lav ji kri rko) List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Moniecchi 6/11 - tel, štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degni Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. GLASILO KOMUNISTIČNE PAKTI JE S.T.O. Preprečimo mešetarjenje na naš račun z nabiranjem podpisov za začasno enotno civilno upravo Varnostnega sveta na 570/ jub) VI el j ;a 1 nrl .terni irodf ih dleti ne naga1] rogi; iNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 257 TRST - SOBOTA, 3. OKTOBRA 1953 CENA 20 UR Tiag“i ji n neme sio na nomali Janša ar Kardelj napoveduje, da se njegova vlada ne bo mogla zoperstaviti priključitvi cone A s strani Italije Atlantska skupnost je privedla beograjsko vlado v izdajstvo interesov Jugoslavije in tržaških Slovencev - Edina rešitev je uresničenje STO, vsaj začasna pa civilna uprava Varnostnega sveta OZN bet f z l\ št. a «j nlaji m i je " a 3P#!dni je bilo objavljeno v ,$kih listih besedilo inter-*. 'glasiti njeno formalno a-^ %». S poudarjanjem prigod1' lika «formalen» je hotel rtu'* »žiti, da je priključitev le B k Jugoslaviji le korak kalnega značaja», ki ga j* pomena storiti. Cona B ’6 itak dejansko priklju- }ede internacionalizacije a je sam priznal, da «to ni Na rešitev» in s tem uda-Bo prstih tržaške titovce, Se te dni repenčijo s svoji-Bismi «uglednih mož», v erih bi radi prepričali naiv-6’ da predstavlja interna-Nizacija Trsta dobroto ^ dobrot za Tržačane. Isto-1,0 pa je dal razumeti, da 'Bternacionalizacija pome-vladanje tujih predstav-'v nad Tržačani, kar naj bi . . é Za titovce višek demo- etl’, cUe in svobode. o y \ "ne- j najbolj zanimiv del Kar-,iCt, *Vega razgovora z dopisni-Lid*' » francoskega tednika šele ,,e- Na vprašanje ali verja-iK 1 da bi Anglo-amerikanci ,Jj. ‘Sli dovoliti Italiji zasesti jjr 0 A, je odgovoril: / 'ŽDA in Anglija so dale Ita-•y n°m v Trstu pravice, ki so K . asProtju z obstoječim Stališ11 k61' Pravice. ki Jim mi ni-,pd- Priznali. Te pravice ka-' tudi celotna anglosaška 4 :< , ---- — # ^ v TRSTU NE BI MO- 0 4 t« # st" K'» I id' Ifi' 4 GLE DOVOLJ ENERGIČNO Italijanom določene pravice v ZOPERSTAVITI ANEKSIJI CONE A S STRANI ITALIJE. Toda mi nikdar ne bomo priznal takega položaja in UOMO PODVZELI VSE PO THEBNE UKREPE, KI SO NA RAZPOLAGO V MIROLJUBNI DRŽAVI, da do takega položaja ne pride». Ne glede na Kardeljevo nesramnost, da si še upa sklicevati se na «obstoječi statut», ko gre za kršitve s strani Italije, čeprav ga njegova vlada vsestransko prezira in ga celo proglaša za «nemogočega», je Kardelj s tem odstavkom napovedal, da bo Jugoslavija «prisiljena» pristati na delitev STO na podlagi sedanjega stanja. Drugače si teh besed ne moremo razlagati. Saj on pravi: 1. Anglo-amerikanci so dali coni A. 2. te pravice in zadržanje Anglo-amerikancev do tržaškega vprašanja «zagotavljajo», da se '2DA in Anglija ne bodo mogle «energično» (t. j. vojaško, op. ur.) upirati a-neksiji cone A s strani Italije, 3. beograjska vlada ne bo te aneksije priznala, kot ni priznala dosedanje pravice Italijanom v coni A, in bo pod-vzela «vse potrebne ukrepe», ki so na razpolago «v miroljubni državi». Povezati pojem «ukrep» z «miroljubnostjo» pomeni, da se beograjska vlada vojaško ne bo uprla aneksiji cone A s strani Italije in da se bo omejila le na protest, ki velja le toliko časa, kolikor je podpis še svež. O tem imamo pecedente: saj je beograjska vlada «ostro protestirala» proti londonskim sklepom in kljub temu so italijanski funkcionarji prišli v Trst in se od tu niso ganili. Vse to, kar smo navedli, je torej mnogo bolj važno, kot negativni odgovor beograjske vlade na predlog Pelle o plebiscitu, saj je bilo že znano, da Tito ne more drugače odgovoriti iz prestižnih razlogov. Sedaj torej prihaja konkretno na dan, kam je zašla sedanja jugoslovanska vlada, za-hvaljajoč se «zavezništvu» z Angleži in Amerikanci. Ponižno mora kloniti pred anglo-ameriškimi diktati in sprejeti vse, kar ji gospodarji narekujejo. Drugače ne more niti biti: kdor se hoče hlapčevsko vdinjati atlantski politiki, mora tudi nekaj žrtvovati. Ne glede nato, da je bila v tem primeru žrtvovana vsa Jugo- POZIV SHPZ OB ZAKLJUČKU VPISOVANJA V ŠOLE Starši naj se zavedajo svojega narodnega poslanstva n u , ‘ika NAM ZAGOTAV-/i , jO, DA SE ZAHODNE Slovenskim staršem! Vpisovanje v šolo je končano. Velika večina slovenskih staršev je vpisala svoje otroke v slovensko šolo. Dobro so se zavedali, da s tem najbolje branijo slovenske narodne pravice in se upirajo raznarodovalnim poizkusom sovražnikov našega naroda. Zal, pa je tudi letos precej slovenskih staršev vpisalo svoje otroku v italijanske šole. Prepričani smo, da večine ni napravila tega koraka zato, ker ne bi verjela v pravičnost in potrebo borbe za narodne pravice ali celo ker ne bi zaupali v ustanovitev STO, s čimer nam bo zagotovljena popolna narodna enakopravnost. Saj so Slovenci skoraj brez izjeme odločno za dosledno uveljavitev mirovne Hitlerjev zli duh vodi politiko zda ašistična Španija tijučena v »svobodni svet" Soboto sta ameriški po-v Španiji Dunn ter 'Bgistični zunanji minister «aJo podpisala dvajsetletni J Pomoči in prijateljstva, v Asm se vlada ZDA, obve-ig6’ da bo Francu dodelila hiilijonov dolarjev v za-za večje število letalsko-/Nskih oporišč v Španiji, tajanja med Francom in ,A So trajala več kot dve Vi 6st o tem paktu je povzro-^ v svetu precejšnje razburi«. z vseh strani se pou-■ ■]a, da je bil Franco na ta •'B dejansko vključen v A-Nsko zvezo. Francoski in i^eški listi podčrtujejo dej-1 n da je sklenitev pakta ZDA. in fašistom Francom « Binili «obrambne namene» Qdnega bloka in postavil ‘ Npredje nemajhne napa-tendence določenih kro-. s lsti, ki so do sedaj trdili, za borbo med «svobod- Mislimo pa, da je prav .Tito tisti, ki se je znašel v najbolj mučnem položaju. Povezan je z Ameriko s slično pogodbo kot Franco. Preko neposrednega zavezništva z Grčijo in Turčijo, ki sta članici Atlantske zveze je pristopil tudi on v ta napadalni blok. Preko Amerike, s katero ima neposredno pogodbo, pa je sedaj postal zaveznik Francove Španije. Ce ne bi želel tega zavezništva, bi se mu odrekel. A fašist se ne more odpovedati kolegi v klanju in mučenju lastnega ljudstva. Tudi to dejstvo nam pomaga razgaliti pravo bistvo titovskega režima. Šili demokratične liste! pogodbe in to, poleg drugega, prav iz razlega, da bi jim bile zajamčene v statutu predvidevane narodne pravice.* O tem so dali nešteto dokazov v svoji vztrajni borbi proti vsakršnemu barantanju, s svojimi podpisi za ustanovitev STO in za uvedbo začasne civilne u-prave. Do te odločitve — za vpis v it. šole — jih je privedel neutemeljen strah za bodočnost njihovih otrok, češ da ne bodo dobili zaposlitve s slovenskim spričevalom, ali celo, da bi vpis v slovensko" šolo mogel škodovati njihovi lastni eksistenci. Toda ta strah je popolnoma neutemeljen. Po zakonu je slovensko spričevalo popolnoma enakovredno (italijanskemu, tako glede vpisa v srednje in na visoke šole kakor tudi za sprejem v javne službe. Glede sprejema v zasebne službe pa imajo absolventi slovenskih šol, ker obvladajo oba jezika, celo boljše izglede za življenje že v sedanjem času, ko številni trgovci in drugi podjetniki iščejo nameščence z znanjem italijanščine in slovenščine. Tem bolj velja tu za skorajšnjo bodočnost, ko ho z ustanovitvijo STO nastala velika potreba nameščencev v javnih in zasebnih službah, ki bodo znali oba jezika. Z znanjem slovenščine pa bodo naši otroci imeli tudi odprto pot v slovanske države. Poleg teh praktičnih razlo gov glede otrokove bodočnosti se večina staršev odloča za šolo v materinščini iz narodne zavesti iz navezanosti na tradicije in kulturo svojega naroda. Iz tega izhaja želja staršev, da tudi njihov otrok o- Čestitke tov. Vidaliju hram materni jezik in svetle tradicije svojega naroda. Vsaki materi in očetu bi bilo zelo hudo ob zavesti, da je njihov otrok v tujih šolah pozabil materni jezik. Prav tako si bodo ti starši, takrat ko bodo ure> jene razmere na našem Ozemlju, očitali, da so zmanjšali otrokove izglede za življenje s tem, da mu niso omogočili znanja obeh jezikov. (Nadaljevanje na 3. strani) 3149 m. podgrnorjernj NEAPELJ — Profesor Piccarti in njegov sin Jacques sta s svojo podmorniško napravo «Trst» dosegla v bližini otoka Ponzé globino 3149 metrov. Učenjaka nameravata sedaj izvesti poskus za dosego še večje globine v Atlantskem oceanu. slavija, prihaja v teh dneh vedno bolj do izraza, da misli Tito žrtvovati tudi nesporne jugoslovanske interese na STO in predvsem misli žrtvovati na oltarju atlantske zveze prebivalstvo STO. Ce se bo uresničilo, kar namiguje Kardelj, bosta cona A in Trst izgubljena, bosta priključena k Italiji, kateri bo šlo na desetine tisočev Slovencev. To pa je izdajstvo, nesramno in vnebovpijoče izdajstvo, za katerega bodo Tito in njegovi priganjači odgovarjali pred jugoslovanskimi narodi in tržaškimi Slovenci. In prav ob nevarnosti razkosanja STO na podlagi obstoječega stanja — kar jasno izhaja iz Kardeljevih besed — prihaja po izraza vsa nemogoča in antinarodna politika Titove vlade, ki bi lahko rešila STO le z zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe in po uresničenju STO. Oddaljiti se od te rešitve pomeni izdati interese Jugoslavije, tržaških Slovencev in izgubiti za vedno cono A in Trst. Sedaj, ko se je izkazalo, da je plebiscit, ki ga je predlagal Fella, nemogoč, ker ga odklanja ena od obeh zainteresiranih strank, sedaj, ko je postalo vedno bolj jasno, da zahodniki gredo po poti «rešitve» našega vprašanja na podlagi priključitve cone B k Jugoslaviji in cone A k Italiji je edina rešitev, ki spoštuje interese Jugoslavije in Italije in predvsem pa interese našega prebivalstva spoštovanje mirovne pogodbe in uresničenje STO. Ampak prav dejstvo, da celo Kardelj napoveduje rešitev v smislu prihoda italijanskih čet v cono A, nas prepričuje, da se je treba strniti okrog zahteve po imenovanju začasne civilne uprave s strani Varnostnega sveta OZN. Ce mirovna pogodba postavlja STO pod varstvo OZN, je tudi logično in pametno, da se v tem nevarnem trenutku obrnemo na Varnostni svet in zahtevamo od njega, da se končno o-glasi in napravi konec sedanjemu nevzdržnemu stanju, grožnjam z vseh strani in legalnim poskusom za enostransko rešitev vprašanja, ki je evropskega pomena. To je tudi hotel poudariti moskovski radio, ko je v soboto oddajal komentar, v katerem pravi, da se Sovjetska zveza ne odreka uresničenju STO in da se je treba končno postat.'!' na linijo spoštovanja mednarodnih obvez, a-ko se hočejo rešiti tudi druga vprašanja. S. NOVAK Znižanje cen v ČSR PRAGA — S 1. oktobrom je stopila v veljavo vladna odredba o znižaju cen 23.000 predmetom široke potrošnje. Znižanje cen gre od 5 do 45 odst. UVODNIK LISTA „ZA SOCIJALISTICKU JUGOSLAVIJU8 HRUP OKROG TRSTA Objavljamo uvodnik lista «Za socialisiičku Jugoslaviju» z dne 19. septembra t. 1. Zadnje čase so vladajoči krogt Jugoslavije in Italije ponovno dvignili hrup okrog vprašanja STU. Uradni predstavniki obeh vlad, vštevši odgovorne voditelje, se med seboj neprestano obtožu-jejo zaradi agresivnih namenov. Med Beogradom in Rimom si neprestano izmenjujejo protestne note. Tako z ene kot z druge strani meje se kopičijo čete in vrše manevri. Uradni tisk in radijske postaje obeh dežel vodijo žolčno medsebojno polemiko, ne da bi izbirali izraze. V kampanji okrog tržaškega vprašanja aktivno sodelujejo tudi diplomatski predstavniki ZDA, Anglije in Francije. Postavlja se vprašanje: kakšen je razlog, smisel in dejanski cilj te nenavadno nrupne histerije? Komu in zakaj sta potrebna krik in rožljanje z orožjem? V zadnjih letih so vladajoči krogi Italije in Jugoslavije načenjali tržaško vprašanje in dvigali krik okrog njega takrat, ko so hoteli odtegniti pozornost ljudskih množic svojih dežel od mnogo važnejših in perečih notranje in zunanje političnih vprašanj. Prav v to svrho so dvignili sedanji hrup okrog Trsta. Italijansko ljudstvo ne podpira vlade, ki je danes na oblasti v Italiji. Napredne sile italijanskega ljudstva na čelu s Komunistično partijo so zbrale okrog sebe večino italijanskih delovnih ljudi in se odločno borijo za mir. Toda i’altjanska vlada še dalje izvaja proti volji ljudstva poli- tiko vojnih priprav, tekme v obo- cilje vključevanja Jugoslavije v roževanju in sodelovanja v napadalnih blokih, politiko, ki je privelda italijansko gospodarstvo v zagato in prinesla italijanskim delovnim ljudem ogromno trpljenje. S krikom okrog Trsta se skušajo prevarati italijanski delovni ljudje in odvrniti njih pozornost od borbe za izboljšanje življenjskih razmer, za njih pravice, za mir, od borbe proti politiki, ki nasprotuje življenjskim interesom italijanskega ljudstva. Isto se dogaja tudi v Jugoslavijt, Beograjski oblastniki prav tak o izvajajo politiko mrzličnih vojnih priprav in vključitve Jugoslavije v napadalne bloke. Ta politika je privedla do razsula gospodarstva in financ dežele. Ta politika Je privedla jugoslovanske delovne ljudi v nezaslišano bedo. V takšnih pogojih se vršijo volitve v skupščino in beograjski oblastniki bodo, hočeš nočeš, morali odgovarjati volivcem, zakaj v deželi vladata brezposelnost in lakota, zakaj se iz leta v leto povečujejo davki in druge dajatve, kaka] se zmanjšujejo mezde, zakaj se povečujejo vojaški izdatki, dočim gospodarstvo stalno nazaduje in propada. In prav zato, da bi prikrili ta in druga zanje neprijetna vprašanja, so beograjski oblastniki prišli do zaključka, da je sedaj ob začetku predvolilne kampanje najpripravnejše dvigniti hrup okrog Trsta, igrati vlogo «rodoljubov» in «zaščitnikov» interesov dežele. Beograjski oblastniki upajo, da bodo s tem lahko prevarali delovne ljudi Jugoslavije, opravičili svojo politiko vojnih priprav, skrili prave SOVJETSKI ODGOVOR NA NOTO ZAHODNIKOV Zunanji ministri bi mprali preučiti vsa sporna vprašanja Nevarnost revanšističnih teženj v Zahodni Nemčiji - Kitajski se mora vrniti mesto, ki ji pripada - Konferenca petih za mednarodna vprašanja, štirih pa za Nemčijo V ponedeljek je sovjetska da se bo lahko udeležila reše- vlada poslala zahodnikom odgovor na njihovo noto od 2. septembra. Sovjetski odgovor pravi, da se zahodniki v svojem dokumentu od 2. septembra niso dotaknili dosedanjih sovjetskih predlogov, ki zasledujejo cilj zmanjšanja napetosti v svetu in rešitve nekaterih najbolj perečih vprašanj. Premirje v Koreji je ustvarilo pogoje za olajšanje napetosti, je pa prišlo do novih težav zaradi načina sklicanja korejske konference, ki je enostranska in prezira vlogo,ki jo pri rešitvi azijskih vprašanj morata igrati Koreja in Kitajska. Sovjetska nota poudarja, da je treba vrniti Kitajski položaj, ki ji pripada zato, Tito je odkrito priznal polom sedanje kmetijske politike Volilne obljube ne bodo več preslepile jugoslovanskih delovnih ljudi V Jugoslaviji se je začela volilna kampanja. Kot je v navadi v vsaki kapitalistični deželi, so državni voditelji začeli krožiti po deželi in obljubljati ljudstvu vse mogoče. V znaku volilne kampanje se vrši tudi hrup okrog tržaškega vprašanja, ki naj bi odtegnil pozornost ljudi od notranjega položaja in od neizpolnitve vseh obljub, ki so jih titovski voditelji dali ljudstvu ob priliki volitev leta 1950. Saj je Tito v U žicah 19. II. 1950 dejal, da bo «v letu dni, najkasneje v dveh letih zasijala srečna bodočnost». Tovariš Vidall je v nedeljo Pet takrat pa so pretekle tri leta 27. septembra dopolnil 53. leto. m se prav iz Titovih ust slišijo nepopularen in da so ga zaradi ljudskega odpora morali odpraviti; priznal je, da so se z zadru- čju 1.400.000 ha, razdelili pa so kmetom le 770.000 ha; z drugo a-grarno reformo so dobili 200.000 gami .zaleteli in da jih sedaj lik- ha, razdelili bodo kmetom le ma-vidirajo, saj jih je bilo od 6000 ; lenkotst, ker bodo ustanovili obstoječih razpuščenih kar 3500; \ «kmetijska podjetja», v katerih priznati je moral, da mora potro- 'bodo zaposlili poljedelske delav- ih in hJ' bodo i^' *n totalitarističnim sve- • morali. priznati, Francov režim ni vzor svo-6 in da ZIDA niso s tem °B1 pridobile na ugedu, k tv s° se povezale z bivšim l).!6,2Bikom, in miljencem Hit-Ì!^ ter Mussolinija. Franco-ì(| Bhowerjevo zavezništvo je ij0 Prizadelo Anglijo in Fran-'iV' Francija se bo sedaj po-n° znašla med kladivom jijBakovalom, t. j. med revan-o Nemčijo in fašistično Vbijo, ki ju ZDA podpirajo. pa je po priznanju li)L‘ izgubila svojo vodilno %° v Sredozemskem morju. londonski «Times» piše: V bodo španska oporišča [ aCana, bodo omogočila ZD fot a Se bodo trdno uveljavile % Sredozemska pomorska si-Vl) kče pa od atlantskih V,Ctv se ni vprašal, kaj ima V.? h Amerika na sredo- 'V m področju. Junaškemu, doslednemu in sposobnemu voditelju naše partije in slovenskih ter italijanskih delovnih množic našega Ozemlja izrekamo v imenu Slovencev najsrčnejša voščila in mu kličemo: Se na mnoga leta! iste obljube, sedaj pa da bo «srečna bodočnost zasijala čez deset let», kot je v nedeljo dejal v Rumi v Vojvodini, V svojem govoru v Rumi je moral Tito priznati polom vse njegove dosedanje kmetijske politike. Priznal je, da bi bil odkup siti 120 milijonov dolarjev letno za nakup koruze, pšenice in drugih kmetijskih proizvodov v inozemstvu, dočim je bila Jugoslavija znana kot proizvajalka žitaric in kmetijskih proizvodov; priznati je moral, da je jugoslovansko kmetijstvo zaostalo in da ni «rentabilno», da je v deželi le 9500 traktorjev, od teh. je 2500 še izza časa stare Jugoslavije, kar pomeni, da je ostalo pri tem, kar je Jugoslavija dobila od ZSSR do 1948, in da jih Jugoslavija potrebuje 45.000. Najbolj zanimivo priznanje je izustil v zvezi z agrarno reformo. Dejal je, da so po vojni izvedli agrarno reformo na podro- stanek zunanjih ministrov petih velesil za preučitev vseh ukrepov, ki jih je podvzeti za zmanjšanje napetosti v svetu; sestanek zunanjih ministrov štirih velesil pa za preučitev nemškega vprašanja. Kar se tiče avstrijske mirovne pogodbe, je sovjetska vlada pri-in"’se "ponovno pojavlja pravljena nadaljevati diskusi- vanja vprašanj miru v Aziji in svetu. V Evropi so najnovejši dogodki v Nemčiji zaskrbeli vse miroljubne narode. V tisti deželi se s podporo tujih krogov in domačih monopolov povečuje vpliv revanšističnih krogov politika «Drang nach Osten», ki je povzročila toliko zla Evropi in samemu nemškemu narodu. Zato se povečuje nevarnost ostvaritve novega napadalnega žarišča. Nota pravi, da postavlja vsa politika a-tlantske zveze, tekma v oborožitvi, kopičenje atomskega in vodikovega orožja, pomno-ževanje strateških oporišč o-krog ZSSR in držav ljudske demokracije v nevarnost mir v svetu in da se je zato treba lotiti reševanja teh vprašanj. Nujno je, da se sestanejo predstavniki velesil. Kar se tiče Nemčije, je ZS SR že predlagala sklicanje konference za preučjtev vprašanja mirovne pogodbe z Nemčijo, začasne vsenemške vlade in razpis vsenemških volitev, olajšanje finančnih in gospodarskih obveznosti Nemčije. Od vseh teh vprašanj se zahodna nota od 2. septembra dotika le volitev in prezira vsa druga. Volitve pa so le zadeva internega značaja, ne da bi se vanjo kdo drugi vmešaval. Ze dvakrat je sovjetska vlada postavila svoje ce, ki ne bi smeli obstajati v de- predloge, nikoli pa ni dobila želi, ki jo nazivljejo «socialistično». Povedal je tudi, da je 68 odst. gospodarstev od 1 do 5 ha zemlje, kar pomeni, da je 32 odst. gospodarstev v rokah kmetov, med Na splošno je znano, da so se tržaški titolici znašli v precejšnji zagati, ko si je Tito v svojem predvolilnem gulažu na Okroglici snedel vse prejšnje predloge glede tržaškega vprašanja in posta-, vil zahtevo' po «internacionalizaciji» Trsta in po priključitvi vsega ostalega STO k Jugoslaviji. Zagata titovcev izhaja iz dejstva, da so tržaški Slovenci za ustanovitev STO in da nočejo niti slišati o kakšni drugi rešitvi. Ne samo to. Titovska zagata se je še povečala, ko se je ugotovilo, da se niti njihovi pristaši ne navdušujejo za Titov predlog. Največjo klofuto pa so Štoki, dekleve in mračni mraki prejeli, ko so njih svetovalci v Nabrežini (razen Colje) in v Dolini glasovali' za ustanovitev STO in celo za «ko-minformistično» začasno civilno upravo. * * * Takoj po Okroglici se je opazilo, da tržaški titolici sploh ne marajo govoriti o « internacionalizaciji». Raje so skušali prepričati ljudi, da «Tito ne bo pustil Italijanov v cono A», pozabljajoč po- Politika izgubljencev vedati, da v coni A gospodujejo sedah storil Bella na Kapitolu. Anglo i amerikanci, katerih lakaja sta bodisi Tito kot Bella. To pa pomeni, da Anglo - amerikanci lahko spustijo kadar hočejo italijanske čete v cono A, ne da bi Tito mogel migniti niti s prstom. Sploh pa je neumno govoriti, da «Tito ne bo pustil Italijanov v cono A», ko pa so že tu, imajo v rokah vso civilno oblast in se lahko požvižgujejo na vse titovske grožnje, ker uživajo vso zaščito Anglo-amerikancev. Neki R. s. v «Primorskem» od 29. septembra se pritožuje nad Anglo - amerikanci, ki «dajejo potuho Italiji» in nima niti toliko poguma, da bi svoje nove «zaveznike» ostro kritiziral, kot Si zaslužijo. Nima niti toliko poguma, da bi jim zagrozil, da ne bodo več imeli v njegovi osebi zvestega «prijatelja», kot Je vsaj v be- Da ne bi uščipnili svojih «zaveznikov», ki ga davijo in mu tiščijo vrat, skuša prepričati, da je vsega sedanjega stanja kriva Sovjetska zveza, češ da je pustila, da je prišlo do take mirovne pogodbe. To človeče bi se moralo skupno s svojimi sovrstniki zavedati, da Jugoslavija ne bi bila prejela tistega, kar je prejela, če ne bi bilo Sovjetske zveze, in da so prav anglo - ameriški «prijatelji» (kot volk jagnjeta) Jugoslavije hoteli Wilsonovo črto, t. j. ponovno dati Italiji to, kar ji ni pripadalo, in da so prav oni izdali tripartitno noto. Isti R. S. pa je še najbolj smešen, ko začenja groziti Belli in Italiji. V imenu koga? V imenu Tita ali «Primorskega dnevnika»? Kako bo sploh Tito grozil Italiji, ko Je v isti njeni atlantski barki, «made in USA», iste dolarje, iste obljube in iste brce? * * * Se nekaj o «socialističnih pojmih» tržaških titovcev. O Italiji pravijo: «mizerna cunjasta imperialistična dežela». V teh štirih besedah je razloženo vse «socialistično bistvo» titovcev: oni ne sovražijo Pelle, italijanske bur-žoazije, italijanskih fašistov; ne, oni sovražijo z vsemi svojimi živalskimi čustvi vso Italijo, njen ponosni in hrabri narod, njene napredne ljudi, njene velikane, njene partizane, njene revne ljudi, njene proletarce, ki so takim pritlikavcem kot so razni zaslužkarji, ki se porivajo okrog titovskega korita, prav posebno 7. junija dokazali, kaj pomeni i-meti narodni ponos in samozavest, Tega pritlikavci titovske sorte ne bodo nikoli zmožni. Ko pa bo prišla ura, bodo padli na kolena pred nami in nam kot jaši-sti po 8. septembru 1943 zaigrali staro in znano pesem: «Moral sem, imam mater, ženo In otroke, usmilite se...l» Taka je pač naj- prejema isto pomoč, isto orožje t nitja vrsta podležev. odgovora o svojem predlogu mirovne pogodbe, niti ji niso predložili kak drugi osnutek. Nemško vprašanje pa je treba čimprej rešiti, ker se vrši katerimi igrajo vidno vlogo ku- nad Nemčijo pritisk zato, da bi laki. I ratificirala bonnske in pariške Napovedal je tudi, da bo odpravljen napreden način obdavčenja na dohodek, ki je bil naperjen proti kulaku. Uveden bo davek na katastrski oral, ki bo izenačil bogate z revnimi kmeti na škodo poslednjih. Govor Tita predstavlja na vsak način priznanje težkega in brezizhodnega položaja kmetijstva v Jugoslaviji. Tito obljublja jugoslovanskim kmetom «blagostanje» v teku desetih let, dočim ni še niti izpolnil svojih obljub iz leta 1950. Teden italijanske kulture Prejšnjo nedeljo se je s konferenco prof. D’Alfonsa začel «Teden italijanske ljudske kulture», v katerem se je vršilo veliko dobro obiskanih predavanj o najrazličnejših kulturnih vprašanjih. Predavale so vidne osebnosti italijanske kulture. Jutri se bo, v zaključku tedna vršil Kongres prijateljev lista «Calendario del Popolo. Kongresu želimo veliko uspehov. VARŠAVA — Ker je kardinal Wyszynski rovaril proti državi in po izpovedi škofa Kaczmarjta organiziral proti-državno delovànje, ga je vlada odstavila in postavila na njegovo mesto škofa Klepacza iz Lodza. ugovore, kar bi pomenilo spremeniti jo v pohlevno orodje atlantske napadalne zveze. Zato meni sovjetska vlada, da je treba na konferenci zunanjih ministrov obravnavati vsa v zvezi z Nemčijo viseča vprašanja in dovoliti, da se diskusije udeležijo predstavniki obeh delov dežele. Sovjetska vlada predlaga se- jo po normalnih diplomatskih kanalih. Novo sovjetsko zdravilo MOSKVA — Sovjetski učenjaki so sestavili zdravilo, ki je zelo učinkovito proti tifusu, pljučnici, driski, karbun-klu in drugim zavratnim boleznim. Zdravilu so nadeli ime «biomicin», spada k vrsti penicilina, streptomicina, in je učinkovitejše. napadalne bloke in tako spet pridobili zaupanje ljudstva, ki so ga že zdavnaj izgubili. To pa je le ena stran te zadeve. Hrup okrog Trsta ima tudi drugo ozadje. Znano je, da beo-grajski in rimski oblastniki poslušno izvršujejo voljo ameriško, angleških imperialistov. Washington in London diktirata politiko, ki jo vneto izvajata vladi Beograda in Rima. Prav tako Je znano, da se med Washingtonom in Londonom vodi ogorčena borba za vpliv u napadalnih blokih, za pozicije v raznih kapitalističnih in odvisnih deželah, Ta podtalna borba prihaja vedno Jasneje do izraza tudi na Balkanu. To še bolj komplicira nasprotja med vladajočimi krogi Jugoslavije In Italije. Kadarkoli hočejo ZDA ali Anglija doseči nove usluge pri italijanskih ali jugoslovanskih oblastnikih, jim obljubljajo Trst ter podpihujejo njih požrešnost. Trst in njegova okolica služita kot vaba, ki jo imperialistični krogi Washingtona in Londona kažejo enkrat svojim beograjskim drugič pa svojim rimskim lakajem. Obljube v zvezi s tržaškim vprašanjem so izkoriščali in izkoriščajo za pospešitev dokončne vključitve Jugoslavije v Atlantsko zvezo. Hrup, ki so ga dvignili zadnje čase v zvezi z usodo STO, zasleduje cilj nadaljevanja okupacijskega režima v tem delu Evrope. Sedanja gonja okrog Trsta je prav tako izraz globokih nasprotij, ki obstajajo med ZDA in Anglijo, kakor tudi med njihovimi vazali v Italiji in Jugoslaviji. Hrup okrog tržaškega vprašanja dokazuje med ostalim tu dl, da gredo beograjski in rimski državniki po poti revizije mirovne pogodbe z Italijo, gredo po poti napadalne, aneksionistične politike, ki je naperjena proti življenjskim interesom narodov Jugoslavije in Italije. Ta agresivna, aneksionisttčna politika je usmerjena k teptanju mednarod. nlh obveznosti ter predstavlja ve llko nevarnost za mir in var nost narodov Jugoslavije in Ita lije, za mir in varnost v Evropi Najrazličnejše variante za «re* šttev» tržaškega vprašanja, ki Jih predlagajo ameriško - angleški imperialisti in vladajoči krogi v Beogradu In Rimu, ne samo da ne bodo privedle do rešitve tega vprašanja, temveč ga bodo Se bolj zaostrile. Dejstvo je, da vse nart ante za *rešitev» tržaškega vprašanja temeljijo na napadalnih načrtih in so podrejene ciljem politike, ki jo izvajajo imperialisti in njih eksponenti v Jugoslaviji in Italiji. Poudariti je treba, da vse variante za «rešitev» predvidevajo dušitev in teptanje življenjskih Interesov prebivalstva 5TO. Takšna politika vladajočih kro. gov ZDA, Anglije in Franclje, kakor tudi Italije in Jugoslavije o-nemogoča izvrševanje določb mirovne pogodbe z Italijo v zvezi z vprašanjem STO kljub obvezam, ki so jih vlade teh dežel prevzele s podpisom pogodbe. Ze zdavnaj bi se bile morale Izvršiti določbe mirovne pogodbe z Italijo in prebivalstvu STO nuditi vse pravice, ki so mu bile v njej (Nadaljevanje na 4. strani) OD TEDNA PETEK, 25. septembra: Po ve- NEDELJA, 27. septembra: Sov-liki splošni stavki italijanskih in- Jetski sindikati so izdali poziv, dustrijskih delavcev je predsed-1 v kat----------- ------ nik industrijcev izjavil, da se de-lodajalcii ne mislijo pogajati s sindikati; Di Vittorio pa je dejal, da bodo morali industrije! kloniti, če ne bodo hoteli biti izpostavljeni nadaljnjim delavskim akcijam — Adenauerjeva vlada je s podporo koelnskega kardinala Fringsa naslovila na nemške sindikate ultimatum, ki zahteva nhcOT^vse^vods'vene’oraane^òè ?a- seji BSrednje'ga'ò'dboTa'dèm^ katerem pravijo, da je "treba rešiti na miren način vsa sporna vprašanja in da ni vprašanja, ki se ne bi moglo rešiti na podlagi pogajanj — Zgleda, da bo prav kmalu prišlo do sporazuma med Anglijo in Egiptom o sueškem prekopu; sporazum pa ne zadovoljuje niti angleškega niti ne egiptovskega javnega mnenja. PONEDELJEK, 28. septembra: matum, se bodo spremenili v korporacijski organ brez nobenega pomena, kot se je to zgodilo pod Hitlerjem — Poslanec Gioì itti je v rimskem parlamentu dokumentirano dokazal, da je v Italiji preko 4.000.000 popolnoma in delno brezposelnih ljudi SOBOTA. 26. septembra: V Milanu se je vršilo protestno zborovanje proti aretaciji novinarjev Aristarca in Renzija; govoril Je neodvisni politik in bivši ministrski predsednik Farri — V Margateu se je začel letni kongres laburistične stranke; vse struje stranke so soglasne okrog zunanje političnega programa, ki zahteva pogajanja z ZSSR zmanjšanje napetosti, rešitev nemškega vprašanja, sprejem Kitajske v OZN, razširitev politične konference o Koreji na Indijo in druge zainteresirane dežele. 10. oktobra na Dunaju začetek kongresa SSZ V dneh od 10. do 21. oktobra se bo vršil na Dunaju 3. kongres Svetovne sindikalne zveze, ki ga je ta velika mednarodna organizacija najavila že v aprilu s posebnim proglasom tajništva. Dnevni red predvideva tri bistvene točke: 1. Poročilo o izvršenem delu SSZ in nadaljnje naloge sindikatov za okrepitev akcijske enotnosti delovnih ljudi v borbi za izboljšanje življenjske ravni in obrambo miru; 2. Naloge sindikatov v borbi za gospodarski in socialni razvoj, za narodno neodvisnost in demo- kratične svoboščine v kapitalističnih in kolonialnih deželah; 3. Razvoj .sindikalnega gibanja v skupnosti kolonialnih in pol-kolonialnih dežel. 3. kongres SSZ se razlikuje od vseh ostalih kongresov, ker se ga po svojih predstavnikih lahko udeležijo vsi delavci in sindikati, tudi oni, ki niso včlanjeni v Zvezi. Zato bo to enoten in demokratičen kongres vseh delovnih ljudi sveta, ki že danes gledajo z velikim zanimanjem na ta važen dogodek v zgodovini delavskega gibanja. težkih sporov med raznimi strujami; De Gasperi, ki je računal, da bo enoglasno izvoljen za predsednika stranke, je prejel le 49 prati 25 glasovom — Uradni glasnik britanske vlade je izjavil, da je Churchill še vedno mnenja, da je treba priti do sestanka velikih — Indijski predstavnik v OZN Menon je predlagal, naj se jeseni sestanejo veliki — Sovjetski visoki komisar v DR Nemčiji Semjonov Je bil Imenovan za poslanika v Berlnu — Po sedmih letih sta bila izpuščena iz ječe Briganti in Tacconi, ki sta bila po nedolžnem obsojena zaradi nekega umora. TOREK, 29. septembra: V Italiji je bila splošna stavka tekstilnih delavcev — Milansko vojaško sodišče je obsodilo na 7 mesecev tajnika Delavske zbornice Brescie Sciava, češ da je «žalil čas: vojske» — Kirn II Sun je izjavil, da bo Koreja obnovljena v treh letih — Levo, bevan-istično krilo laburistične stranke je prejelo 6 od sedmih sedežev Izvršnega odbora in je dobilo preko 150.000 glasov več kot lani — Umrl je župan zahodnega Berlina Reuter, ki se ie izkazal s svojimi protisovjetskimi provokacijami m ki je hotel napraviti Iz Berlina «najcenejšo atomsko bómbo», kot Je sam izjavil. SREDA, 30. septembra: Tov. Togliatti Je v nekem intervjuvu izjavil, da s.e Je treba boriti za sestavo enotne fronte proti bedi — 5. oktobra bosta v Italiji stavkala 2 milijona poljedelskih delavcev — Desničarski voditelji laburistov so na kongresu v Margateu začeli groziti, da bodo razbili stranko, če bodo levičarji vztrajali na svojih pozicijah o izboljšanju strankinega programa — V Italiji so stavkali tekstilni delavci — Nemški sindikati so odbili Adenaurjev ultimatum o vključitvi neizvoljenih predstavnikov klerikalcev. ČETRTEK, 1. oktobra: V Pekingu se je vršila veličastna proslava 4. obletnice LR Kitajske; pred Mao Ce Dunom in kitajskimi voditelji so defilirali stotisoči ljudi — Ob zaključku svojega kongresa so laburisti izglasovali resolucijo, v kateri ostro obsoiajo pakt med ZDA in Francom — Vse luke ZDA so paralizirane zaradi splošne stavke prUtanlMnlkov, STRAN 2 DELO 8. OKTOBRA 1953 VISOKI UDELEŽBA 111 PIIIIZ1IIIISII Tri dni so se vrstile na dvorišču gostilne « Brochetta» najrazličnejše manifestacije Slovenske in italijanske kulturne prireditve - Govora tovarišev Vidalija in Bernetičeve V nedeljo se je svečano zaključil Festival demokratičnega tiska, ki je tokrat trajal kar tri dni in je privabil tisoče in tisoče obiskovalcev. Bil je to najlepši praznik, kar jih je Trst videl vsa ta leta, odkar te redno vršijo kampanje demokratičnega tiska in z njimi povezane najrazličnejše veselice. Obširen in prijazen vrt gostilne Brochetta pri Sv. Ivanu so naši vrli tovariši spremenili v pravo mestece z živimi ulicami, številnimi stojnicami in razstavnimi paviljoni, ki je nudilo veselo sliko živahnih napisov z borbenimi gesli in naslovi naših demokratičnih časopisov. Občinstvo se je vse tri dni zbiralo okrog stojnic in raznimi zabavnimi igrami, z jedili in pijačo, okrog okusno razstavljenih naprednih knjig in časopisov ter si s posebnim zanimanjem ogledovalo razstavo socializma s slikami iz Sovjetske zveze in dežel ljudskih demokracij. Posebna novost sta bili nadvse uspeli razstavi zadružništva in grozdja. Tudi pri sporedu je bilo poskrbljeno za otroke, mlade in stare tako da ni nihče ostal prikrajšan. Festival se je ot-voril v petek 25. septembra z večerom, posvečenim v celoti kulturnim manifestacijam. Ob veliki udeležbi demokratičnega ljudstva ki je dokazalo, kako ljubi svoj tisk in razume njegovo ogromno važnost posebno. v današnjih razmerah, so se vrstili na odru številni baleti, zbori, solospevi članov slovenskih in italijanskih prosvetnih društev. Na koncu so prisotni z velikim zanimanjem in navdušenjem sledili dokumentarnemu filmu «Prvi maj 1953 v Trstu». Drugi dan, v soboto je bila na sporedu otvoritev že omenjenih razstav grozdja in zadružništva, turnir v košarki in kot glavna točka ples s tekmovanjem med plesnimi orkestri in izvolitvijo «zvezde» demokratičnega tiska. V nedeljo, zadnji dan festivala, so se že ob 11. uri oglasili zvoki godbe Rinaldi, ki je imela svoj koncert kateremu so pozorno sledili številni ljubitelji godbe. Zgodaj popoldne so pa naši najmlajši, in z njimi tudi starejši strmeli nad zabavnimi dogodivščinami junakov lutkovnega gledališča in se pri tem od srca zabavali. Sledil je nastop mladink in skupine koroških mladincev, ki so nenadoma obiskali naš veliki praznik tiska in jih je zato naše ljudstvo tem bolj navdušeno pozdravilo, dočim so na Rotondi ljubitelji športa pričakovali izid tekme v hitri hoji «Pokal demokratičnega tiska» Medtem se je na prostoru festivala zbrala ogromna množica demokratičnega ljudstva, ki je vrela z vseh strani in vseh tramvajev, ki so prihajali na Rotondo. To je bil znak da se približuje čas govorov tov. Bernetičeve in Vidalija, ki jih nihče ni hotel zamuditi. Vsi, ki prej niso mogli priti so pohiteU, da slišijo glas voditeljev tržaškega delovnega ljudstva, glas resnice in vzpodbude v teh težkih, za naš obstoj tako nevarnih časih. Zborovanje je otvoril ob veliki pozornosti tisočev poslušalcev v vrtu in na ulici tov. Siškovič, ki je takoj podal besedo tovarišici Mariji Bernetičevi na- mestnici sekretarja naše Partije. Govornica je poudarila važnost demokratičnega tiska, tega dragocenega orožja v borbi proti obrekovanjem titovske tolpe in ostalih nacionalistov; ki netijo sovraštvo in skušajo okrniti bratstvo med tu živečimi Slovenci in Italijani. Obsodila je vse spletke proti našemu obstoju in ponovno pribila stališče komunistov, ki se borijo za ustanovitev STO. Sledil je tov. Vittorio Vidali, ki se je v svojem zanimivem govoru dotaknil borb delovnega ljudstva za izboljšanje življenjskih pogojev in orisal važnost, ki jo ima v teh borbah demokratični tisk. Razkrinkal je manevre okrog male ljudske republike Albanije, kateri hočejo titovci, grški, turški in rimski državniki «zajamčiti neodvisnost» s tem, da jo mislijo napasti. Albanija bi morala postati njihova žrtev kot je žrtev STO, ki ga hočejo razkosati. Za nas je edini izhod uveljavitev mirovne pogodbe; zato je pozval vse državljane naj podpisujejo zahtevo po začasni civilni upravi, kot začasni rešitvi. Potem, ko se je dotaknil stanja, ki je nastalo v našem mestu, kjer ustvarjajo javno mnenje fašisti, je tov. Vidali pozval vse prisotne, naj v spominu na one, ki so za širjenje demokratičnega tiska -tvegali zapore in tudi smrt, širijo in podpi- rajo demokratični tisk, kajti to je danes dolžnost ne samo komunistov, temveč vseh demokratov. V veselem razpoloženju, s plesom, pesmijo in živahnimi pogovori se je zaključil ta uspeli, nepozabni Festival tiska resnice in pravice, ki se vztrajno bori za boljše življenje delovnega ljudstva in za mir v svetu. SKRIVNOSTI" SOVJETSKEGA ŠPORTA Radovedni gostje Iz titovskih listov Orednji praznik demokratičnega tiska je vsestransko uspel in je predstavljaj za demokratično gibanje velik korak dalje. MNOŽIČNE ARETACIJE PRESTOLNICI HRVATSKE KMETJE SO POGNALI V ZRAK zadružni dom v Imeti pri Zagrebu Ob razpustu zadrug so se odkrile velike sleparije - Za manevre so titovci rekvirirali vsa prevozna sredstva - Nezadovoljstvo zagrebških visokošolcev zaradi bednih štipendij IZ ZAGREBA — Avgusta in prve dni septembra so se v Zagrebu vršile aretacije med tovarniškimi delavci, uradniki, študenti in vojaškimi akademiki. Vsi aretiranci so obtoženi «kominformističnega delovanja» in «organiziranja prevratniških zarot». Zgleda, da je titovska policija našla v številnih tovarnah, na univerzi in med vojaki sledove aktivnega protirežimskega odpora, kateremu ne more priti do živega. Policijske oblasti si zelo prizadevajo onemogočiti podtalno delovanje, ki pa narašča iz dneva v dan in zajema vedno širše število ljudi. Veliko zmešnjavo je na vasi povzročila uredba o preokretu titovske politike na vasi. Ze samo dejstvo, da je titovska vlada sprostila roke likvidaciji kmetijskih zadrug, je dalo povod za razpustitev velikega števila zadrug, do katerih jugoslovanski kmetje ne čutijo nobenih simpatij, ker so bili vanje prisiljeni in ker jim niso nudile nobene koristi. Uredba o spremenjeni politiki vlade do vasi je privedla torej do razpustitve velikega števila zadrug in do spremeni-tve značaja v vseh ostalih, ki so postale kapitalističnega značaja. V vseh zadrugah, ki so se razpustile, so kmetje navalili na svoje imetje. Zgodilo pa se je, da večina kmetov ni dobila več vsega, kar je vložila v zadrugo ob njenem nastanku. Le nekaj elementov je zaboga-tilo s sleparijami, tatvinami in izžemanjem ostalih članov. V vasi Imot pri .Zagrebu se je zgodilo, da vodstvo zadruge ni hotelo vrniti trem kmetom njihove innovine. Po noči pa je zletel v zrak zadružni dom skupno z zadružnim predsednikom. Kmetje so zelo nejevoljni zaradi sleparij, ki sedaj ob razpustu zadrug prihajajo na dan. V zadrugi Sesvečke Kraljeviče so voditelji posodili na svojo roko več stotin tisočev din privatnikom. Ker pa je ta denar zgubljen, bodo izgubo morali trpeti kmetje, ki bodo morali plačevati dolg. Ob pregledu računov v zadrugi v Miro-ševcu pri Zagrebu so ugotovili, da je zmanjkalo 600.000 din. Zgleda, da so si to veliko vsoto denarja požrli voditelji. Zaradi vsega tega ni čudno, da se kmetje vedno bolj puntajo proti režimu, ki jim do sedaj ni nudil nobene koristi in jim je odvzel celo tisto malo, ki so ga z velikimi mukami rešili izpod grabežljivih rok okupatorja in kolaboracionistov. Stanje delovnih ljudi se je prav posebno poslabšalo, ker so v tem zadnjem času znižali družinske doklade, s katerimi si je človek kolikor toliko pomagal. Znižanje družinskih doklad pa ni nič drugega kot posledica ogromnih vojaških stroškov. Ljudje pravijo, da bi bilo mnogo bolje misliti na izboljšanje življenjske ravni prebivalstva, ki je še vedno nižja od najnižje ravni za časa okupacije. Se pred velikopoteznimi manevri so vojaške oblasti rek-virirale v okolici Zagreba in v samem Zagrebu veliko šte- vilo prevoznih sredstev: vozov Z vprego vred, kamionov, avtov itd. Prav tako so bili odpoklicani rezervni vojaki in oficirji. Kmetje se zelo pritožujejo, da jim je vojska popolnoma opustošila polja. Oblasti so obljubile, da bodo škodo povrnile. Dejstvo pa je, da bodo morali kmetje leta in leta čakati na povračilo škode. Odškodnina pa ne bo mogla popraviti vse ogromne škode, ki jo je povzročila «realistična pajaca-da» manevrov. Po Zagrebu se ob priliki ma- ne more naprej z 2500 ali 3000 din na mesec. Vsa štipendija jim gre za prenočevanje v umazanih brlogih in za kosilo ter večerjo. Kje pa so knjige, koleki, zvezki in vse, kar študent potrebuje? Kje so priboljški k ogabni hrani, ki jo dobivajo po menzah? Vse to napravlja iz univerze središče protestov, nerganja in aktivnega odpora. Zato pa so se med študenti vršile aretacije. Saj je dovolj protestirati zaradi slabe hrane ali zaradi prenizke štipendije in si že v luknji kot «kominf ormisi». ZA VSAKOGAR NEKAJ... «SVEŽE» JAJCE NEKI gost je v gostilni naročil sveže mehko kuhano jajce. Ko mu ga je natakar prinesel, je opazil, da je na beli lupini s tint-nikom napisano: «Mlada sem, lepa in sama; želim se poročiti. Moj naslov je...» Mladii mož je nemudoma odposlal na navedeni naslov pismo z ženitno ponudbo. Z obratno pošto je prejel naslednji odgovor: «Spoštovani gospod — zahvaljujem se vam za ponudbo, toda na žalost vam moram sporočiti, da sem že osemnajst mesecev poročena!» * * * NI LJUBIL HRUPA SHAW je posebno rad zahajal v neko zelo mirno londonsko 'restavracijo Ko se je pa nekega dne po dolgem času vrnil v svoj priljubljeni lokal, je z začudenjem in nevoljo opazil, da so u-vedli novost: med kosilom je svi-ral orkester. Po prvem komadu Se mu je približal vodja orkestra, ki ga je natakar opozoril na odličnega gosta, ter ga vprašal, kaj želi, da zaigrajo. Shavv je mirno odgovoril: «Domino». OPTIMISTKA NAJVECJA SKRB SPREHAJALEC je na nabrežju opazil, da se neki otrok utaplja. Skočil je v vodo, ga izvlekel na suho in ga nato odpeljal k očetu, rekoč: «Tu imate svojega sinčka. Tvegal sem svoje lastno življenje, da ga rešim.» Oče ga pogleda in mirno vpraša: «Kje imate pa klobuk? Moj sin je imel vendar nov klobuk na glavi!» NA JUGOSLOVANSKIH MANEVRIH — ... In zapomni si, dragi, da hočem kokodrilovo kožo za torbico in čeveljčke. * * * Ameriški general: «Pokliči Kosto Nadja, da raportira o manevrih!» AMERIŠKA NAGLICA NEKI priseljenec v ZDA se nikakor ni mogel privaditi ameriški naglici. Posebno se je bal ameriških zdravnikov in zato se dolgo ni dal pregledati, čeprav je neprestano hiral. Končno se je nekega dne na ulici onesvestil. Z vso naglico so ga odpeljali v operacijsko dvorano neke bolnice; ko so ga pa slekli, so mu našli na vratu obešeno ploščico z napisom: «Prosim, ne operirajte me! Slepiča so mi že trikrat odstranili. Jaz sem samo v nezavesti!» RADOVEDNEŽ Sola se je začela. Z veseljem in radovednostjo se najmlajši lotevajo svojih prvih korakov, z resnostjo nadaljujejo starejši. Upamo, da bo naša šola, ki ima toliko sovražnikov, lahko postala enakopravna italijanski in da bo zajela vse slovenske otroke, ki jih danes marsikateri starši iz neopravičljivega strahu pošiljajo v italijanske šole. Zavedajmo se, da nihče ne spoštuje tistega, ki se ne zaveda svoje narodnosti. Pred (kratkim se jie vrnila- iz Sovjetske zveze skupina 16 italijanskih športnih tehnikov .in novinarjev, ki so prebili tri tedne v Sovjetski zvezi in si -ogledali sovjetske športne naprave t-er spoznali «skrivnost uspehov sovjetskih športnikov». Iz tega potovanja je športni dopisnik lista «l’Unità» Martin objavil vrsto zelo zanimivih člankov, ki jih bomo v naslednjih tednih ponatisnili v izvlečku, prepričani, da bo tudi naše bralce zanimalo vse, kar je delegacija na lastne oči videla v ZSSR. Zmage, ki so jih dosegli sovjetski Športniki na olimpiadah v Helsinkih, uspeh sovjetskih veslačev, drsalcev, košarkarjev v zadnjih mednarodnih tekmah so zbudili ogromno zanimanje in radovednost vseh športnikov sveta. V stari carski Rusiji se šport sko-roda ni gojil in zato je tem bolj zagonetno za kapitalistični svet, kako se je mogel šport v novi, socialistični državi tako naglo razviti in doseči takšne nevidene uspehe. Za razmere, ki vladajo v kapitalističnih deželah, kjer je športno delovanje vedno povezano s profesionalizmom in velikimi dobički, je skoro nerazumljivo, da more imeti šport v SZ takšen množični značaj. Toda v Sovjetski zvezi ne predstavlja šport delovanja zase, ločenega od ostalega delovanja, temveč je važen del življenja vsakega človeka. V Sovjetski zvezi je šport krasna zabava, koristna ljudem. Sovjetski voditelji imajo vedno v vidu, da mora šport služiti za to, da postanejo ljudje bolj zdravi, odpornejši, da manj bolehajo in dlje živijo. Sport mora koristiti onim, ki delajo ali se učijo buditi mora v njih najbolj plemenita človeška čustva, napraviti jih bolj vesele in dobre. Državljani Sovjetske zveze so razumeli važnost teh besed: nihče ne sili sovjetskih državljanov polniti stadione, vpisati se v «Dinamo», vstajati zgodaj in odhajati na treninge. Država ni storila drugega, kot da je na vse načine nudila svojim državljanom možnost športnega udejstvovanja. Zgradila je brezštevilne stadione in igrišča, ustanovila posebne šole, ustvarila univerze za športne tehnike, preprečila profesionalizem a istočasno poskrbela, da se športniki udeležujejo tekem, ne da bi morali sami nositi stroške. Uspehi sovjetskega športa so sadovi velike kampanje prepričevanja. Vzporedno s kulturnim razvojem prebivalstva se je razvijala strast za plemenito športno udejstvovanje. Znano je, da so tudi v Sovjetski zvezi osebe, ki se še ne zanimajo za šport, toda športnik ni več smatran kot atlet s čvrstnimi mišicami in brez možganov, ki izven stadiona ni nič vreden, kot se dogaja v kapitalističnih deželah. Namestnik ministra za javno zdravstvo Romanov, ki vodi vso športno organizacijo v ZSSR, je takole objasnil pojmovanje športnega delovanja v ZSSR: «Mi se predstavljamo v vseh mednarodnih tekmah s čvrstnim namenom, da zmagamo, kot delajo vsi športniki. Ce izgubimo, nič za to; drugič se skušamo bolje pripraviti. Sport mora koristiti ljudstvu, to je naša skrivnost.» Kakšni so možje, ki so teh par desetletij ondili organizacijo športa v ZSSR? Vsi sovjetski voditelji so nadvse skromni in preprosti pošteni in sposobni; brez takšnih mož, bi vsi najlepši načrti propadli. Skoro vsi so športniki, ki imajo za seboj dolgo pot športnega udejstvovanja, kot namestnik ministra za javno zdravstvo ukrajinske republike Raz, bivši rokoborec, Bivši športniki, ki so ohranili vso svojo skromnost in preprostost so tudi namestnik ministra Romanov, glavna tajnica Danilova, voditelj Ponomarjov, namestnik ministra republike Georgije, znani fiziolog Krlstjancev, in vsi Avtomobil «Zvezda», ki ga je vozil A. Ambrosenkov in ki na IV. prvenstvu ZSSR prevozil 50 km v 17’26”. ostali špoftni voditelji ZSSR. V vseh stadionih, bazenih in telovadnicah se vsakodnevno vadijo desetine in desetine športnikov, pod vodstvom svojih vaditeljev. To so športniki vseh starosti možje, žene, študenti, delavci, kmetje, inženirji, profesorji, vojaki. V vseh stadionih so na razpolago številni zdravniki, po večini žene, diplomirani inštruktorji, ki so izšli iz višje šole za telesno vzgojo, vaditelj in tehniki iz srednje šole za telesno vzgojo. Zdravniki in zdravnice nosijo bele halje in posebne bele čepice na glavah. športa, se mora podvreči pregle- du teh zdravnikov, ki mu potem svetujejo kateremu športu naj se posveti, kakšnih naporov naj se izogiba in katere mišice mora razvijati. Sele potem pride aspirant v roke inštruktorjev, ki ga preizkusijo na igrišču ali v telovadnici. Vsi zdravniški pregledi so seveda brezplačni. Zdravnike plačujejo športna društva ali šole; kajti vsi dohodki iz športnih prireditev ostanejo v blagajnah društev, ker so športniki diletanti in ne prejemajo plač za svoje udejstvovanje. Zato si vsako dru-okrogle štvo lahko privošči veliko števi-Vsi so lo zdravnikov in inštruktorjev. specializirani na univerzah in imajo nalogo pregledovati atlete pred in po tekmi ter dajati navodila inštruktorjem. Kdor se želi posvetiti kateri koli panogi Zdravniški pregled je športnike obvezen. (Sledi nadaljevanje) MARTIN IZ SLOVENIJE SEŽANA V Sežani vsak pozna bivše- j ga partizana «Starega». «Stari» je v borbi za svobodo izgubil sina, ženo in sam postal 60 odst. invalid. «Stari» ni več sposoben za delo in upravičeno pričakuje da mu bo država plačevala invalidnino. V Jugoslaviji pa se danes le s težavo pride do invalidnine: «Staremu» so prav kot tisočem drugih invalidov iz NOB priznali, da je invalid, ker tega očitnega dejstva ni mogoče prezreti. A meseci potekajo, «Stari» pa ne dobiva nobene invalidnine. Ljudstvo zahteva, naj država zagotovi «Staremu» in tisočem invalidov podporo, s katero bi lahko dostojno živeli. JESENICE V zadnjem času je prišlo do protestov gradbenih delavcev Slovenije proti upravam podjetij ki ne izpolnjujejo obljub o izplačevanju terenskih dodatkov. Posebno veliko je bilo ogorčenje na Jesenicah, kjer delu.e 5 gradbenih podjetij, od katerih ima vsako drugačno merilo za določanje terenskih dodatkov delavcem. Gradbeni delavci zahtevajo izplačilo teh dodatkov v tisti višini, ki jim je bila zajamčena v pogodbah. ZAGORJE Delavci in delavke zagorskega rudnika so odločno nastopili proti sklepu uprave o odpustitvi vseh poročenih žena. Delegacija delavk se je zglasila na upravi in zahtevala, naj vse poročene žene ostanejo še dalje na delu. Kljub temu uprava še ni podvzela u-krepov, ki bi zagotovili tem delavkam stalno delo. CELJE V Celju je preko 100 mladincev in mladink, ki bi se hoteli izučiti obrti a ne najdejo nobenega podjetja, ki bi jih zaposlilo in jim omogočilo, da se izučijo poklica. nevrov pravi, da je treba videti, kako bi bilo, če bi šlo za resnične operacije, saj na papirju je prav lepo in lahko zmagovati! Zagrebčani, ki so znani po svoji plkrosti, se tudi spominjajo, kako so monarhistični propagandisti trdili, da je njihova vojska «najboljša in nepremagljiva». Potem se je videlo, kako je v 18 dneh vse šlo rakom žvižgat. Veliko nezadovoljstvo se je porodilo tudi med zagrebškimi visokošolci zaradi bornih štipendij, ki jih dobivajo. Večina visokošolcev, ki je tako srečna, da dobiva štipendijo, Šolske razmere v ZDA NEKI letoviščar si ogleduje vaško cerkev in zvonik, ko se naenkrat oglasi v zvoniku glas zvona. «Zakaj pa zvoni?» vpraša Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov bo moralo v bodočem šolskem letu 3.500 učencev prvega in drugega razreda v Wa hingtonu zahajati v šolo le pol dneva, ker bodo v pomanjkanju šolskih prostorov ostalega pol dneva porabili za ostale razrede. Šolski odbor v District of Columbia je Izjavil, da bo osem razredov šole Simon imelo poldnevni pouk, ker ni prostorov za popoln pouk. Prvi in drugi razred šole Congress Heightes bosta morala imeti tudi skrajšan pouk, razen če ne bodo stisnili 150 dijakov v eno učilnico z dvema učiteljema. Po izjavah omenjenega : ioUkeg. odbor, „lja l,t„ ,„dl hudomuinei. za solo Patterson, UVODNIK LISTA „Z A TRAJEN MIR- KOLEKTIVNO VODSTVO V PARTIJI Nepremagljiva sila komunističnih in delavskih partij — resnično ljudskih partij, ki izražajo življenjske interese delovnih ljudi — izhaja iz dejstva, da vse njihovo delovanje sloni na zmagovitem nauku Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina. Komunistična partija — partija novega tipa — je borbena organizacija delavskega razreda, polna misli in pobud, ki živi intenzivno življenje. V popolnem skladu s borbenim značajem in vzvišenim poslanstvom partij novega tipa predvidevajo stroga pravila partijskega življenja, ki jih je izdelal Lenin najvestnejše spoštovanje zahtev, določenih v statutu KP, dosledno uporabo načel demokratičnega centralizma, največji razvoj aktivnosti članov partije, kolektivno razpravljanje in reševanje najvažnejših vprašanj v partijskem življenju, najširši razvoj kritike in samokritike. V komunističnih in delavskih partijah je kolektivno vodenje najvišje načelo vodstva. Normalno delovanje partijskih organizacij in partije same v vsej njeni skupnosti je mogoče samo, kadar se to načelo strogo spoštuje. Tako uči izkušnja Komunistične partije Sovjetske zveze, tako uči le- ninizem. Komunistična partija Sovjetske zveze se opira na upoštevanje, da samo kolektivna izkušnja, kolektivna modrost Centralnega komiteja, izhajajoča iz znanstvene podlage teorije maksizma-leninizma in obširne iniciative vodilnih kardov, zagotavlja pravilno vodenje partije in dežele, enotnost in nezlomljivo strnjenost partijskih vrst, zmagovito izgradnjo komunizma v ZSSR. Kolektivno vodfenje je ne-odložno načelo delovanja vseh organizacij in vodilnih organov Komunistične partije Sovjetske zveze. Sila vodstva leži v kolektivnem duhu, v strnjenosti in monolitnem značaju partije. Svetovno važna zgodovinska izkušnja Komunistične partije Sovjetske zveze, posplošena v statutu KP SZ, v sklepih kongresov in zasedanj Centralnega komiteja, v tezah «Petdeset let Komunistične partije Sovjetske zveze» je nadvse važna za vse komunistične in delavske partije. V deželah ljudske demokracije predstavljajo komunistične in delavske partije silo, ki vodi in navdihuje izgradnjo socialistične družbe. Sledeč vzgledu KP SZ, izkoriščajoč na ustvarjalni način njeno iz- kušnjo, komunistične partija Kitajske in komunistične ter delavske partije evropskih dežel ljudske demokracije neprestano izpopolnjujejo oblike m metode dela, se žilavo borijo za dosledno uporabo leninističnih načel vodenja ter pravil partijskega življenja. Te partije smatrajo, da je najstrožje spoštovanje načela koletivne-ga vodenja eden bistvenih pogojev za zagotovitev večje organizacijske in ideološke strnjenosti njihovih vrst, za okrepitev borbenega duha in utrditev njihove povezave z množicami. Njihova lastna izkušnja uči, da samo ko se v vsej partiji — od vrha do baze — kolektivno razpravljajo in odločajo vsa vprašanja na podlagi obširne samokritike in kritike od spodaj, samo tedaj je mogoče nemudoma spoznati in odstraniti napake in pomanjkljivosti pri delu, deformacije partijske politike ter pripravno razkrinkati spletke in nakane sovražnikov partije. Kolektivno vodenje je nujno potreben pogoj za pravilno vzgajanje in oblikovanje novih kadrov, za učinkovito kontrolo delovanja izvoljenih organov, za razvoj pobud in delovanja članov partije. (Nadaljevanje in konec prihodnjič). MOZIRJE Delavci obrata le e.iih izdelkov v Ljubiji pri Mozirju so protestirali proti nevzdržnim higiensko - tehničnim delovnim pogojem v pod,etju in zahtevali delovno zaščito, ki tu sploh ne obstaja. Delavci zahtevajo naj se uredi kopalnica in montirajo ventilatorji, ker zaradi silnega prahu ni mogoče vzdržati na delu brez škode za zdravje. lilf SbwcevaM I .m-lll » J IH».«* ’'|l Prl|atel|mo Jngosleriib la Tardile takteta|o aarodJ •»■k M|* Krivične davčne odmere v 1 čini Rakovnik na Dolenjske! «Družina Karla Kovačiča iz vi, Skrlj-evo št. 13 je vsa sodelovJ s^v v NOB. Edina hčerka je bila SV(> partizanih, enega sina so ut Prt belogardisti ker je delal za 0 te drugi sin se je smrtno pones: eyč čil, tretji pa je brez roke, pr1 ave tako kot oče. Za delo sta dol, samo dva mladoletna otroka he. mati. Hišo ima na pol podri *, . prav tako gospodarsko poslopi Ker nima svoje vprežne živi tiči mora družina vsako leto 100 d1 delati pri velikih kmetih, ki j'ti j e posodijo vprežno živino za ori- z lavo 3.70 ha velikega posestvei ag0 Temu malemu kmetu, ki m» - ” 100 dni na leto tlačaniti pri 1 61 likih kmetih, je davčna komisi Pre odmerila davek za leto 1952 11 v 10.929 din ali cca 300 din od P«la vršine 1 ara. Podobno kot n jed ju c je odmerila tudi drugim kme:t' no ki nimajo lastne živine. Pieds« ^ nlk davčne komisije je posesti1 , Stanko Knavs iz Okroga št. 2. v v je močan kmet z 9.33 ha zenit |*al od te 4.44 obdelovalne, ima d ^1*a bro~delovno silo in svojo vri . žno živino. On ima odmere saL 13.125 din ali 140 din na ar. rej polovico manj, ne glede <)er progresivno lestvico, kot ima d11 leg li kmet invalid Karel Kovač' iao Pri tem naj omenimo, da je K\ k vačič iz zavesti, da bi poravi" ii svoje davčne obveznosti prriJ1°b obleko. k° «Slovenski poročevalec» 22. č- L -0 * * * ‘L Ije: Zakaj na isti progi razlik 'ic arija? — Avtobusno progo Lfl' lcL Ijana - Bovec vzdržujeta" SAP ' st APU. Sprevodnik avtobusa S-T^ prevzame kolo le, kadar se 1,1 zljubi, pa čeprav je avtobus s*1 Der raj čisto prazen. Računa pa * leg progo Ljubljana - Kobarid ^taj: din, medtem ko prevzame n< bus APG kolo brez nadaljnje računa pa za isto progo le din. Pe («Slovenski poročevalec», Po ien tm Uje ta Za kritje stroškov ob Dril'*1 Išk UUeilANSKi ttf/1 DNEVNIK proslave na Okroglici, bodo 0 NEKEM FALZIFIKATlI hovski cementar ji, goriški m18- jj. rji in mirenski čevljarji ter t t tujski kovači, to je okrog 6000 d‘ iljs lav cev goriškega okraja, delal' hc uri na dan več. «Ljubljanski dnevnik» J9. tl De Ve >Vi Vìi ki Kot smo že pred dvema tednoma poročali, je milanska rčV,J h «Le Ore» v svoji 18. številki od 12. septembra objavila nekaj «intet, vjuoov», ki jih je sestavil mladenič Lucio Berzioli. Objavljeni 1 ,v bili «intervjuvi» s škofom Santinom, z županom Bartolijem, z lijanskim političnim svetovalcem pri ZVU prof. De Castrom tov. Vidalijem. Namišljeni «intervju» s tu spodaj. tov. Vidalijem objavljc1 jul la- SOPRATUTTO ITALIA!« 5 «La situazione di Triesti oltremodo grave. Ij goVs sentiamo sopracutto itali»' Tov. Vidali se je zelo začudil ko je zvedel za ta «intervju». - « ■ c oj je pisal ravnatelju revije Salvatu Cappelliju, da ni njegov ",| V urednika nikoli videl, še najmanj pa da mu je podal kakršno k" n viinii v' izjavo. Pismo tov. septembra. Vidalija smo objavili v svoji številki od * * * 26, septembra je omenjena revija objavila pismo tov. Vidali’ a je njen ravnatelj potrdil, da je njegov urednik govoril s Vidalijem. Zato je tov. Vidali poslal ravnatelju revije novo pist v katerem poudarja, kar je že poudaril v prvem pismu in zahtet ' naj revija objavi pismo, ki ga je prejel od urednika Lucia ziolija, Pismo Berziolija je naslednje: Milan, 17. septembra 1 necenjeni dr. Vidali! Pišem vam ta dopis v zvezi z vašim pismom št. 12S7, posla"!f dr. Salvatu Cappelliju ravnatelju apolitičnega tednika «Le Jaz sem avtor reportaže in intervjuvov, ki jih je omenjena re'™; objavila. Ostali v članku objavljeni intervjuvi odgovarjajo vsi £IL resnici samo vaš, kot ste tudi takoj spoznali, je izmišljen. To 0 A za sestanek, toda na i*lol sem pa imel malo razrij parkrat telefoniral, da vas zaprosim mi je bilo nemogoče vas izslediti. Ker ložljivega časa in sem se moral vrniti v Milan, sem si izih‘sL znano izjavo, ki ste jo popolnoma upravičeno demantirali VendL pa upam, da ta izjava ni razžalila vaših čustev in se ne razli^L * mnogo od vašega političnega mišljenja. Star sem 19 let in A | goče zaradi tega spoznavam, šele sedaj, da sem ravnal preveč Prj ;; ‘ ’ mladi ljudje; hotel sem se samo izkazati P", I nagljeno, kot vsi dr. Cappelhjem, ne da bi mislil na posledice, ki bi nastati. Sedaj se kesam, kajti, iz ^ mogle če boste dalje postopali, bom- prisilo zapustiti svojo službo. Predno sem vam pisal to pismo sem razmišljal, tudi zaradi mojega nekoliko ponosnega značaja, vedd» pa mislim, da boste znali razumeti moje duševno stanje, u poštev»-1 >, tudi dejstvo, da se kot začetnik v novinarskih krogih nah»Ja prvič pred takšno situacije. Sedaj, ko ste prečitali moje pismo, storite kar se vam zdi d», i bolje) bil bi vam pa hvaležen, če bi mi odgovorili, če n-e za drus- I : V: pa vsaj, kot se pravk «da me malo »krtačite». Upam, da bom I priti v -kratkem v Trst in vas osebno spoznati; za sedaj Pa poprosim, da sprejmete moje opravičilo in moje najprisrčnejS6 r zdrav-e. LUCIO BERZlIOLI, ul. Vitruvio 3, Milano Podpisan: Lucio Berziol' V tej zadevi S tem mislimo, da je vsa zadeva zaključena, sta se najbolj osramotila «Primorski dnevnik» in «Corriere di *'j| ste», ki sta si hotela iz te laži in tega jalzlfikala nakopičiti ioV,p' političnega kapitala zato, da bi bralci pozabili na vso njuno tTtj- p" 'i tržaško, protislovensko in protiitalijansko politiko. S tem Je mašen gobec tistim bedakom, ki so jalzijikatu verjeli. ' Na koncu pa želimo postaviti pike na i. «Primorski» in «O'', nere» sta dvignila takšen halo, ker lažnivi intervju pravi, ----------a------ HZt.lt.tL/ L Ulici C/jtt jJI Vil. -I tržaški komunisti najprej čutijo Italijani. Dejstvo je, da korn^e< more postaviti zadeve na ta način. Dober komunist jo "j"ne' Italijan, dober Slovenec, dober Hrvat. Oba pojma sta medsebol .fi razdružno povezana. Vsak komunist slovenske narodnosti je P°n. na svoj narod, kot mora biti ponosen na svojega komunist ^a^l:ci(č ske narodnosti. Komunisti niso kot italijanski in slovenski nalisti, ki so dejansko le nacionalisti... amerikanski. Komunisti P ^ tako niso kot «indipendentisti», ki pravijo, da niso ne IialHarl Slovenci, marveč... Tržačani, t. j. ne krop ne voda. Prav taP-0 ^ munisti niso kot titovci, ki se tolčejo po prsih, da so najprej J Slovani in potem... socialisti: prav tako kot Hitler in nacist1’. ^ torej postavljamo zadevo, kot gre postavljena: tržaški kamunis dobri slovenski in dobri italijanski komunisti! $. OKTOBRA 1958 DELO STRAN I |0L MILIJARDE LJUDI IZ SUŽENJSTVA V SREČNO ŽIVLJENJE «lova Kitajska ma štiri leta c yj. oktobra je veliko kitajsko -jlstvo proslavilo 4. obletni-svoje dokončne osvoboditve proglasitve Ljudske reputate Kitajske. S ponosom in s; eljem proslavljajo kitajski ,riavci in kmetje to svojo ve-01 ) zgodovinsko zmago in u-'. he, dosežene na polju iz-,pjdnje nove, ljud ko-demo-,ii lične Kitajske pod izkuše-d! vodstvom Komunistične ji lije in tovariša Mao C e Du-t>J- Z njimi proslavljajo to etigo vsi delovni ljudje sveta. , elika Oktobrska revolucija isi Pretresla temelje imperiai i-t v kolonialnih in odvisnih P elah. Pod njenim vplivom en njihovih so-- Vcev so sramotno propadli, I 'valjujoč se občudovanja I 'finemu junaštvu korejskega •'kitajskega naroda. Napadal-So bili prisiljeni podpisati 'tilirje in, čeprav skušajo A. na vse načine zadušiti :'do Kitajsko republiko, če-se z vsemi silami upirajo ;i veliki petsto milijonski ltavi mesto v OZN, ki ji prilla, ne bodo nikoli mogle 'Prečiti mogočne gospodariti kulturne izgradnje, ki je jeku v ljudski Kitajski, ''tajska ljudska republika v zadnjih letih dosegla o-'•tine uspehe v svojem gobarskem razvoju. Končala ìe že doba gospodarske ob-ve deže’e, uničene po vojni letos se je že začela doba "strijalizacije, ki je glavno ''st v o za nagel napredek ki-skega gospodarstva. Iz za-tie agrarne dežele se Kitaj-' spreminja v mogočno indijsko državo. Primeri z letom 1952 so se kapitali vloženi v težko Ostrijo in mehanične iz-bnje povečali za 47,31%, v lustri jo za gorivo za 84,56 A. gradnjo stanovanjskih in 'tih poslopij za 204,14%, v nja električne energije in nafte, novi rudniki bodo začeli delovati. Tudi za lahko industrijo in kmetijsko proizvodnjo ie predviden nadaljnji mogočen razvoj. V svojih naporih uživa ljudska Kitajska vsestransko nesebično pomoč Sovjetske zveze. Nedavno sta LR Kitajska in ZSSR sporazumno določili gradnjo 91 industrijskih kompleksov, pri čemer bo sovjetska vlada nudila sistematično dolgoročno gospodarsko in tehnično pomoč tudi za modernizacijo določenega števila drugih podjetij. Vzporedno z gospodarskim in industrijskim razvojem se dviga življenjska in kulturna raven kitajskega ljudstva. Delavske plače in dohodki poljedelcev so se povečali, zgrajenih je bilo ogromno število stanovanjskih hiš in kulturnih poslopij, razširjena mreža zdravstvenih ustanov in na široko uveden državni sistem socialnega zavarovanja in pomoči. Nepismenost in zaostalost izginja, v ljudski republiki Kitajski vstaja nov, svobo den in srečen človek. Kitajska se naglo dviga iz zaostalosti in gradi svojo industrijo in svoje napredno kmetijstvo, ki ji bosta omogočila, da bo v par desetletjih postala ena najmogočnejših dežel na svetu. LEV TOLSTOJ 125-iefnica Mutaci uidkega velikana Letos 10. septembra je poteklo 125 let odkar se je rodil veliki ruski pisatelj, romanopisec, dramatik, pedagog in moralist, mislec in revolucionar Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je postavil temelje ne samo novi ruski književnosti, marveč je zablestel kot zvezda vodnica tudi v. ej tedanji svetovni literaturi. Tolstoj je že ob svojih prvih delih zadivil svet in njegov sovrstnik, Oerniševski je z izredno ostroumnostjo že tedaj napisal o njem, da je globok poznavalec skrivnih gibanj duševnosti, ki ima sposobnost finega dojemanja psihičnega procesa, kakor tudi neposredno čistost moralnega čustvovanja ter da bosta to tudi v bodoče osnovni obliki Tolstojevega ustvarjanja. Vsa Tolstojeva dela, so vzbu- Ko se je po vojaških letih leta 1855 Tolstoj v Petrogradu prvič sešel z največjimi ruskimi pisatelji Turgenjevom, Ne-krasovom, Končarovom, Druži-ninom, Cerniševskim je zapustil vojaško službo ter se posvetil poleg književnosti obdelovanju svojega graščinskega veleposestva v Jasni Poljani. Obenem pa se je začel resno baviti z vprašanjem osvoboditve jasnopoljanskih kmetov od tlačanstva. Poleg tega se je Tolstoj bavil tudi z vzgojeslovjem ter na svojem posestvu v Jasni Poljani ustanovil za kmečke o-troke šolo, kateri je posvetil vrsto vzgojnih člankov ter nad eno leto izdajal pedagoški časopis «Jasnaja Poljana». Tolstojevo socialno in vzgojno delovanje v Jasni Poljani ga je napravilo v očeh vlade j ala ko so izšla ogromno z ani- sumljivega ter v njegovi od-manje, bodisi v Rusiji ali prevodi v inozemstvu. Naravnost senzacijo pa so vzbudila njegova največja dela, med njimi posebno: «Vojna in mir», «Ana Karenina», «Vstajenje», drami «Moč teme» in «2ivi mrtvec», «Kreutzerjeva sonata», «Kozaki», «Sevastopolske povesti», «Roman ruskega graščaka», «Tri smrti» itd. itd. sotnosti je bila v juliju 1862 odrejena na njegovem domu policijska preiskava. Tolstoja je to silno razburilo, ogorčen je napisal carju pismo ter zagrozil, ako mu ne dajo zadoščenja, da bo v znak protesta zapustil Rusijo. In car je moral stvar nekako potlačiti. Se isto leto se je Tolstoj oženi s hčerjo moskovskega ifjnelwcl (je podeželju Kdo je bil Willy Goettling Vsi se spominjamo, kako so zahodni listi kričali, ko je bil v vzhodnem Berlinu ustreljen Willi Goettling, ki so ga sovjetski vojaki našli z revolverjem v roki. medtem ko je po žival tolpe nacistov iz zahodnega dela Berlina, naj ropajo trgovine, prodajalne, skladišča, stražarnice, jetnišnice itd. Zahodni listi so pravili, da je bil Goettling «navaden delavec», «brezposeln», «nedolžna žrtev», m celo «dober družinski oče, ki se ni zanimal za politiko». Kdo pa je bil pravzaprav Willi Goettling? Evo kaj piše grški reakcionarni list «Drassis» iz Heraclio-na (Kreta): «Willi Goettling je bil znan v Heraclionu za svoja neusmiljena preganjanja kretskih rodoljubov. Bil je vedno fanatičen m krut nacist. Kjerkoli se je nahajal, v zahodni ali. vzhodni coni Nemčije je prav gotovo imel fiksno idejo: obnovo nacizma. Njegova smrt, od koder koli je prišla, je torej znak božje pravičnosti. Mi obžalujemo le to, da mu je uspelo oditi v Nemčijo in da ni bil ubit, kot si je zaslužil, od kretskih prebivalcev». Brez komentarja. KAKO SE MORAMO RAVNATI Z HOVMM PRIDELKOM NAJMANJŠA ZANIKRNOST nam lahko pobere vse vino Največjo pažnjo je treba posvetiti sodom - Priporoča se pretakanje vina na prostem Po končanem kipenju je treba prve čase dvakrat, potem pa enkrat tedensko dolivati v sode Trgatev je skoraj povsod že popravimo ali ozdravimo, če ga Podpisujmo in pridobivajmo še druge podpise za civilno upravo na STO, ki predstavlja edini izhod iz slepe ulice, v katero nas hočejo pahniti Tito, Fella in Anglo-američani! končana. Pridelek je bil letos Skromen in vina bo malo. V milj-skih hribih in tudi nekateri kmetje na Kolonkovcu in na Kati nari niso sploh trgali, ker jim je toča vse uničila. Ker bo na na-Sem področju letos malo vina mora naš kmet posvetiti vinu vso pažnjo, da ga pravilno in dobro ohrani. Ko je vino vzkipelo in dokom čalo vrhnje vrenje, ga moramo izločiti iz tropin in ga preliti v dobro izprane in očiščene sode. Posebno pažnjo mora kmet posvetiti sodom, v katere bo vino pretočil. Slabo ohranjeni sodi so mnogokrat vzrok pokvarjenega vina. Težko pokvarjene sode je skoraj nemogoče popraviti in je mnogokrat najboljše, da jih nadomesti z drugimi zdravimi. Posledice nezdravih in pokvarjenih sodov so, da vino postane kislo ali pa ima neprijeten okus in duh po plesni ali po sodu in lesu. Neprijeten duh po kislobi nastane, ker ni bil sod umit potem, ko smo vino izpraznili ali pa zato, ker je v sodu ostalo nekaj vina, ki se je potem skisalo. Sod, ki diši po kislobi, lahko BORCI PRIPOVEDUJEJO 0 SVOJIH DOŽIVLJAJIH ST JENKIH ARGON A vas za časa borbe a>nke v LR Poljski ^ telovadnih vajah 6|lelstvo za 61,44%. Letos °$>remljenih in razširjenih (,VeHkih tovarn, na novo ■tienili pa 8 velikih indu-Mih tovarn za proizvod-, kovin. Proizvodnja litega se bo v primeri z letom ( Povečala za 14%, jekla za i/t’ bakra za 39%, svinca za 'n cinka za 54%. Obno-1(1 razširili bodo 15 delav-,, biehaničnih izdelkov in v''i 9 novih, med njimi de-1=6 za izdelavo težkih stro-is, Električnih naprav in la-Jb in avtomobiliskih stro-[froizvodnja strojev se bo ,^ala za 34%, opreme za sko industrijo pa za 153 Objavljamo prispevek tov Alojza Rogelje: Prav gotovo vsi bralci poznajo vasico Tomaševico pri Komnu. To je vas, ki je dala narodno osvobodilni borbi svojega najboljšega sina Antona Sibeljo - Stjenko. Spominjam sem, da je bil to mladenič, za katerim smo stopali vsi mladinci in mladinke. Dobro se mi je vtisnila v spomin tista nedelja, ko je Stjenka zbežal pred fašistično policijo. Fašisti, karabinjerji, financarji in domači janičarji so v Komnu noreli. In prav od tistega dne dalje niso več imeli mirnega spanja. Iz dneva v dan’ je Stjenki rasla družina, ki je delala velike težave fašističnim, karabinjerskim in vojaškim oddelkom, ki niso več mogli kontrolirati svojih postojank. Mobilizirali so celo vse gozdne čuvaje in onih par janičarjev, ki so jih v okolici imeli. Od njih so zahtevali, naj jim preskrbijo točne informacije o vsaki sledi partizanskega gibanja. A tudi janičarjem je prav kmalu odklenkalo. V kratkem so bile vse vasi spodnjega Krasa očiščene od teh odpadkov. Ko je fašizem opazil, da se mu majejo tla, je začel z mobilizacijo 17-18 letnih mladincev. Fašisti so ob nedeljah pridrveli v vasi in odpeljali vse mladince. Vse to pa jim ni nič pomagalo. Vse prebivalstvo se je še bolj strnilo okrog narodnoosvobodilnega gibanja. Nadvse pohvalno so se v tem času izkazala dekleta, ki so z vso resnostjo sprejemala naloge in jih vestno izvrševala. Niso se bale okupatorja, pogumno in s smehom na ustnicah so stopale celo pred zločincem Ketnerjem, ki je sejal teror po vsem Krasu. V vasi je bilo vsega skupaj 43 mladink. Od teh jih je bilo kar 40 vključenih v osvobodilno gibanje. 7 od njih se je posvečalo kurirskemu poslu. Dekleta so skrbela za nego partizanov, za nabiranje mleka, Povečala se bo proizvod- tkanje volne, pletenje majic in nogavic. Imele so nalogo, da čuvajo ranjence, ki smo jih skrivali v vasi, da spremljajo voznike, ki so vozili blago partizanom. Ko smo v partizane odpravljali cele kolone vozov so izvrševale izvidniške posle itd. Promet v naši vasi je bil zelo živahen, ker smo imeli glavno skladišče na Krasu. Organizirali smo celo kolone, ki so štele 36 vozov! Tisti čas sem za vse to bil jaz odgovoren. Vse je bilo točno zapisano in določeno. Nihče izmed vaščanov se ni obotavljal voziti partizanom. Prav tako dobro urejeno je bil delo pri gospodarski komisiji, pri kateri sem tudi jaz deloval. Od časa do časa smo odločili nekaj članov komisije, ki so natančno pregledovali stanje živine po letih in teži, po količini mleka, po brejosti itd. Ti Člani so odločali tudi, kdo je na vrsti, da ponudi živino kot živež za partizane. Razen dveh družin (Jk. in Abr.) so vse druge radevolje prispevale za partizane. Jak, pa so bili zelo skopi, čeprav so imeli 6 krav v hlevu. Tudi, ko smo jim pripeljali na dom nekega te žko ranjenega partizana, so se ga v par urah otresli in ga odpeljali v Škrbino, prav go tovo zato, ker se niso hotel? «kompromitirati» in ker so se strašno bali. V naši vasi so se torej skoraj vsi aktivno vključili v o svobodilno gibanje. Naši vaščani so bili zelo disciplinirani, čeprav smo večkrat preživljali zelo črne dneve. Pomisliti je treba, da smo kakega dne imeli celo štiri vojaške obiske. Izdajstev ni bilo. Naši vaščani so bili navdušeni. To lahko povedo vsi, ki so delovali pri nas. Na sestanke so hodili vsi: otroci in starci. Ze dejstvo, da je Tomaševica imela 24 padlih borcev, nam dovolj zgovorno priča, kako nismo klonili pred sovražnikom in kako smo skupno z ostalim prebivalstom občutno prispevali k porazu nacifašizma. ALOJZ ROGELJA dobro operemo z vrelo vodo, kateri dodamo 5 odst. sode in ga potem s čisto mrzlo vodo večkrat dobro izperemo. Isto moramo narediti s sodom, v katerem je bilo lani črno vino in ga nameravamo letos napolniti z belim. Ko je sod dobro izpran in nima več duha po kislem, ga lahko u-porabimo. Težje je ozdraviti sod, ki je o-kužen s plesnjo. Ce se je plesen globoko zajedla v les, moramo sod dobro ostrgati in ga potem dobro oprati z vodo, kateri dodamo 10 odst žveplene kisline. Potem sod dobro izperemo s čisto vodo z 2-3 odst. sode. Posebno neprijeten okus po lesu ali sodu, ki ga precej pogosto opazimo pri naših domačih vinih, je mnogokrat krivda našega kmeta, ki je sod zanemarjal ose leto, ga pustil praznega in odprtega in se nanj spomnil samo ob trgatvi. Ko je sod izpraznjen, ga moramo dobro orniti in ga potem pustiti, da se sod posuši. Nato ga je treba požveplati in ga potem zapreti. Tekom leta ga moramo še parkrat požveplati in tako se sod ohrani leta in leta. Dobro in zdravo vino ohranimo v zdravih in dobro ohranjenih sodih. Kadar pretočimo vino, je priporočljivo, da ga pretakamo na prostem, predvsem zaradi ogljikovega dvokisa, ki izhlapeva iz natrijevega in kalijevega metabisui-lita. Na prostem ima tudi dušik večjo možnost prodreti v kipel-ne glivice in jih oživeti, da bodo potem razkrojile še tisti sladkor, ki je pri kipenju ostal. Sode postavimo potem na svoja mesta in jih pustimo, da vino izpolni svoje alkoholno vrenje. Sodi ne smejo biti do vrha polni; pustiti moramo nekaj prostora in jih potem zamašiti s kipel-no veho. Kipelna veha omogoča izhlapenje ogljikovega dvokisa, ki se razvije v teku kipenja. Po končanem kipenju se bo vino umirilo in se začelo polagoma S trte v brento in kmalu ga bomo pili tako si misli mladenič iz Križa, ki se udeležuje trgatve. čistit/. Ker vino izhlapeva tn ga suhi les sodov vsrkava, moramo paziti, da so sodi vedno polni in moramo zato spotoma dolivati, prve tedne dvakrat, potem pa enkrat tedensko. Kmet, ki pravilno ravna z vinom pri trgatvi in v kleti, si prihrani pozneje mnogo truda in skrbi. Vino je zelo občutljivo in izpostavljeno mnogim boleznim; zato ga moramo skrbno negovati, da se bo trud izplačal. MARIJ GERBEC Poziv SHPZ slovenskim staršem (Nadaljevanje s 1. strani) Vse navedene razloge naj starši dobro pretehtajo ter naj na njihovi podlagi odločijo, kako bodo zagotovili svojemu o-troku popolno znanje materinščine. Najuspešneje to napra- vijo s prepisom v slovensko šolo. Ce pa bi se iz kakršnih koli razlogov v letošnjem letu še ne odločili za prepis v slovensko šolo, pa naj poskrbe vsaj za pouk slovenskega jezika izven šole. V teku šolskega leta bomo o-biskali vse te starše ter se z njimi prijateljsko pogovorili ter jim bomo skušali pomagati z nasveti glede nadaljnje ga šolanja njihovih otrok. Prepričani smo, da bomo s tem najbolje branili gmotne in moralne koristi vseh slovenskih otrok ter jih obvarovali . pred potujčevanjem. Obenem pa bomo s tem povezali v:e slovenske starše v aktivno bor bo za narodno enakopravnost, ki je ena najvažnejših demokratičnih pravic, zajamčenih po mirovni pogodbi, o kateri ?mo trdno prepričani, da bo v doglednem času tudi dejansko uveljavljena. Slovensko hrvatska prosvetna zveza LEV TOLSTOJ zdravnika Zofijo Andrejevno Bers. Sprva se je počutil srečnega ter se vese il družine, ki je čedaje bolj naraščala. Vzljubil je domače delo ter še bolj intenzivno književno deloval. Težki moralni in socialni problemi so ga zdaj manj vznemirjali, dokler niso okrog 1865. leta izbruhnili časi lakote, ki so ga jeli spet močno razburjati. Tedaj je napisal v svojo beležnico: «Svetovno-na-rodna naloga Rusije obstoji v tem, da prinese v svet idejo družbenega reda, v katerem ne bo zemljiške lastnine». V 80-tih letih svojega življenja je Tolstoj razglabljal o moralnih, religioznih in družbenih nazorih, ter zavzemal vedno bolj negativno stališče proti tedanjemu redu. Tedaj so nastala njegova dela «Izpoved», «V čem je moja vera» in «Kaj pa naj storimo?». Na pobudo Tolstoja je bilo v letu 1884 v Moskvi ustanovljeno podjetje «Posrednik», z namenom ustvariti književnost za ljudstvo v duhu Tolstojanskih idej ter se zavzemal za zrušitev socialnega in ekonomskega reda v svetu. Leta 1901 je pisal carju Nikolaju II. «naj prepove nasilja, naj da ruskim državljanom svobodo gibanja, šolanja in veroizpovedi ter u-niči pravico do privatne lastnine zemlje». Od revolucije leta 1905 je Tolstoj pričakoval, da bo prinesla osvoboditev iz težkih moralnih in materialnih razmer ter v tem smislu napisal, «da bo ta revolucija imela za človeštvo pomembnejše in blago-dejnejše posledice nego velika francoska revolucija». Od leta 1909 dalje pa so vedno bolj pogoste beležke v Tolstojevem dnevniku, da bi zapustil dom, posebno zaradi spora z ženo. Končno je odšel z Jasne Poljane, a je že na potu 10. 11. 1910 umrl na železniški postaji Astapovo, ki se zdaj po njem imenuje «Lev Tolstoj». Od Tolstoja kakor tudi od drugih Rusov so se učili in se še uči;o vsi ve’iki svetovni mojstri umetniške besede in veliki angleški kritik Marry celo pravi, «da pisatelji drugih narodov le capljajo poleg takih velikanov kakor sta Tolstoj in Dostojevski. Lenin je, ko je prebral «Vojno in mir», dejal pisatelju Gorkemu: «Kako silen vražji človek! To je, batjuška, umetnik!» Vsa Tolstoj-eva dela združujejo v sebi objektivno opazovanje življenja in obenem u-metniško in filozofsko njegove Z BllEtiA Nasprotno od drugih krajev, posebno miljskih hribov, kjer je toča uničila vej pridelek, je letos v Bregu grozd, e dobro obrodilo. Računamo, da bo letošnji pride.ek enak lanskemu, samo da bo vino letos še bolj okusno. Trgatev se je prejšnji teden z običajnim veseljem začela že po vseh vaseh. Nekatere vasi, kot Ricma-nje in Boršt so tudi že končale z delom. Sedaj hitijo s prešanjem grozdja, pri tem pa z veiiicim veseljem pijejo sladko tekočino. Tudi v nekaterih gostilnah se je že pojavilo novo vino, ki ga pivci z zanimanjem pokušavajo čeprav ni še čisto. V tem tednu bodo tudi o-stale vasi, posebno Mačkov-lje, Dolina in KrogLe poV gale svoje grozdje in v nedeljo bomo Brežani imeli v Boljuncu svoj velik praznik grozdja, na katerega se vsi vneto pripravljamo. Praznik bo res izraz vese lja nad dobrim pridelkom, zadoščenje za ves trud naših vinogradnikov, ki imajo vse leto toliko skrbi in muke, p redno končno pospravijo v klet sadove svojega dela. Po starih šegah in navadah bomo priredili povorko godbo, narodnimi nošami in vozovi, z okušanjem grozdja in vina. Staro bomo povezali z novim s tem, da bomo otvorili športno sezono na športnem igrišču s prijateljsko nogometno tekmo med domačo ekipo in Prista-niščniki. Praznik se bo začel ob 14.30 in — kar j-e glavno — točili bomo «to sladko rujno ljalo pločnike je bila že zgrajena nova telefonska kabina na Opčinah ter bi morali naši občinski upravitelji že vedeti kje bo postavljen kabel in vsled tega preprečiti omenjeno nesmiselno trošnjo denarja. Prebivalci se zgražajo nad takim upravljanjem javnega gospodarstva ter so mnenja, da bi bil vendarle čas, da bi se pričelo boljše in bolj načrtno uporabljati razpoložljive občinske kredite. Mislimo tudi, da bi morala občina več skrbeti za modernizacijo in olepšavo naše vasi posebno, ker predstavljajo Opčine enega izmed najlepših turističnih krajev na Tržaškem. Najbolj potrebno bi bilo poskrbeti za obnovo med vojno porušenih hiš, za asfaltiranje vseh vaških poti med katerimi jih je mnogo v obupnem stanju, za dokončno ureditev in asfaltiranje trga na «Bardini», za gradnjo novega od vasi bolj oddaljenega pokopališča itd. KAIIKEXINA Mi prebivalci iz stare vasi v Nabrežini se pogostoma o-glašamo, kajti pri nas vedno kaj ni v redu, kot bi lahko bilo, ter se nam godijo krivice vsled velike birokracije in nemarnosti, ki vladata pri naših oblasteh. Ze davno smo protestirali, da bi bilo treba preprečiti nemogoči promet težkih vozil skozi staro vas. Pot je zelo ozka zaradi česar se pogostema dogaja, da kamioni rušijo stene poslopij in se zagozdijo, da ne morejo naprej ne nazaj. Prizadeti prebivalci, kot tudi «p* « » -m» «*“ Številni Tržačani, da se z na-' v«"h celo pa vec ur predilo rešijo vozilo izmed sten, se mi pozabavajo, naužijejo dobrega zraka in spijejo kozarček dobrega, pristno doma čega novega vina. OPČINE Kot v mestu, tako tudi v naši vasi, prihaja vedno bolj do izraza dejstvo, da tržaška občina izvršuje nenačrtno razna javna dela in včasih brez potrebe trosi denar. Pred približno mesecem dni so v naši vasi popravili pločnike ob Narodni in Pro eški ulici. Kmalu potem, ko je bilo to delo končano, pa so pričeli na istih pločnikih kopati kanal za položitev te e-fonskega kabla. Omeniti je treba, da ko se je poprav-1 neprijetnosti. silno razburjajo nad kompetentnimi oblastmi, ki teh prometnih nepravilnosti ne uvidijo in popravijo. Potrebno bi bilo sneti sedanjo tablo na avtocesti, ki kaže pot za v Nsbrežirio in jo prene ti na pot, ki pelje na kriško cesto in dalje po drugi strani v Nabrežino. Obenem bi bilo treba postaviti ob vhodu z avtoceste in z nabrežinskega trga table z metrsko širino poti v stari vasi ali pa sploh prepovedati prehod težkim vozilom. V interesu prizadetih vaščanov in navedenih avtomobilskih vozačev se pričakuje od strani občinske uprave, kot tudi od policijskih oblasti takojšnji poseg za odpravo omenjenih Velika moč Tolstojevega 'jezika in mojstrstvo silne psihološke analize sta služili vedno le iskanju resnice, ki naj služi človeku. V svoji knjigi «Kaj je umetnost» je napisal, da «umetniku je predvsem treba iskrenosti, iskrenosti in še iskrenosti!» Resnično, tak je bil Tolstoj v življenju kakor v umetnosti. JUSTO KOŠUTA Koliko truda stane lepo in dobro vino, preden se začne točiti. Skoda da ga letos ni toliko kot lani, ker so vremenske neprilike pobrale kmetu mnogo grozdja XX. Danijela je kar davilo in po mizi je udaril z roko: «Molči, azina! Dosti o tej Lizi! Se bo že še kesala, da je vzela tega starca; jest pa sem jest! Danes prodajamo domačijo in o tem govori!» «Cernu nista šla k notarju v Loko? Tam se taka pisma laže delajo.» Danijel je zopet imel prvo be edo: «Kaj bova lazila okrog tujcev! Prišla sva k tebi, ker veva, da si pošten. Morda — sva si dejala —• nama napravi samo za štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški tako tvoji.» «Jaz naj kupim?» sem se začudil. Oni je mirno odgovoril: «Mislila sva si, da skoraj gotovo kupiš.» «Za božjo voljo, čemu?» Danijel se ni dal odgnati: «Mlačan in jaz sva tega mnenja, da je Mlačanovo za Presečnikovim na Jelovem brdu najlepše posestvo. Dva človeka, in naj imata še kaj otrok, bogato redi in brez posebnega dela.» Odgovoril sem: «In jaz naj delam na Mlačanovem?» «Da, prav tako sva mislila! Človek, ki je za kmečka dela rojen, se bo lahko ločil od goljufije, saj je vendar toliko dohtarjev na svetu, da jih kar preostaja.» Vraga, ta dva sta mi dobro kuri1 a v moji odvetniški pečici! Zamislil sem se. Vam, častite dame, sem pozabil povedati, da je pretep na Gori prišel pred sodišče v Loki. Posavčevi so me tožili, da sem jih osebno poškodoval in da sem jim v hudobnem namenu pokvaril kamižolice in ka-storce. Gospod Levičnik na loškem gradu me je brez milosti obsodU na petdeset goldinarjev globe, radi kamižolic pa -na trideset goldinarjev plačila. Dosti me je stal ponižni pretep na Gori; povrhu sem moral pri razglasitvi -sodbe vzeti na račun še zadovoljne obraze Posavčevih fantov! Tem trem falotom so se od rajskega .veselja kar do ušes odpirala široka usta. Gospod Levičnik s sodbo samo še ni bil zadovoljen; odstopil je spis zbornici v daljši postopek, In ravno takrat, ko sem raz- pravljal z Danijelom in Mlačanom, mi je dostavila zbornica poziv, da naj v osmih dneh razložim, kako se v mojih očeh kmečki pretep na Gori strinja z mojimi stanovskimi dolžnostmi. Ze sem jih gledal svoje kolege, zbrane v resnem sodišču, ko me peko in kuhajo in mi predvsem z največjo ogorčenostjo prihajajo, kako sem mogel kot odvetnik, kot zagovornik kazenskega prava udeležiti se pretepa, ki se da brez težave potisniti pod več paragrafov kazenskega zakona! Prečitavši zbornični dopis in pomislivši na svoje tako zvane kolege v resnem sodišču, se mi že ni preveč čudno videlo, kupiti Mlačanovo na Jelovem brdu! «Ti praviš,» sem se obrnil proti Danijelu, «da grunt lahko preživi dva človeka in jèr-bis otrok ž njim; jaz pa vendar nimam ctrok!» «Ce jih nimaš, jih boš pa imel!» je zatulil hlapec. i «Sam Bog ve, s kom!» Danijela je zopet davilo; «Kaj? S kom? Smentaj, jo boš vendar vzel! Govoril sem Mlačanu: ’Ta bo rad kupil tvoje, ker se bo ženil in ker takega dekleta vendar v mesto vlačil ne bo.’ No tako? Sedaj mi odgovori! Na poklonu si jo pol ure objemal, da je Meta potem domov hodila, da ni vedela kako. Sedaj pa vpraša, kje naj otroke dobi! Na to odgovori!» - ! Malo zardel, sem, ko se je tako odkrilo, o čemer sem menil, da je tajno vsemu svetu. Takoj pa me je prešinila velika sreča ob misli, da to je rešitev, edina mogoča rešitev, in sramoval sem se, da že takoj od pri- četka nisem mislil nanjo. Čemu naj bi deklico v mesto jemal? Sam se preselim na Jelovo brdo, se oženim pa bom obdeloval zemljo, svojo lastno zemljo, in rodil otroke, svoje lastne otroke! Sladka zavest mi je polnila dušo, in umazani ta Danijel se mi je videi sel, poslan od Boga, da me privodi na pravo pot, ki je itak ležala pred mano, ki je pa v svoji zaslepljenosti opaziti nisem mogel. -Čakal sem, da mi zgine kri z obraza. V zamišljenosti sem gledal proti stropu svoje pisarnice. Končno spregovorim: «Ce že ni drugače, bi pa kupil! Koliko pa hoče Mlačan? To se pravi, za v:e, kakor sloji in leži.» Odgovoril je Danijel: «Mlačan, kar molči! Dober človek si, za govorico pa nisi! Danes si tudi v -stiskah, ker sediš na gosposkem stolu, kjer še nikoli sedel nisi. Bojiš se dohtarja, ker misliš, da je bogve kako visok človek. Pa ni. Dober človek je in pošten je, ta te za vinar ne bo ogoljufal.» Ko je tako izpel litanije o moji slavi, mi je bil položaj precej jasen; v vsakem pogledu sta bila dogovorjena, in tudi kupnino, pod katero bi se ne smelo iti, sta bila že ugotovila. -Da se bo zahtevala veliko višja kupnina in da se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, je bilo pričakovati. Oba moža sta se bila brez dvojbe dogovorila, da bosta, kai iz mene čezprimerne kupnine iztisneta, pošteno med seboj delila. «Torej koliko?» ponovim svoje vprašanje. «Da ne bo krivice ne na levo ne na desno,» se je odrezal Danijel, «dal boš ravno okro- glih deset tisoč. Procente in špeže imaš tudi ti. Kar v roko sezita, Mlačan!» Ugovarjal sem; «Naprave se mi zde bol) slabe in deset tisoč je dosti preveč.» Danijel je kot besen skočil pokonci: «Pri Mlačanu so slabe naprave? Ta pa ni slaba! Gorenja hiša je malana, pa ne samo hiša, tudi kamra je malana! Ti ljubi Odrešenik, naprave naj so slabe!» Pričel se je smejati. «Deset je preveč!» «In živina?» je rjovel Danijel. «Te pa ne vidiš! Drobnice tudi ne! Da ne pozabim, dve jareti nista v prodaji. To se zakolje in posuši! Na ti jareti misli, da ne boš pozneje vpil, da sva te opeharila! No, pa, saj tako nič ne bo. Mlačan, vzemi klobuk in pojdiva! Dokler živim, ne boš svojega proč metali» In res je pograbil Mlačana za roko ter ga vlekel z največjo silo proti vratom. «Spregovorita zadnjo besedo!» Mlačan je že hotel odgovoriti, ker se je bal, da bi se razdrla dobra kupčija. Danijel pa ga je prehitel: «!&a pet Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar ne daš zaklati, kot se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! Najina prva beseda je tudi zadnja, ker nisva otroka! Devet -tavžent že Kal ar ponuja. Ali ni res, Mlačan?» In najsi je Danijel lagal, je Mlačan vendar diplomatično odgovoril: «Bo že res!» Zdihoval sem: «Veliko je devet tisoč!» Danijel je divjal gor in dol: «Saj ne prodajava kake beračije! Samo na 'Lotračnik' poglej: če spomladi vode na njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega gnoj delal Ta travnik sam je tri tisoč vreden. Ce ni res, pa naj se kuham do sodnega dne v vicah!» «Torej zadnjo besedo, Dani el!» Klical je vse svetnike na pomoč in za pričo, da Mlačan drugač» v Ameriko ne more in da mu prav nič ne ostane, če potegne samo dev-et tisoč. Rotil me je, da naj se mi vendar žena in otroci smilijo, če že nimam nič človeškega v sebi. Ko se mu je dozdevalo, da njegovo rotenje ne napravlja posebnega vtisa name, je zakričal: (Sledi enaindvajseto nadaljevanje) EPA TAM. PO FRANCU JOŽEFU SE JIM TOŽI — Titopendentistični «Corriere di Trieste»’ si je v nekem članku od 30. septembra prevzel «sveto nalogo» obrambe in poveličevanja avstro-ogr-skega imperija, ki ga kar ne more prehvaliti. Po «ugotovitvah» brihtnih butic v uredništvu tržaškega «viva la e po’ bon» je bila Franc Jožefova Avstrija ena izmed najbolj miroljubnih držav, kateri so padala ozemlja kar sama v naročje kot zrela hruška z drevesa «Uboga» Avstrija ni imela nikoli osvajalnih načrtov, ni zatirala in osvajala druge narode, ni nikdar nikogar napadla, marveč se je morala «revica» vedno braniti in prav njej so bile prizadejane največje «krivice». To je — v par preprostih besedah povedano — smisel «u-motvora», ki je prišel izpod peresa nekega zelo gorečega in vnetega zagovornika rajnkega Franca Jožefa. Skoro odveč bi bilo polemizirati s takimi beda-stočami, ker je prav slovenski narod najboljše občutil na lastni koži «veliko ljubezen», ki jo je gojila rajnka Avstrija do nas Slovencev, katerim je od časa do časa vrgla z mize par drob- • tinic, kot jih meče sedaj okupacijska oblast. Morda pa bi hoteli pri «Corriere» povratek v «stare cajte» Franca Jožefa, hoteli bi morda povratek v čase februarja 1902, ko je prav po «zaslugi» režima Franca Jožefa tekla po tržaških ulicah kri slovenskih in italijanskih delavcev. V Avstriji sicer ni več monarhije, vendar pa obstajajo še vedno najboljši pogoji, da bi se posebno za Slovence cedila sam med in mleko. O tem naj pri «Corriere» vprašajo koroške Slovence, pa bodo kmalu sliša- li... koliko je ura! SAMI SE TOLČEJO PO ZOBEH — «Demokracija» od IS. septembra skuša na vse prete-ge prepričevati Spoje redke bralce, da «so komi nformisti proti STO, prodajajo Trst Italiji» itd. itd. Sicer ne povejo nič novega, ker je to titovska • lajna, ki traja že pet let. Na •drugi strani njihovega lističa pa najdemo — glej čudo — da «so tudi kominformisti za ohranitev STO». V članku se nanašajo na govor tov. Togliattija, ki ga je imel 13. t: m. v Milanu, kjer je'poudaril, da je treba spoštovati mirovno pogodbo in izvajati določila tudi kar se tiče STO. Kako torej, gospodje okrog «Demokracije»? Ali se sami bijete po zobeh? NAJ POVEJO, KDO SO NJIHOVI «MUČENIKI» — Tržaško glasilo fašističnega prvaka Rina Alessija, osebnega prijatelja o-bešenca■ na trgu Loreto «Giornale di Trieste» se iz dneva v dan bolj repenči in bruha svoj fašistični strup proti slovenskemu življu, osvobodilni borbi in našim žrtvam, ki smo jih utrpeli pred in po 25. juliju 1943. Nesramnost Alessijevega glasila vsega že tako daleč, da skuša .prikazati fašistične koljače, roparje in morilce, kot nekake «žrtve balkanske krvoločnosti»-Tem opogumljenim oboževalcem «obrite glave» lahko odgovorimo samp eno in sicer, naj vendar enkrat pokažejo na dan točen seznam vseh ten tako-zvanth «žrtev», pa jim bomo za vsakega posebej povedali, kaj in kdo je bil. Na dan z imeni torej! Sicer zelo dvomimo, da bi se to uresničilo. Gnojnico mešati je precej nerodna zadeva; bolj ko jo mešaš, bolj ' smrdi. VREDNE PAVLIHE — «Demokracija» št. 38 z dne 25. 9. 1953: «Ce ne bi bil V.idali z ES v Trstu in KPI tedaj podprl iredentistične De Gaspe-rijeve politike proti STO, ne bi nikoli prišlo do Londonskega dogovora in zavezniki ne bi bili izročili civilne uprave Trsta v italijanske roke.» Pa naj bi «Demokracija» povedala čemu so šli v London dr. Agneletto, Babič, «cavaliere della Corona d’Italia» Stocca et Co.! Sedaj pa poslušajte «Primorski» z dne 27. septembra 1953: «...kajti .italijanskemu vladajočemu razredu se je posrečilo, in prav s pomočjo tržaškega .komi ni ormo vsk ega vodstva, spremeniti Trst v navaden privesek Italije...» Do danes v resnici nismo vedeli, da ZDA in Velika Britanija bolj poslušata «kominformiste», kot pa svoje prijatelje. Na vsak način smo mnenja, da presegata ti dve pavlihovščini celo samega Pavliho, ki bi si napram njim po vsej pravici zaslužil najmanj pet doktoratov. DELO Enotnost delavcev je porok zmage NADALJUJE SE PROTEST PROTI ATENTATOM NA STO Mogočna četrtkova splošna stavka industrijskih delavcev, ki po svoji obširnosti predstavlja enega največjih gibanj v ' zgodovini delavskih borb, se je vršila v globokem duhu enotnosti in sloge, kljub vsem poskusom delodajalcev, da bi delavce zastrašili in razdvojili. S svojim negativnim in trdovratnim stališčem so hoteli delodajalci izzivati delovne ljudi, slednji pa so odgovorili s prvim enotnim odločnim protestom, ki se bo ponavljal in širil, če ne bodo vzete v poštev zahteve sindikalnih organizacij. Za delavce je bila to bitka za izboljšanje mezd in plač, bitka proti odpustom, za povečanje zaposlenosti in s tem za o-brambo in razvoj industrije in gospodarstva ter za svobodno izvrševanje demokratičnih pravic v notranjosti tovarn. Neizpodbitno dejstvo je, da so se od leta 1948, do 1953. dobički industrijcev neprestano večali. Vendar pa slednji zahtevajo, naj bi delavske plače ostale vedno iste. Ali ni mogoče čista resnica, da je srednja delavska plača 50 odst. izpod najnižjih potreb povprečne družine? Dovolj je nekoliko podatkov vzetih iz zadnjih uradnih statistik: v maju 1953 so znašali življenjski stroški za povprečno družino, sestavljeno iz 4 članov 59.774 lir mesečno, razdeljenih kot sledi: 35.664 za prehrano, 9.964 za obleko, 1.695 za stanovanje, 3.340 za električni tok in kurjavo in 9.111 za razne stroške. Istočasno so znašali povprečni prejemki delavca 26.551 V spomin lov. Uršiča in Bolčine V počastitev spomina ljubljenih tovarišev Avrelija Uršiča in Franca Bolčine, ki sta umrla pri izpolnjevanju svojega poslanstva komunističnih voditeljev, dajejo podpisani tovariši pobudo za izredno nabiralno akcijo za demokratični tisk in pozivajo vse tovariše in prijatelje, naj jim služi vzgled preminulih tovarišev kot vzpodbuda, da okrepijo svojo obvezo v obrambi demokratičnega tiska in njegovega podpiranja. izpopolnjevati, okrepiti je treba borbene vezi, ki so se u-stvarile, kajti delodajalci bodo nedvomno pospešili strahovanje in korupcijo, ki se že pojavlja, da bi razdvojili delavstvo v borbi. Sindikalne organizacije so vedno pripravljene razpravljati, toda če bo Zveza industrijcev ostala trdovratno na svojem stališču in prezrla strogo opozorilo zadnje splošne stavke, bodo delovni ijudje še odločneje nadaljevali svojo borbo do konca, do popolne zmage. Občina o prodaji novega vina Občina javlja, da je do 31. oktobra prepovedano prodajati novo vino. Ta odredba je bila izdana, da se preprečijo razna črevesna obolenja. Vsako prodajo mošta in sladkega filtriranega vina pa je treba prijaviti dan pred začetkom prodaje na občinskem higienskem uradu v ul. Cavana št. 18, III. nadstr., soba 31, kamor je treba prinesti tudi vzorec vina, namenjenega za prodajo. Miljski občinski s vel proti razkosanju našega Ozemlja 150 kmetovalcev naše cone nagrajenih V sredo se je sestal na izrednem zasedanju miljski ob-šinski svet, da razpravlja o težkem stanju, ki je nastalo na našem Ozemlju po zadnjih predlogih Tita in Pelle. Ti predlogi jasno pokazujejo namen uničiti mirovno pogodbo in kakor koli razkosati STO na škodo njegovih prebivalcev. Na zasedanju so bile predložene tri resolucije, dve s strani komunistične skupine svetovalcev in ena s strani socialdemokratov, V prvi resoluciji naše skupine se odbija kakršno koli razkosanje in poudarja nedeljivost našega ozemlja. Resolucijo je predložil in obrazložil vodja komunistične skupine tov. Postogna. Odobrili so jo vsi svetovalci razen titovskega. Resolucija socialdemokratov zahteva plebiscit in odobrili so jo poleg socialdemokrata tudi demokristjanski in republikanski svetovalci. Tovariš Postogna je objasnil naše stališč do plebiscita, ki v sedanjih pogojih ni izvedljiv in bi se moral — če bi ga ljudstvo zahtevalo — izvršiti v pogojih svobode, brez tujih okupacijskih čet ter na podlagi izbire med Jugoslavijo, {talijo in Ljudje brez preteklosti brez sedanjosti in bodočnosti Vittorio Vidali 1.000, Laura Weiss 1.000, Marija Bernetic 1.000, Giuseppe Rogassi 1.000, Crevatin Lino 1.000, Kolenc Mario 500, Valentinis Spartaco 1.000, Armida Zobec 1.000, Elio Giacomin 1,000, in številni drugi tovariši. Gornjemu pozivu so se takoj odzvali številni tovariši, ki so že poslali svoj' prispevek. O nadaljnjem poteku akcije bomo poročali prihodnjič. lir. Ne gre torej za špekulacijo, če govorimo, da delavski prejemki ne zadostujejo niti za hrano. Po drugi strani pa so dobički industrijcev povsem drugačni. Vzemimo samo primer upravnega sveta Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) ki je 31. marca letos ugotovil 136.665.914 lir dobička in bo občnemu zboru delničarjev predlagal razdelitev 4 odst. deleža. To so najboljši dokazi zakaj čutijo delavci potrebo, da čeprav v skromni meri izboljšajo svoje stanje. Ta zahteva ima globok socialni smisel, ker se z izboljšanjem življenjskih pogojev delavskih družin povečuje tudi kupna moč, s čimer se poživlja trgovina. Zato so v tej borbi industrijskih delavcev zainteresirani tudi vsi ostali gospodarski sloji, ki živijo od delavstva. Obenem pa predstavlja ta enotna borba vzpodbudo za delavce vseh o-stalih kategorij, ki jih mučijo ista vprašanja. Pravičnost zahtev in dosežena enotnost predstavljata silo sedanje fronte dela, ki se zoperstavlja gospodarjem. Ce se bo ta enotnost ohranila in utrdila, ne' bo mogla Zveza industrijcev mimo tega dejstva. Zato je treba enotnost «Demokracija» od 25. septembra je dosegla rekord v številu objavljenih protikomunističnih člankov; Objavila jih je kar 9 (devet) in si tako zaslužila vso pohvalo svojih gospodarjev, ki jo vzdržujejo. Anglo - amerikanci so lahko zadovoljni, da so našli med Slovenci skupino ljudi, ki jim tako vneto hlapčujejo. Pri drugih narodih ne bi mogli najti takih prenapetih slug niti z Dio-genovo lučjo. Mi smo mnenja, da se nihče ne rodi hlapec. V primeru voditeljev SDZ pa moramo, žal, ugotoviti, da je na svetu kategorija ljudi, ki se Je rodila in bo umrla s hlapčevsko dušo. Voditelji SDZ so tista sorta ljudi, ki so bili avstrijakanti, so klonili pred ta-šizmom in mu zagotavljali zvestobo, se klanjali Hitlerju in mu celo pomagali s puško v roki, zaprisegli zvesto'bo Anglo-ameri-kancem, bi se globoko klanjali Rimu, če bi se Italija vrnila v te kraje in bi klečeplazili pred vsakim, ki bi prišel ukazovat v Trst. Voditelji SDZ in pisuni «Demokracije» so tista sorta ljudi, ki nimajo antifašistične preteklosti, ker niso proti fašizmu mignili niti s prstom ali pa so bili internirani samo po naključju. So tista sorta ljudi, ki je pod Nemci rajši sedela za zapečkom ali pa pošiljala svoje junce v četniške, belogardistične vrste ali pa jih povezala z angleškimi obveščevalnimi službami, da bi si tako zagotovila stolček ob kakršnem koli izidu vojne. Voditelji SDZ in «Demokracije» so iz vrst tistih karieristov, ki so po vojni ploskali Titu in se niso proti njemu obrnili iz ideoloških razlogov, marveč samo zato, ker niso mogli igrati vloge «očetov domovine». Vsled tega so se prelevili v oboževalce Amerike in Anglije ker so v svoji ničevosti sam.o tam lahko zaigrali vlogo «veličin». In ti ljudje naj bi pisali o komunistih, o spremembi naše linije glede STO, o «Vidaliju diktatorju», o «280 Vidalijevih aktivistih» itd. S kakšno pravico se tolčejo po prsih, da so za STO, ko se bojijo spregovoriti proti Anglo-amerikancem, ki STO preprečujejo, ko ne marajo protestirati proti priključevanju cone B k Jugoslaviji, ko mečejo ob sedanjem hrupu okrog Trsta pesek v oči svojim pristašem, skušajo jih prepričati, da ni nobene nevarnosti, medtem ko prav dobro vedo, da je nevarnost velika? S kakšno pravico govorijo o svoji borbi za STO, ko vedno čakajo, da prav mi zahtevamo v občinskih svetih diskusijo o tem vprašanju in predlagamo resolucije, kot se je sedaj zgodilo v Nabrežini in Dolini? Kako bodo oni govorili o STO, ko so se povezali s titovci na volitvah in so z njimi še danes v tesnih in prijateljskih stikih! In končno kako naj govorijo o STO ljudje, ki ne morejo dokazati, da so kdaj koli kaj storili za STO razen pisanih čenč v svojem glasilu. Na vsak način se ti ljudje nimajo s čim ponašati pred našimi ljudmi: vedno so ljubili svojo kožo, svoje posle, svoje ljubke do- move, pokazali so se na plan le v trenutku, ko ni bilo več nevarnosti ni ko je postalo zelo lahko kričati o demokraciji in svobodi. Prej pa so bili vsi poskriti po mišjih luknjah. In če se imajo komu zahvaliti, da danes lahko pljuvajo 9 protikomunističnih člankov na teden, naj se zahvalijo prav komunistom, ki so s svojimi življenji omogočili, da So se «očetje domovine» splazili na sonce iz svojih mišjih lukenj. 5. hm. začetek pouka na srednjih šolah Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu, ul. Lazzaretto Vecchio št. 11, sporoča da se bo pričel pouk dne 5. oktobra 1953. Dijaki se bodo zbrali v ponedeljek 5. oktobra od 9,45 pred cerkvijo kapucinov na Montuzzi, da prisostvujejo otvoritveni šolski maši, nato pa pridejo v šolo, da dobijo potrebna navodila in urnik. STO, ker se ne more prezreti vseh tistih državljanov, ki so za ustanovitev našega ozemlja. Druga komunistična resolucija ugotavlja, da samo tiste krajevne in tuje sile, ki jim ni pri srcu usoda našega pre-bivalsta, imajo interes ustvarjati na STO zmedo in netiti sovraštvo med tu živečimi narodi, da se ne bi sporazumeli in našli izhod iz tega stanja. V današnji situaciji je edina najboljša in pravilna rešitev uveljavitev mirovne pogodbe, ustanovitev STO in kot podrejena in začasna rešitev imenovanje enotne civilne u-prave OZN, ki naj nadomesti sedanji vojaški upravi. V razpravi o tej resoluciji je titovski predstavnik po svojem o-bičajnem protikomunističnem izbruhu izjavil, da se načelno strinja pa se je kljub temu vzdržal glasovanja, pri katerem je bila resolucija odobrena z večino glasov. 0 vpisovanju v otroški vrtec pri Sv. Ivanu Raznarodovale! Slovencev, ki gnezdijo v tržaški občinski uprav;, so ob začetku novega šolskega leta zopet poskrbeli za malo «pozornost» našim najmanjšim. Za vpis v slovenski vrtec so namreč določili, da se mora vr|iti istočasno in v isti sobi kot za italijanski. S tem so očividno skušali izvajat} na slovenske starše moralni pritisk, da bi vpisali svojo deco v italijanski otroški vrtec. Ta dogodek, ki je dovolj žalostno moralno spričevalo za sedanje občinske upravitelje, je vzbudil med slovenskimi starši Sv. Ivana splošno ogorčenje. Cas bi ž§ Lil, i{a ponehajo , s takimi nedopustnimi metodami, ki povzročajo samo nejevoljo med občani. Syetoivanec Nagrajeni kmetje na prazniku liska Na festivalu demokratičnega tiska so tisoči obiskovalcev doživeli prijetno presenečenje v novi pobudi, ki je žela nepričakovan uspeh in za katero je želeti, da bi ostala v tradiciji naših praznikov tiska. Mislimo na uspelo razstavo grozdja, h kateri so prispevali s svojim darovanim grozdjem številni vinogradniki naše cone, med njimi Viktor Kosmač iz Za-brežca, Angel Sancin iz Bo- ljunca, Eleonora Sulini, Dragotin Pegan iz Saleža, Lovrenc Žerjal, Josip Ota iz Boljunca 38, Alojz Pirc iz Saleža, Albin Hrovatin - Briščiki, Albert Stepančič - Sv. Križ, Ivan Zerjal-Zabrežec, Josip Sancin - Bo-ljunec 59, Marij Zobec - Boršt, Alojz Žerjal - Bol junec 30, Anton Žerjal - Boršt 19 in drugi: Vsi razstavljale! so res skrbno izbrali najboljše grozdje iz svojega pridelka in se res potrudili, da bi ga čim lepše razstavili. Razdeljene so bile tudi tri nagrade, ki so jih prejeli: Dragotin Pegan za naj-lep"še razstavljeno grozdje, I-van Žerjal za največjo količino grozdja na eni sami veji in Josip Sancin za največjo količino darovanega grozdja. Na vsak način pa zaslužijo vsi razstavljale! pohvalo za okusno razstavo in iskreno zahvalo vseh, organizatorjev in obiskovalcev, saj so s svojo razstavo najbolje pokazali kaj zmore naša zemlja, če se kmet resno potrudi in če mu je vreme naklonjeno. Častna naloga vsakega komunista in demokrata je, da čita, širi in podpira naš tisk. Med njimi veliko članov Zveze malih posestnikov V sredo 30. septembra se je vršila v glavni dvorani Trgovske zbornice v Trstu razdeljevanje nagrad in dip'-m tistim kmetom, ki so se tekom leta odlikovali za dobro vzdrževanje kleti in hlevov na področju A STO. Denarno vsoto sta stavila na razpolago tukajšnjemu Področnemu kmetijskemu ravnatelj-stu, Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste) in Consorzio Agrario, Nagrajenih in odlikovanih s častno diplomo je bilo približno 150 kmetov. Častno zastopana je bila Zveza malih posestnikov, ki je imela med nagrajenimi večino članov. Predsednik ZPM Švab Valentin iz Kolonkovca je dobil lastno diplomo za moderno klet in nagrado za vino. To je že tretja nagrada, ki jo prejme naš predsednik. Tajnik ZPM Milič Anton iz Saleža je prejel 2 nagradi in diplomi 15.000 lir za hlev ter 5.000 lir za vino. Odbornik I-van Milič je prejel kar 3 nagrade in tuli drugi, odborniki ZPM so bili nagrajeni. Čestitamo našim naprednim in pridnim kmetovalcem, ki s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom in s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, poboljšujejo svoje vinograde in modernizirajo svoje hleve. Želeli bi, da bi jim tudi drùgi kmetje sledili v naprednem kmetijstvu in da bi se prihodnje leto podvojilo število nagrajenih. Pohvaliti moramo Kmetijsko področno ravnateljstvo za lepo pobudo ali obžalovati moramo, da se je vsa slavnost vršila samo v italijanskem jeziku, medtem ko so bili nagrajeni kmetje 90°/o slovenske narodnosti. Razdeljenih je bilo 800.000 lir nagrad. M. G. Drugo nedeljo praznik liska pri Magdaleni Drugo nedeljo, 11. oktobra bo v Ljudskem domu pri Magdaleni velik praznik demokratičnega tiska s sodelovanjem godbe «Rinaldi», zbora «Rota», raznimi zabavnimi točkami in plesom za stare in mlade. Že sedaj vabimo na to lepo veselico vse demokratično ljudstvo Magdalene in bližnjih sektorjev. NOV KRIVIČEN UKREP PROTI SLOVENSKI ŠOLI Za teden --- dni — Sobota, 3. - Terezija D.J. Nedelja, 4. - Frančišek A. Poneaeijek, 5. - Placiti Torek, ti. - Fides Srena, 7. - Justina Cet. rek, 8. - o. ig.i:a (Mlaj) Petek, 9. - Dionizij ZGODOVINSKI DNEVI 3. 1866 je bila Beneška Slovenija priključena, k Italiji. 5. 1944 se je pričela ofenziva Rtie-i če armade v Litvi. 5. 1947 je bil v Varšavi ustanovljen Informacijski urad komunističnih in delavskih partij. 7. 19uo nasilna priključitev Bosne in Hercegovine k Avstriji. 7. 1949 proglasitev Demokratične republike Nemčije. 8. 1848 se je rodu rie e Degay- ter, skladatelj Internacionale, ki je danes borbena ,pesen} delavskega gibanja. 9. 1792. se je rodil slovenski sli kar Matej Langus. OB TRST il. Oblasti so zopet ukinile več razredov slovenske osnovne šole Takojšnja intervencija delegacije SHPZ pri g. Benčiču Te dni smo izvedeli, da so bili združeni po dva ali trije razredi (in sicer bodisi paralelke a žal tudi različne letne stopnje, kot n. pr. Ili in IV. razred v Dolini, v Križu, na Katinari, itd.), v nekaterih o-snovnih šolah. Ker je nastala zmeda med slovenskimi starši in ostalim Tako včasih na eni šoli se št§- nižje razrede celo povečal v vilo vpisanih poveča, zato je primeri z lanskim letom. Po- možno namestiti novo učiteljsko moč (primer Ricmanje) ; na drugi pa pade in se zato združita dva razreda (primer Dolina), dočim bi z organi-čnim načrtom ostali vsi razredi, še tako majhni. Jasno izhaja iz tega, da je slovenskim prebivalstvom, je edina koristna naga osnovna SHPZ povzela ukrepe za p- borba za uzakonitev sloven-bjasnitev zadeve ter poslala skih šol, kar naši občinski sve-svoje zastopstvo (občinskega 1 toValci, naše demokratične or- svetovalca Gombača in J. Gerbec) do g. Benčiča, da bi imela tudi uradno izjavo o zadevi. Gospod Benčič je izjavil, da je ta združitev odvisna od števila vpisanih na določeni šoli, kar je odvisno od tega, da slovenska šola nima zakonodaje, ki ji zagotavlja organični načrt razredov in učnih mest. Ali je da je Tebaldi nemoteno ušel iz našega mesta ? V Bologni se je proti njemu začel proces - Odgovarjati mora za 37 umorov in za nešteto drugih ogabnih zločinov [pl . LJ u l rtOSVETA Ku:turna prireditev v Podlo-njerju. Jutri, v nedeljo 4. t. m. pribredi PD «Zvezda» v Podionje-rju lepo kulturno prireditev s ■sodelovanjem mladinske dramske skupine z Opčin, ki bo u-pnzorila zanimivo otroško igro z godbo in petjem «Rdeča kapica». Vstop prost proti vabilu. Začetek ob 17. uri. Pridite in pripeljite tudi otroke! * * * Otvoritev športnega igrišča v Boljuncu Novo športno igrišče v Boljuncu bo otvorjeno jutri v nedeljo 4. t. m. ob 15 uri. Ob tej priliki bo odigrana zanimiva prijateljska nogometna tekma med športnima kluboma Rosandro in Pristaniščniki, Sledile bodo še druge lahkoatletske tekme. V okviru otvoritve bo prirejen tudi «Praznik trgatve» s prodajo grozdja ter se bo točila že nova kapljica. Pridite! «Divji in nedeljski lovci» v Ricmanjih. Že danes opozarjamo na zanimivo prireditev, ko bo drugo nedeljo 11. t. m. dramska skupina prosv. društva «Slavec» Ricmanje - Log nastopila v Prosv. domu v Ricmanjih z večjo igro v štirih dejanjih «Divji in nedeljski lovci». Vsekakor bo ta nastop vesel in zanimiv kulturni dogodek za Ric-manjce in okoličane, ki bodo gotovo v velikem številu prihiteli, da vidijo, kaj zmorejo tudi mlajši igralci, ki bodo ra- zen nekaterih poznanih že iz prejšnjih nastopov, nastopili, zdaj prvič. Igra je namenjena predvsem zabavi ter bo nudila mnogo zdravega smeha. Začetek bo ob 1-7. uri. Vesel dogodek pri Sv. Ivanu. Jutri se poročita tov. Marija Furlan iz Sv. Ivana-Vrdela St. 1615 in Mario Skrl, oba zgledna člana dramskega in pevskega svetoivanskega prosvetnega društva in vseh tamkajšnjih naprednih orujnizaclj. Prisrčno jima čestitajo ter želijo mnogo sreče domače PD «Škamperle», «Ljudski oder», SHPZ. Pridružuje se tudi «Delo» Fašistični zločinec, bivši re-publikinski kvestor v Bologni Tebaldi, ki se je pred pravico umaknil v Trst in tu mirno živel, je pred dnevi baje neovirano zapustil naše mesto. Ta vest, ki vztrajno kroži med tržaškim prebivalstvom, ni bila ne potrjena in tudi ne zanikana s strani oblasti, ki so si prevzele težko odgovornost ščititi in nuditi zavetišče nacističnemu kolaboracionistu, požigalcu in morilcu borcev in nedolžnih ljudi, namesto da bi ga izročile bolognskemu sodišču. Verjetno se je zločinec Tebaldi prestrašil javnega mnenja, ki je vedno bolj dvigalo svoj glas proti njemu in se je raje umaknil. Ce je ta vest resnična, potem se lahko upravičeno vprašamo, v kakšnem ozračju živimo, kje je pravica in kaj mislijo oblasti, ki tako vneto nadzorujejo mirne prebivalce in ne vedo kod hodi takšen nevaren zločinec, ki spada v zapor in ne med poštene ljudi. Najlepše pri vsem tem pa je, da titovci še vedno trdovratno molče, kot da se jih vse to ne tiče. S tem najbolje potrjujejo, da so resnične naše obtožbe in naši dokazi, ki smo jih objavili v zadnji številki našega lista. Kako naj titovci protestirajo, ko so pa sami že leta 1945. rehabilitirali Tebaldija in nešteto drugih fašističnih vojnih zločincev. Saj se še vsi spominjamo, kako so po trikrat in štirikrat izpustili razne fašistične kriminalce, ki so se omadeževali s krvjo našega ljudstva in katere so bili pri- Proslava padlih v Trebčah Pod okriljem trebenske sekcije Zveze Partizanov in bivših političnih preganjancev STO bo jutri, v nedeljo 4. oktobra ob 10. uri v Trebčah svečana komemoracija padlih za svobodo. Po polaganju vencev pred spomenikom bosta počastila padle borce tovariša Stane Bidovec in Vittorio Poc-cecai. Sodelovala bosta tudi godba in zbor iz Trebč. siljeni aretirati na ovadbo ljudstva. In če se mi spominjamo, se tega še bolj spominjajo titovci sami in zato danes previdno molče, da ne bi njihovi maloštevilni pristaši spoznali, do kam sega titovska sokrivda v zakrivanju vojnih zločincev. V sredo se je v Tebaldijevi odsotnosti začel v Bologni proces. Prvi dan je bila prečitana obtožnica, ki ga obtožuje za 37 krvavih umorov. Na procesu bo nastopilo 87 prič. soč, Tuci 50, Benedetelii 100, Fortunat 300, Košuta 200, B enei 100, Apel 200, Fontana 2.000. Ciani sekc. komiteja v Do-mju 2.500, Mattioni 150, Colli 1.500, Marcello 2.000, Castro 100, ’Strizzolo 300, N. N. 500, Premoli 100, Radič 100, Sabadin 100, Benčič 100, Gigi 200-, Zucchi 135, Balbi 100, Rudi 100, Quintino 500. Piero 50, Sancin 200, Fortuna 100, Gorgato 100, Renato 100, J v italijansko šolo. ganizacije in komunistični in socialistični poslanci v Italijanskem parlamentu stalno postavljajo. Zato nima pfav ničesar kaj kričati pisun «Primorskega dnevnika» okrog tega vprašanja, združitve razredov, ker so bili titovci vedno proti sistemizaciji slovenske šole! V pogledu razredov samih, bo to prav gotovo škodovalo ponekod kvaliteti pouka kakor povsod, kjer je več razredov združenih. Tudi nekatere učne moči bodo pri tem prizadete, v kolikor se tudi nje namešča na podlagi vpisanih učencev, ne pa na podlagi mest, določenih po eventpelni zakonodaji. Delegacija je izvedela ob tej priliki, da se učne moči nameščajo po lestvicah, ne pa na podlagi raznih osebnih kriterijev, kot se je to- dogajalo pretekla leta. Sicer ne bo letos krita vsa lestvica A, kar bi gotovo bilo dosegljivo, ako bi imeli urejene staleže. Zastopstvo SHPZ je izneslo g. Benčiču tudi vprašanje u-čnih moči pri Sv. Barbari, kjer so zaradi pomanjkanja učiteljice, ki bi dekleta poučevala ročna dela, nekateri pretekla leta prepisali deklice G. Benčič večal se je tudi vpis na srednjih šolah. Jutri praznik tiska pri Sv. Jakobu Jutri, v nedeljo od 16. ure dalje bo v gostilni «Ai due mo-reri» (ul. Scuole Nuove vogai ul. S. Marco) velik praznik tiska z godbo in raznimi zabavnimi točkami. Udeležence bosta pozdravila tov. Karel Si-škovic - Mitko in Ernesto Radici!. PD «Marij Matjašič» v Bar-kovljah (Rumena hiša) vabi na veliki koncert barkovljanske godbe, ki bo v nedeljo, 4. oktobra ob 16.30. Godba bo izvajala izbran spored narodne in umetne glasbe. Vabljeni vsi. SOBOTA: 13. Moški duet ifll Šramel kvintet - 15. Oddaja z» najmlajše: Giooočnik-Vanuui; Kekec - i. - 18.10 Klavirski koncert dr. Gojmira Demšarja - 19. Po- > govor z ženo. NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 12. Od melodije do meto* I dije - 13. GlasDa po željah - 17* I Koncert nabrežinskega zbora 18.30 Koncert ruskih balalajk 21.30 Mozart: Beg iz Seraja, prvo | in drugo dejanje. PONEDELJEK: 12. Predavanj6. - Delo in naloge vremenoslovca I - 19. Mamica pripoveduje - 20.3® I Brahms: Dvojni Koncert v'a mer I lu - 21. Okno v svet: O mostovi!1 ^ - 21.15 Mozart: Beg iz seraja - 1 dejanje - 22. P,euavanje: Arhitektonska podoba kraške vasi " Štanjel - kamenito mesto. TOREK: 13. Glasba po željah", 18. Turina: Seviljska simfonija‘l! 19 Sola in vzgoja: prof. Teuers schuh - Cut manjvrednosti pr1. odraslih - 21. Radijski oder: 0' Nušič: Doktor, S SREDA: 18.40 Koncert baritoni- f sta Marjana Kosa - 19. Zdravniri skl vedež - 20.05 Gershwin: KoH’1 cert v F duru za klavir in orH H - 22. Predavanje: Prot. Jevnikai 6 - Žalostne zgoabe o veselih Kra- ševcih - Franceta Magajne - 22.1' Čajkovski: Simfonija št. 2. . „ ČETRTEK: 13. Zenski duet in hatTza: monika - 18. Schumann: Konceh ^ za čelo - 19. Mamičina povest 21. Dramatizirana zgodba: Pei' J*h deset let gramo.ona - 22. Glasb?l6 n no predavanje. PETEK: 19. Okno v svet: Pil* je skromno, toda važno orodje ’ 21. Tržaški kulturni razgledi 22. Predavanje: Prof. Tavčar Iz galerije sodobnih avstrijski® t pesnikov in pripovednikov - 22.1', Iz londonskih koncertnih dvora® klat ’re h svoj Vsi Sodi časr Io j »a ; °bj£ Cepljenje proli kozam štev logi! ira Nji |6rn, 'ega stek šilo leja: ‘ieg. s‘6red Nil Občina javlja, da je od septembra do 31, oktobra t. na oddelku za zdravstvo in h1! gieno jesensko cepljenje prh1' kozam in davici, ki se mu in0-rajo obvezno podvreči vsi ^ troci, kateri so dopolnili eh6 leto starosti. V tem času morajo cepiti vsi otroci, ki s° bili rojeni v ietu 1951. ter 1 }Ns prvem šestme.ečju 1952. Is*6 velja tudi za vse tiste, ki 56 ešit bili rojeni prej, a še niso bi‘ teva cepljeni. Cepljenja so vsak dan (raze6 praznikov) med 16. in 17. uf6 na oddelku za zdravstvo in 1*|' gieno v ul. Duca d’Aosta št. Da se prepreči naval, morali ie matere pripeljati otroke točF|e, tistega dne, ki je naveden v v6' bil *Va 'hlač 'tiča fe Prispevki za Mesec tiska Piščanc 200, Purič 100, Benčina 100, Kobal 374, Penko 100, Carli 100, Scodler 100, Špacapan 100, Mellari 100, Slivar 100, Karli K. 100, Pierazzi S. 500, Cucchi 200, Godina 150, Musina 100, Paoli 100, Travan 100, Zigante 100, Giovannini Zatter 100, Bokoiič 200, Mar-tingano 100, Cobaia B. 50, Černigoj 100, Ferrara 250, Likar 500, Nicon 100, Franco 100, Mazza 100, Benevoli 100, Fer-latti 100, Biagini 100, Košuta 50, Tedesco 50, Star M. 250, Biecher 200, Romano 300, Buffolini 500, Maffioli 200, Cechet 150, Šinigoj 200, Milocco 100, Bambič 100, Mauri 100, Marti-nuzzi 300, Jerina 10O, Fontanot 50, Fabbrini 100, Corin A. 300, Peliizzaro 200, Camera 100, Dilena 200, Žiberna 100, Bia-cevic 200, Rumnic 100, Todi- 100, Gregoretti 50, zbirka tov. sco 50, Metus E. 100, Grossi Luxa 7.650, Zuič R. 1.000, urad- 150, Nicolini 50, Locchi 250, niki skupine premogarjev 1 ti-1 Lorenzon 50. je izjavil, da bo v tem šolskem letu na šoli tudi učiteljica. Delegacija je iznesla tudi nekatera druga vprašanja v zvezi z učnim načrtom in vpisovanjem v otroške vrtce, na kar se bomo povrnili v prihodnjih tednih. Glede vpisovanja v slovenske šole je letos treba ugotoviti, kar izhaja tudi iz izjav g. Benčiča, da je število otrok na osnovnih šolah ostalo skoraj isto kot preteklo leto. Ce pa upoštevamo, da je peti razred, ki je bil lani najmočnejši, prestopil po večini v srednje in strokovne šole, lahko ugotovimo, da se je dotok v (Nadaljevanje s 1. strani) zajamčene. Toda ameriško-angie. ški vladajoči krogi ne delujejo niti v interesu narodov niti ne v interesu miru. Trst spreminjajo v svojo vojno bazo; s tem pa se strinjata tudi beograjska in rimska vlada, Značilno je, da beograjski in rimski vladajoči krogi odkrito nastopajo za revizijo mirovne pogodbe z Italijo, pri tem pa niti z besedico ne omenjajo nujnosti umika ameriško - angleških čet iz Trsta. Ze samo to dejstvo popolnoma razkrinkale vso lažnivost njihovih izjav, da baje žele rešiti tržaško vprašanje v interesu prebivalstva STU, razkrlnkuje vso lažnivost njihovih «rodoljubnih» fraz in njihove «miroljubnosti». Beograjski oblastniki kriče sedaj na vse grlo, da baje nastopajo v zaščito interesov slovenskega prebivalstva STO. Toda to je star, zarjavel demagoški trik, ki Hrup okrog Trsta nalizaciji» Trsta in priključitvi ostalega dela STO k Jugoslaviji seveda ne more privesti do rešitve tega vprašanja, prav tako kot ga. ne rešuje zloglasna «tripartitna deklaracija» ZDA, Anglije in Francije, po kateri je treba STO predati Italiji. Vsako dejanje,- ki krši mirovno pogodbo z Italijo, more privesti le do zaostritve tržaškega vprašanja. Pri tem se ne sme niti za trenutek pozabljati, da takšno dejanje predstavlja resno grožnjo za mir, ker skriva v sebi nevarnost novih .vojnih spopadov. Zato So vse rodoljubne sile Jugoslavije in Italije kakor tudi STO dosledno nastopale in nasto- pni nihče ne bo nasedel. Se pred 1 nekaj leti so se beograjski oblast- PaJ° proti kršitvi mirovne pohod- niki prav tako tolkli po prsih, kako «branijo» interese slovenskega prebivalstva na Koroškem. Vsem pa je znano, kako so tedaj tajno prodali interese koroških Slovencev. Najnovejši Titov predlog o takoimenovani «internacio- be z Italijo, so se borile in se borijo za njeno uresničitev. Delovni ljudje Jugoslavije in Italije so odločno zato, da se napravi konec s šovinistično propagando in z napadalnimi nakanami, da se konča zločinska trgovi- na na škodo življenjskih interesov ljudstva STO. Jugoslovanski rodoljubi povečujejo svojo budnost proti mahinacijam sovražnikov miru in ne bodo dovolili beograjskm oblastnikom, da prevarajo naše ljudstvo z demogoškim hrupom okrog Trsta. Režimski propagandi se ne bo posrečilo prevpili zahtev rodoljubov zato, da se konča politika vojnih priprav, da se preneha tekma v oboroževanju, da se vzpostavi mirno sodelovanje z vsemi narodi, med njimi tudi s sosednim italijanskim ljudstvom. Vsak iskren jugoslovanski rodoljub smatra danes za svojo sveto dolžnost razkrinkovanje protl-narodne politike beograjskih oblastnikov, borbo za ohranitev miru, za preprečitev vsake akcije, ki je naperjena proti miru in ki bi mogla pahniti našo deželo v vojno katastrofo. Jugoslovanski rodoljubi so vedno podpirali in bodo še nadalje odločno podpirali zahteve prebivalstva STO zato, da se uresniči pariška mirovna pogodba, da se umaknejo vse tuje čete s STO, da se prebivalstvu STO nudijo vse demokratične pravice, ki so mu bile zajamčene od pariške mirovne pogodbe,, Ravnateljstvo čistilnice «Aquila» je ponudilo nagrado 2.000 lir maloštevilnim delavcem, ki so ob priliki splošne stavke v četrtek prišli na delo. Spričo tega nečuvenega poskusa korupcije in razdvajanja delavskega razreda se zgražajo vsi pošteni delavci. *** Delavci čistilnice «Esso Standard» nadaljujejo s svojo borbo v obrambo odpuščenih tovarišev. V soboto je ravnateljstvo za represalijo suspendiralo 39 delavcev, ki so si morali v ponedeljek s silo utreti pot v tovarno, ker so jih na vratih skušali ustaviti finančni stražniki, katerim je ravnateljstvo izročilo sezname delavcev, ki po njegovem ne bi smeli v tovarno. Pozneje so se prizadeti delavci obrnili na Urad za delo, kjer jim je bilo obljubljeno, da ibo urad posredoval za ureditev vsega spora. *** V tečaju za strokovno u-sposobitev so v torek proglasili enourno stavko v znak protesta proti ravnateljstvu, ki je odbilo zahteve gojencev za gospodarska in pogodbena izboljšanja. Conski upravni odbor je na svojih zadnjih zasedanjih med drugim odobril povišanje občinskega davka na električno raz-svetjavo, ki ga je določil tržaški občinski svet v mesecu juliju. Upravni odbor je ostal gluh na vse proteste prebivalstva. *** Občinska .in pokrajinska uprava sta intervenirali pri conskem predsedništvu, da bi preprečili bližnjo normalizacijo v Delavskih zadrugah. Upravi se o-pirata na dejstvo, da sta za časa fašizma prispevali k povišanju kapitala ter ši zato sedaj lastita pravico odločati o usodi DZ, čeprav sta po novih zakonskih 0-dredbah priznani kot člana z najvišjim dovoljenim članskim deležem in pravico na izplačilo viška vloženega kapitala. 20-letna Eda Kosmač iz Lonjer-ske ulice je na delu pri «Istituto Farmacoteraipico» po nesreči padla s 3 metre visoKega balkona in si pri padcu resno poškodovala obe peti. Pridržali so jo v ortopedskem oddelku mestne bolnice. *** V nedeljo ponoči sta se na prvem ovinku ceste, ki vodi iz Škofij v Trst iz še nepojasnjenih vzrokov prevrnila z lambreto 17-letna Henrik Kobal stanujoč v ul. Madonnina 8 in Mario Paoli iz ul. Carli 4. Našli so ju na cesti onesveščena 5 prebito lobanjo. Na žalost je Kobal izdihnil še pri prevozu v bolnico» dočim je Paoli umrl v bolnici tri ure pozneje. *** V Nabrežini se je v nedeljo 16-letni Eligio .Pelizzon iz Trsta s svojim kolesom zaletel v 78-letno Frančiško Legiša, ki je tako nesrečno padla, da si med drugim prebila lobanjo I bi Pr hi o >redl * 19 'aho, !°ris' 'tedi fžašl ^Vez Na elle '°ha: !*> k ( '»je, »N r pretresla možgane. Stanje srečne žene je zelo resno. « *** Tudi 12-letni Mario Sa* - jo v nedeljo v ul. T. Grossi n' drl s svojim kolesom 79-letno -1 zo Acerboni, ki si je pri pa“. " riti ’ h Nil 'ga ^tni zlomila levo koleno. Zdraviti bo morala 35 dni. *** V nedeljo ponoči se jč f *la °san letni Venceslav Jerman iz sVokr, lij sprijateljil ob kozarcu vin^ neki gostilni pri Orehu s Se neznanci. Ko se je pa hotel V2Ult; ■peljati s svojim kolesom, so t je JL novi prijatelji napadli, ga 1^ tepli in mu odnesli 7.000 lir. ‘j i)rQ, licija je roparje že drugo ju n izsledila. *** V. Miljah je pa v PNlL" d el j ek postal žrtev roparsKR ,, t0P »o s napada 50 letni Pietro Coloff^.. - -ki sta mu dva zakrinkana I1!»1 'Peg, vaja s samokresom izsilila 15> „ lir. Policija je uvedla preis«6', *** Pri igri s prijatelji j* j iJ\ri< letnem Lucianu Savarinu iz ; # 1J0 Costalunga 175 priletel v oko ril men, ki ga je s pračo izstr{jj s*ano neki Bruno Roma. Na srečo ji'blo oko le lažje poškodovano i*1 J Nkf bo deček zdravil v bolnici 9 ^°boš Moglo bi se pa zgoditi še kaj ‘Nčg " šega, ker je streljanje s prat^ r,, le nevarna igra’ *** v veseli družbi prU^jj Jt ljev, ki jih je 26-letni CWy. Ce! ho 6dsi nt Po tev Pre Fornasari povabil na dom na bavni večer je bil tudi 22-}6 ; - ^ Mario Giotti iz uL Concordi'1. , ki je gostoljubnost po plač3; tem da je Fornasarijevi teti J y , maknil zlato zapestnico vr