljudskih slovstev: 1. Se il Sign6r al mande il frut al mande ancie il pagaut. II Strolic Furlan pal 1937, Societat filologiche furlane, Udin 1936; str. 27. Temu furlanskemu pregovoru odgovarja kraški: »Vsak človek prinese na svet svoj kos kruha« (zakonci naj nikar ne pomišljajo, kako bodo preživljali bodoči rod). Koledar (goriške) Mohorjeve družbe za leto 1938, Trieste 1937; str. 89. 2. V južni Italiji (Taranto) zatikajo pred nevihto nože v zemljo. Lares*, I, 2—3, str. 42. Na Krasu (Kopriva) hitijo razkladati po borjaču motike, krampe in podobno, le z ostrino gor! Beneški Slovenci pa »imajo navado zasaditi v tla preobrnjene vile, z zobmi v zrak, misleč, da tako lahko ustavijo neurje«. O na- 1 Uvod v I. zvezek SNP, str. 21. 2 Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Z mitološkim uvodom uredil Jakob Kelemina, DSM v Celju, 1930. 3 N. pr. Grafenauer, DiS, L, str. 344: »... romanca o Romarju sv. Jakoba Kompostelskega (je) nedvomno posneta po tujem vzorcu, kakor vse kaže, po romanskem.« 4 Lares, organo del Comitato Nazionale per le Tradizioni Popolari, Firenze, a. I, 1930 sgg. Sredi leta 1932 je postal glasilo C. N. I. A. P. v Rimu. Urednik od začetka do danes Paolo Toschi. 405 I vadah in posebnostih Beneških Slovencev. »Luč«, Poljudno znanstveni zbornik VIII, Trst 1932; str. 9. 3. Appunti di medicina popolare (iz province Viterbo). 11°. Elmintiasi: Mettersi attorno al collo una collana d'aglio. Lares, I, 1, str. 50. Tudi na Krasu (Kopriva) so proti glistam obešali otrokom okoli vratu česnik. 4. Amy A. Bernardv se (v oklepaju) sklicuje na italijansko izročilo, da živina enkrat v letu govori (za božič). Lares, II, 1, str. 81. Tudi po Slovenskem govorijo voli na sveti večer. Ponekod na Kresovo: čuje jih, kdor ima nevede pri sebi praprotno seme. 5. V Lokvah blizu Senožeč je neki oreh v šentjanževi noči ozelenel, vzcvetel in celo nastavil sad. Univ. prof. dr. Kelemina (Bajke..., št. 115, I) vidi v tem Valvazorjevem poročilu Lesnega duha, kar bi sicer bilo mogoče, a je nedokazano in nepotrjeno. Pojav naj nam razjasni furlanska legenda, po kateri to noč pade na zemljo v obliki rose kri svetega Ivana. »Nel villaggio di Moruzzo nel Friuli c'e un noče secco, che la notte di S. Giovanni, si veste di foglie e si carica di bacche. L quella rugiada che ha la virtu di farlo improvisamente germogliare...« ATP5, VI, 1887, str. 437. 6. Čudodelna moč šentjanževe rose je prav za prav znana še drugod po Italiji. V Toscani n. pr. si kmetje v njej pred sončnim vzhodom umivajo obraz, češ da se s tem ubranijo očesnih bolezni. ATP, na n. m. Morebiti skriva kaj sorodnega sledeči slovenski običaj: v cerkniškem okraju (Sv. Križ nad Ložem) se romarji na binkoštno jutro hitijo umivati v rosi in zraven ponavljajo: »Binkoštna rosica — blažena rosica — operi me...« (Pov. spomladi 1938. Micka Jerajeva iz Matenje vasi na Pivki, r 1881.) 7. Dve pripovedki iz Kalabrije. a) Stric Bazilij, čevljar, šaljivec in pijanček, postreže potujočim apostolom in Gospodu, ki mu v zameno izpolni tri želje. Ko pride ponj smrt, jo pošlje jest smokve in je ne pusti z drevesa. Nato poskuša svojo srečo hudič, a se vrne praznih rok, ker izgubi na kvarte. Slednjič (vragi so ga zapodili iz pekla) jo stričko zagode celo svetemu Petru, ki mora plesati ob zvokih dude, in se prikrade v nebesa. »La leggenda di zio Basilio«, Fr. Perri, Leggende cala-bresi, Milano, 1929; str. 195—206. b) Coppiti-Copitello si izvoli figovo drevo, povrhu pa še tak stolček, da ne bo mogel vstati, kdor bi sedel nanj. Ko se je naveličal tega sveta, zaluča skozi nebeška vrata čepico in smukne v raj. »II diavolo e Coppiti-Copitello«, Gina Algranati, Calabria forte, Trevisini, Milano s. a. (toda med 1926 do 1929); str. 109—112. Kaj pravi na to slovenski Kurent? 8. Igra Most, ki se v Beli krajini »igra in popeva po kolu« ali »pa že pred kolom« (SNP, št. 5185, 5200 in 5202), je drugod samostojna otroška igrica: tako na Koroškem in Štajerskem,6 kakor Goriškem7 in Pivki.8 V Italiji imajo isto tako poseben Most (čeprav ni znan pod tem imenom) za odrasle in posebnega za malčke: 5 Archivio per lo studio delle tradizioni popolari, diretto de G. Pitre e Salvatore Salomone-Marino, Palermo. V. XXIII; od 1882 do 1904. 6 Dodatek k pesmim na belokranjskem kolu, SNP, III, str. 224. 406 a) Danze popolari romagnuole... monologa te: 1° e bale de cant (ballo del canto). Pevovodja (poeta) svojo izvoljenko drži za roke in s tem tvorita most. Zadnji pride skozenj kolovodja. Lares, II, 1, str. 26. b) Canti e giuochi fanciulleschi, 3. Otroci se razdelijo v dva zbora. (Vprašanja in odgovori so tiskani ločeno od opisa in jih izpustimo.) »II primo coro e formato da tutti i ragazzi (o ragazze) presenti, disposti uno dietro 1'altro e afferrati con arhbe le mani alle vesti del precedente. II secondo coro e formato dai due piu grandi, i quali hanno le mani unite e sollevate in alto come per formare un p on te9 di passaggio. Cantati i primi versi, il 1° coro passa celer-rnente sotto il ponte piegando in modo la testa sul compagno precedente da non essere afferrato dalle quattro braccia dei due che formano il passaggio. Se 1'ultimo e afferrato paga il pegno.« Lares, II, 2, str. 39. 9. Največ slovensko-italijanskih stikov pa bomo zasledili v motivih verskega, nabožnega značaja: od navadnih molitvic do umetniško najbolj pref in jenih legend. Temu se ne smemo čuditi, saj je bil dobršen del slovenskega ozemlja dolga stoletja podvržen laškim cerkvenim vplivom (oglejski patriarhat). [Proti morebitnemu omalovaževanju, ki bi sledilo ugotovitvi neizvirnosti, veljaj Vodnikova10 beseda ob neki božičnici (SNP, 4794): »Pesem ima miselne vzporednike v latinščini in nemščini, a je v toliki meri samonikla, da sem bil upravičen, upoštevati jo v pričujočem izboru.«] Kdo se ne spominja večernih molitvic iz svojih otroških let: Bog [Marija] nam je poslal [a] dva [___], šest angelcev, Dva u znožje, dva u zguauje, Na usako stran pa juga! (SNP, št. 6649). Toda tudi Italijani imajo enako molitvico, ki se nanjo sklicuje Bar bi11, ko navaja sledečo francosko: 7 Deca raja, 1939. Izdala in založila »Sigma« — Gorizia. G. Rado ne more jamčiti za natančnost zapisa, a pomni, da so se otroci pred svetovno vojno v Gorici še igrali »Ali je kaj trden most?« (str. 34—35). [Če bi smeli knjižico soditi samo po tem primeru, je 1. za primorsko deco težko umljiva (usoda, hudobci, mostnice itd.) in zato težko prebavljiva; 2. jezikovno površna (s čelom proti čelu, eden par itd.); 3. ilustracije še večajo nejasnost opisov.] Morda bi bilo včasih bolje prisluhniti živemu izročilu kot pa umetno kvariti stara ali si izmišljati nova. Dva koraka od Gorice (v Mirnu) zna Tonca Vuk vse krepkejši Most (pov. 30. III. 1940): I. Je trd™ kej ta m^ost? Se lohko p^sa skuos? II. Ce daste t«ra zadriera. I. Ulofte s« ra! In se zaletijo pod mostom. 8 Micka Jerajeva mi je (27. III. 1940) igro razložila tako, da se skoraj popolnoma sklada s štajerskim opisom v SNP, št. 5209. 9 Podčrtal jaz. 10 Slovenska religiozna, lirika, izbral in uredil France Vodnik, Ljubljana 1928. 11 Michele Barbi, Poesia popolare italiana, Studi e proposte. Firenze, Šansoni edit. 1939. [Lire 12.] 407 En entrant dans mon lit, Quatre bons anges y trouvis, Deux aux pieds, deux au cavet... Nato pripominja: »Če se med narodi izmenjavajo celo take malenkosti, bo vsakdo razumel, da se to dogaja v veliko občutnejši meri z obče zanimivimi pripovestmi in pri pesmih in snoveh, ki kljubujejo stoletjem.«12 10. Legenda »Jezus brez žlahte«13 je dobro znana med Italijani. Toschi14 se ob njej spominja srednjeveških uprizoritev Kristusovega trpljenja. (Per rendersi conto di questo fantastico sviluppo dato dal popolo al racconto evan-gelico, bisogna pensare alle rappresentazioni drammatiche medioevali della passione, vedere queste scene in una rapprezentazione sacra quale poteva attuarsi durante il medioevo in uno dei nostri paesi deiritalia centrale.) 11. Legenda o svetem Juriju, ki reši Marjetico, je pri Slovencih in Lahih različna, zlasti ker je pri slednjih veliko bolj pesniška. Slovenska (SNP, št. 626—629) podaja samo suho zgodbo, opis. (Izjema: belokranjska št. 629.) Po rešitvi dekle privede ukročenega zmaja na vrvici v mesto. Italijanske (P. p. rel., str. 156—158) variante so zelo junaške. 12. Legenda o svetniku, ki ubije očeta in mater (gl. Kelemina, št. 205, Stare žalostne, str. 174), je bila v srednjem veku razširjena in priljubljena. Pojavi se tudi v Jacopovi »Zlati legendi«.15 Ime junaka pri tako nenavadni vsebini ne igra nobene vloge, zato nastopajo izmenoma sv. Matija, sv. Lukež, na Laškem pa San Giuliano ali SanfUrsio. P. P. rel., str. 54 in 113—115; Lares, IX, 3, str. 175—181. Na filozofski fakulteti v Rimu, kjer pod vodstvom prof. Toschija že osem let uspeva narodoslovna stolica, je bila nedavno podeljena doktorska čast (Dott. Laura Roveda) za disertacijo: »La leggenda di S. Giuliano lo spedaliere.« 13. Toschi (n. d., VII. poglavje) je prvi med Italijani skušal vsebinsko opredeliti vse brezštevilne pesmi o Gospodovem trpljenju. Na str. 88—92 govori o skupini, ki nas posebej zanima — »II sogno di Maria« —, in objavlja tri variante: prva je furlanska, druga iz srednje Italije, tretja (str. 91) pa je častitljiv zapis iz leta 1281: Madona santa Maria in Biliemme si stava, In del so bianco lecto dormiva et pensava... 12 Barbi, n. d., str. 138—139: Ognuno capisce che se gli scambi fra nazioni avvengono sino per queste minuzie, in misura assai piu notevole devono avve-nire per storie e leggende d'interesse generale e per canti e temi di canto che sopravvivono ai secoli. 13 Naslov je neprimeren in neznačilen. SNP, št. 6417—6430. Slovenska religiozna lirika, str. 65. 14 La poesia popolare religiosa in Italia (P. p. rel.), Paolo Toschi, Firenze L. S. Olschki, 1935; str. 149 in 150. 15 »De sancto iuliano... el quale ignoratemete occise el patre la matre.« Legendario de sancti composto per... Jacobo de voragine. V it. prevedel Nicolao de Manerbi, Venetia 1484; f. 40 r. ab. Inkunabel v padovanski univerzitetni knjižnici, zaznamovan: Sec. XV0. 426. 408 Ta najmanj sedem stoletij stara pesem še danes živi v Benečiji: I. Mamca boža je v betlehemski gori spala... (Prosnid. Neobjavljena. Iz moje zbirke.) II. Sveta Marija jeruzalemska spala... (R. Steccati, Rivista di lett. slave, 1932, str. 310.) Tudi Vipavci jo poznajo: III. Marija je blizu jeruzalemskega mesta zaspala... (Skrilje. Neobjavljena. Zap. Vinko Crnigoj.) Na Marijine sanje sploh pogostoma naletimo v primorskem svetem zlatem očenašu in v raznih nabožnih pesmih. Štrekljevi št. 439 in 440 (»Marija sanja o Jezusovem trpljenju«) očitno spadata med zagovore. Prisotnost tega cikla na slovenskih tleh pa v polni meri potrjuje Toschijevo domnevo, da je »Pas-sione III« plod severne Italije. 14. Nekatere izmed najstarejših slovensko-italijanskih legend se ujemajo celo v izpeljavi, v tehničnem in formalnem postopanju. Poglejmo n. pr. uvodni del, čigar namen je privleči pozornost poslušalcev in jih seznaniti z opevano osebnostjo: a) Komaj se dete [Matija-Lukež, dete v »Bajkah...« št. 114] rodi, mu rojenice »umerijo« žalostno bodočnost Giulian che l'era un piccolo bambino, — ma le fate 1'avevano 'nfatato (lez. marchigiana). b) Otrok [Anton, Uršula16] gre v šolo, kjer čudovito napreduje (tovarišem v zgled ali zavist) in se v enem dnevu več nauči [Bajke, št. 114] »nego drugi v enem letu«. L'impareVa pio 16 [Giuliano, Fabian-Alessio, Antonio, Barbara] int un de — che non faseva ietar in trenta de (lez. romagnola). c) Mati se milo joče, ko reže kruh nesrečnemu otroku [Matija-Lukež, desetnica]. Quanno che [Antonio, Giuliano] annava a časa per magnane — e mamma sua a piagne e suspirane (lez. umbra). č) Na sinovo vprašanje, zakaj, mati odgovori: I. SNP, št. 415: RTP,17 I, 1893/94, str. 718: Saj s', Anton, v pekel prodan, An t'er na, gnanca cria Preden s' se na svet rodiv. Che al demonio t'o dovi da. II. Stare žalostne, str. 174: P. p. rel., str. 54: Kaj se ne bom jokala, ....... k' boš mene 'n pa očeta vbov. tu' padre e tu' madre devi ammazzare. 16 SNP, št. 645, vv. 11—12: Ne še več mela kak sedem let, Pa je znala že šteti droben list. 17 Rivista delle tradizioni popolari italiane, diretto da Angelo de Guber-natis, Roma. Anni I e II (1893—95). 409 d) II. Sin se zgrozi: Stare žalostne, str. 175 Lares, IX, 3, str. 179 Raj grem u križem svet, Madrena meia, quest a ne voi fe: koker b' štoru tak naglaven greh... andaro tott e mond a camine. e) Za popotnico [Anton, Matija — Lukež, desetnica] si še pripravi »belo brošnjo«, culico, »palco romarsko«, nakar odide. S. Giuliano: E piglia 1 su bordone e la scarsella e se n' andette via di terra in terra... (Lez. toscana; P. p. rel., str. 60.) 15. Lucifer bi rad še enkrat videl Devico Marijo (SNP, št. 401), zato naroča svojim hlapcem: Vzamite dvž žareči ostervi, podprite moje zare.ce obervi... Prizor poznamo iz Milčinskega (Tolovaj Mataj), a tudi v italijanskem ljudskem peklu je Lucifer radoveden: hudiči mu morajo privzdigniti obrvi, ker želi po vsej sili spoznati svetega Antona opata.18 16. Drugi del izročila o ubijalcu očeta in matere je v slovenščini že razpadel v prozo, medtem ko se je na Laškem ohranil v vezani besedi. Vendar je pokora enaka v obeh slučajih: Matija: Zidaj rimski most, — da boš greha prost! S. Zulian (Lares, IX, 8, str. 180): ... e ponte di Remein da f e f e a vde s' a scanzle ste grand piche. Sledi do potankosti enak konec. Vsakdo je prost in si dosedanje zglede lahko razlaga po mili volji. Če namreč kaj navajam, se s tem še ne izrekam za neposredne vzročne zveze. Melius abundare... Toda skrben pretres v tej smeri bi mogel razjasniti prenekatero temno stran slovenske folklore. Iz točk 9.—16. n. pr. ne bo težko izluščiti, da gre za skupino, ki nosi pečat istega mišljenja, ki je odsev istega duha in izraz istega umetniškega hotenja. Motivi (14.—16.) svobodno krožijo, ne da bi ob prehodu iz jezika v jezik izgubili svojo prvotno sočnost in moč; narodni pevec jih uporablja popolnoma neprisiljno, kjer se mu le nudi priložnost. Na vprašanje kdaj, kako in kod so se ti prehodi vršili, ozrimo se proti zahodu, kjer mirno prihajata v dotiko slovenski in furlanski kmet.19 Na tamkajšnji jezikovni meji ni v skoraj poldrugem tisočletju od naselitve do danes niti za hip prenehalo medsebojno izmenjavanje duhovnih dobrin: besednega zaklada; bajnih, pravljičnih, baladnih, pripovednih snovi; muzikaličnih posebnosti, napevov;20 itd. 18 Kaj več o legendi glej v ATP, XV, str. 85—92; RTP na n. kr.; P. p. rel. str. 107 si. 19 Trst in istrska mesta ob obali pri tem pridejo veliko manj v poštev. Prvič po krivdi socialnih razlik in prirojene meščanske objestnosti, ki nerodnega okoličana prezira. Drugič pa moramo pomisliti, da vse do konca 18. stoletja mesta niso privlačevala in je zaledje živelo skoraj čisto zase. 20 Gl. Slovenske narodne pesmi iz Benečije. Nabral in priredil Rihard Orel. Glasbena Matica v Ljubljani, 1921. 410 Ce je drugod21 mogoče slediti delu »dvojezične inteligence«, so tu nasprotno zelo primerna tla za osvetlitev dvojezičnosti med preprostimi, neukimi vaščani. Znanstveno sila privlačno vprašanje: mimogrede se ga je dotaknila Renata Steccati,22 ki je opazila, da že v prvih slovenskih vaseh redkokdaj in slabo govorijo italijanščino (učijo se je v šoli). Isto trdi tudi o furlanščini, ki jo pa lahko čuješ precej v notranjosti;23 v Brezju pod Stolom (občina Tajpana) mi je Cušina Marija (hšt. 11, po domače »pr Muzonah«, zdaj stara 52 let) narekovala furlansko molitvico: »Santa Maria Madelene...« (17 verzov v zaporednih rimah). Naučila da jo je že pred svetovno vojno neka »Rozeana« (Rezijanka), ki je prodajala »pladene« (suho robo). Dovolj, da ne zaidemo. Žetev je velika, a delavcev malo. Po svetu ustanavljajo redne stolice (Finci, majhen narod, so med prvimi); izdajajo velika akademska dela (bolgarski »Sbornik za narodni umotvorenija i narodopis«); prirejajo mednarodne ali narodne kongrese ljudskih izročil in običajev; imajo posebne organizacije za nabiranje blaga in pospeševanje študij (Italijanski Narodni Odbor za Ljudske Umetnosti = CNIAP) in primerna strokovna glasila, kjer je dana možnost razmaha in poglobitve obenem. Zlasti na Slovenskem, kjer vlada občutno pomanjkanje srednjeveške umetne literature, bi morali posvečati več zanimanja za taka vprašanja. Dozdevna praznina pred 16. stoletjem bo premagana šele, ko pridemo do »obširnega, dovršenega slovstvenega komentarja vsaki pesmi, pravljici, pripovedi, vraži«. Če bi to Štrekljevo željo čimprej uresničili, bi sebi in sosedom koristili nič koliko. Dostavek o Lepi Vidi Ker se motiv te balade... nikjer drugod ne najde, ne v slovanski, ne v romanski ali germanski narodni poeziji, je »Lepa Vida« po vsej verjetnosti zrasla iz samega slovenskega življenja in trpljenja v ... dobi od 9. do 11. stoletja.« DiS, 1937/38, str. 338. Kakor sem drju Grafenauerju hvaležen za te besede, ki so me podžgale in spravile »na lov«, jim vendarle ne pritrjujem. Obširneje o Lepi Vidi upam spregovoriti kdaj posebe, za sedaj samo bibliografsko obveščam, da se motiv te balade (kolikor mi je danes znano) najde še v italijanski in albanski narodni poeziji: 1. »Raa anii ca messi detit.«24 48 verzov; albanska, poleg nje italijanski prevod. Rapsodie d'un poema albanese raccolte nelle colonie del Napoletano 21 Prim. Glonarjev uvod v IV. zvezek SNP, str. *61—*63. 22 a. R. St.: Sulla poesia popolare in Friuli, v Ce fastu? 1932, št. 9—10, str. 228—230. Udine, S, FF. b. R. St.: Canti popolari sloveni in Friuli, Rivista di letterature slave, Roma, 1932, V—VI, str. 307—325. c. Za poročilo, izvleček in deloma prevod obeh člančičev je poskrbel Ivo Dren: »Se nekaj beneškoslovenskih narodnih pesmi.« Luč. Poljudno znanstveni zbornik. IX, Trieste 1933. »Goriška Matica«. 23 Prosnid, avgusta 1938: s Furlani, ki prinašajo sem gor zgodnje sadje z ravnine, so živahno čebrnjale in se pričkale ženske. Na rečem, da je bila klasična furlanščina, a razumeli so se izvrstno, in to je glavno. 24 Začetna vrstica, ker po navadi ni naslova. tradotte da GirolamodeRada e per cura di lui e di Niccolo Jeno de' Coronei ordinate e messe in luce. Firenze, tip. Bencini, 1866; str. 87—88. [Knjigo je težko najti: en izvod ima beneška »Marciana«; Misc. T. 5099.] 2. »O donna Candia.« 44 etc. verzov; italijanska v narečju iz Kalabrije. Rapsodie..., str. 88, kot opomba k prejšnji. [Ponatisnjena lani v že omenjeni Barbijevi knjižici: Poesia popolare italiana; str. 91—92.] 3. »La figghia di lu re 'mprincipi.« Prvih 51 verzov, ostali spadajo drugam; italijanska iz Sicilije. Nuove effemeridi siciliane. Seconda serie. Vol. I. Palermo 1874; str. 529—530. Cez tri leta jo je Liebrecht pripravil za Zeitschrift fiir deutsche Philologie, IX, 53. Z nemškim prevodom ob strani (Ein sicilisches Volkslied) je doživela še en ponatis v knjigi: Zur Volkskunde, Alte und neue Aufsatze von Felix Liebrecht, Heilbronn [Druck von Breitkopf & Hartel in Leipzig] 1879; str. 222—238.25 4. »La figghia di lu gran Principi.« Prvih 66 verzov; italijanska iz Sicilije, zelo podobna prejšnji. Leggende popolari siciliane in poestia raccolte ed annotate da Salvatore Salomone — Marino. Palermo, L. P. Lauriel, 1880; str. 167 do 168. 5. »Porto porto te Cotroni.« 60 w.; albanska. La Calabria. Rivista di lette-rature popolare, a. II. Monteleone, 15 Gennaio 1890. N° 5°; str. 38 (ital. prevod str. 39). 6. »Adduni siti, giuvini?« 10 vv.; odlomek iz Kalabrije. G. Algranati — Calabria forte, str. 54. [Ponatisnjena v »Poesia pop. it« str. 93.] 7. »Arrivo una volta una na ve...« V italijanski prozi. Zapisal jo je prof. Vincenzo Russo v Siciliji. Pallante, Studi di filologia e folklore, Fasc. I. (Scibilia Nobili e la raccolta dei canti popolari.) Torino, Chiantore, 1929; str. 32. Slovenski baladni skupini »Lepa Vida« (kočevska »Die schone Mare«) se približujejo št. 1, št. 6 in najbolj št. 2. Pri tej svoji trditvi se opiram zlasti na varianto, ki jo je zapisal dr. Anton Breznik v Ihanu (CZN, XX, 1925, str. 93; DiS, 1937/38, str. 233—234). Menim, da bo treba Vido poslej iskati v družbi njenih južnih sester, po imenu: Donna Cannfura, Donna Candia, Zogna Riin, Ta bucurana = La bella, Scibilia Nobili. Balada o ugrabljeni materi potemtakem ni zrasla »iz samega slovenskega življenja in trpljenja«, niti ni omejena izključno na jadransko ali jonsko ali tirensko morje, ampak je vobče sredozemska. 25 Do teh dveh nemških ponatisov nisem mogel priti. Omenja ju Gius. Pitre — Bibliografia delle tradizioni popolari d'Italia, Torino-Palermo, C. Clausen, 1894 — pod št. 568. G. Karel Bačer, ki se mu iskreno zahvaljujem, mi sporoča, da se nahaja v Ljubljani »Zeitschrift« v germanističnem seminarju, »Zur Volkskunde« pa v slavističnem. 412