Leto IT._V Celju, dne 1. aprila 1909._ Št. 13. NABODB UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, za Oglasi se raCunajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Vse poiiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Prlitoj- aa naslov: MNarodni Lisi" » Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka bine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta ®!ev. 3. stane 10 vin. I4.st" v Celju. Glauni zbor llarod. stranke se vrši na Cvetno nedeljo, dne 4. aprila ob II. uri dopoldne v celjskem „Narodnem domu". Na dnevnem redu so deželnozborske volitve. Stranka stoji pred resno odločitvijo, zato pozivamo nujno svoje somišljenike, da pridejo v velikem številu v Celje. Agitirajte za udeležbo! Volilni imeniHi za deželnozborsHe Volitve $o V obe. uradih razpoloženi, fre-čitajte si pazljivo današnjo razpravo o deželnem Volilnem redn in o reHlamacij-sHem postopanju. Brigajte se, Kdaj bodo imeniHi razpoloženi! Preglejte V VsaHi občini imeniHe in reKlamirajte Vse naše somišijeniKe, Hi bi ne bili V imeniHih, da se morajo Vpisati. Zahtevajte, da se VsaKega nasprotni^, Hi nima pravice Voliti, a je Vendar V imeniHn, izbriše. Stopite V zvezo z razumnimi ljudmi, Hi natanHo poznajo postaVo, da bote Vse praV storili. Somišljenik! Boj se je začel in izvesti moramo VsaHo malenHost! Vzbujajte zanimanje za VolitVe! Deželnozborske volitve in klerikalna za-hrbtnost ter nepoštenost. »Boj na nož«, »boj do uničenja«, »iztrebljenje narodne stranke« itd. — to so tako gesla klerikalne stranke, LISTEK. Martin Močjin. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Spisal: Robert Košar. (Dalje). „0h, ko bi Bog to dal", sem vzdihnil. „Večkrat se izpolni človeku želja, ko se najmanj tega nadeja", reko oče in odidejo gledat po taboru, kateremu so bili izvoljeni za poveljnika. Jaz pa se obrnem k Dragici, ki je stala ves čas ob moji strani, ter ji podam roko v pozdrav. Vprašal sem o, kaj je bilo novega med tem časom, ko nisem bil doma. Ona mi je pripovedovala, kako so se bali zame, kako jo je grajski pisar še vedno zalezoval in kako se je valpet Štefe veselil, da me ne bo več nazaj, ker sem šel med Turke. po krivici »Kmečka zveza« imenovane, od njenega početka sem do danes. S temi in podobnimi gesli krošnjariio po vseh svojih časopisih, po vseh svojih shodih in tudi nasproti vladi na Dunaju in v Gradcu so se za gotove proti-usluge zavezali, da bodo izbrisali iz površja narodno stranko, ki je Nemcem vsled njenega odločnega boja zoper nemške načrte in za gospodarsko oja-čenje Slovenstva hudo na potu. Nič ne de, da je to Judeževo delo, prav nič jim ne teže vesti oni Judeževi groši, ki so jih že pri zadnjih državno-zborskih volitvah in tudi pozneje od vlade dobili v svrho agitacije in razširjenja svoje moči — da le oni dosežejo svoj cilj: neomejeno in neovirano gospodstvo nad slovenskim narodom, zasužnjenje ljudstva v svoje sebične, samopašne namene, neomejena vlada duhovščine in brezdomovinskega klerikalizma nad slovenskim narodom. Dobro sicer vedo, da je velik del slovenskega ljudstva, ki se jim ne bo nikdar uklonil, toda s pomočjo vlade upajo uvesti tako duševno strahovlado med nami, da bi se jim sčasoma uklonili tudi najtrdnejši značaji. Tako je razumeti tudi dejstvo, da so v trenutku, ko na severu v »njihovi«, kakor pravijo, trdni postojanki, v Št. llju v Slov. Gor., korak za korakom prodira nemštvo in bo ta slovenski Port Artur pri prihodnjih občinskih volitvah padel, v trenutku, ko se tudi drugod nemštvo vedno bolj in bolj utrja in ko bi trebalo na vseh poljih izvesti enotno gospodarsko organizacijo naroda, v trenutku, ko bi trebalo zbrati vse narodne sile v enoten in silen odpor proti skupnemu sovražniku in so se vsaj nekoliko že ublažile strasti brata proti bratu, da so v tem vele-važnem trenutku s hudodelsko roko vrgli med narod nov plamen razdora in razpora, vžgali nov pogubonosni požar strasti in sovraštva, ki se zopet leta in leta ne bo dal udušiti ter se ustvariti odnošaji, kakršni bi med brati Slovenci morali biti. „Ne bosta več dolgo lazila za teboj in veselja bo kmalu konec," sem ji dejal. „Ko mine vojska, pride vitez, da stopi z nama pred graščaka in prosi za najno ženitev. Tako mi je obljubil in tako se bo tudi zgodilo. Gostija nam zdaj ne uide — hej, si razumela ?" Dragica je zarudela samega veselja in brzo je skočila po vino, kruh in meso. Črez nekoliko dni so se začela prikazovati prva znamenja prihajajočih Turčinov. Postalo je tiho in mirno, kakor pred grozečo nevihto. Po gorah so ugasnile plamteče grmade in topi so utihnili po trdnjavah. Ceste so postajale prazne in daleč naokrog ni bilo videti nobenega voza. Trgovci in potniki so se poskrili za varno obzidje mest in gradov. Tu in tam je švignil Ne bomo ponavljali, kar smo ope-tovano povdarjali, kako potrebno je, da slovenski poslanci v deželnem zboru nastopajo kot enotna sila nasproti nemški premoči. Da po vročem volilnem boju med poslanci posameznih strank ne bode moglo priti do onega sporazumnega dela, ki je v deželnem zboru potrebno, je jasno. Jasno je pa tudi, da je slika slovenskega naroda v deželnem zboru le takrat popolna in da se bodo koristi celega naroda le takrat v kolikor mogoče polni meri varovale in njegove zahteve istotako uveljavile, ako bode narod, ako bode ljudstvo zastopano, to je, ako bodo zastopane v deželnem zboru vse narodne struje v našem ljudstvu. Na tem enostavnem, a gotovo rodoljubnem stališču je stala narodna stranka, ko je meseca novembra lanskega leta na svojem glavnem zboru stofila sklep, da želi sporazumnih volitev z drugimi slovenskimi strujami v deželni zbor in ko se je pooblastilo izvrševalni odbor, naj stopi tozadevno v dogovore. Ta je svojo nalogo vestno izpolnil. Klerikalna stranka je od početka ven po svojih časopisih smešila ta sklep narodne stranke, češ, da se ji gre le za mandate in za strankine koristi. Ker so pa nekateri trezni politiki v klerikalni stranki vendar bili za kompromis, je prišlo do pogajanj. Minulo sredo, 23. t. m., pa je imela klerikalna stranka shod zaupnikov (?) in ti so sklenili, da se kompromis odkloni, češ, da je narodna stranka zahtevala preveč mandatov. Kdor se spominja svoječasnih pogajanj za kompromis pri državnozbor-skih volitvah, si je moral že naprej biti svest, da se klerikalcem nikdar in v nobenem slučaju ne gre za narodne koristi, ampak vedno le za korist njihove stranke in za v njej se nahajajoče posameznike, ki bi se morali zadovoljiti s kako kaplansko službo, ko bi ne imeli velike naloge hujskanja in vzbujanja strankarskih strasti. Kleri- po cesti vohun, ter naglo izginil za ovinkom. V trdnjavi je bilo vse pripravljeno. Nabite puške so slonele ob zidu, zraven lokov so ležale okovane pušice. Nanosili smo velike kupe kamenja in brun, da bi je metali na sovražnika. Žene so si pripravile velike kotle, da kuhajo v njih vodo, smolo in žveplo. Podrli smo drevje, ki je rastlo okrog tabora, da nas ne bi oviralo pri streljanju ter dajalo Turkom zaslombe. Zato smo imeli krasen razgled črez osamljena polja in travnike. Najprej smo opazili orle, ki so v neizmerni višini krožili proti našemu taboru. Nato so se priklatili volkovi in videli smo tudi že posamezne turške vohune, kako so se plazili okrog obzidja. Od daleč smo zaslišali zamolklo grmenje topov in zvečer je na južnem nebu zažarelo nebo, kakor bi hotela vzhajati polna luna. kalcem ni bilo nikdar za sporazumno, složno delo naših poslancev bodisi na Dunaju, bodisi v Gradcu, ampak vedno jim je glavni cilj njihovega dela, pokazati na zgoraj, da so oni gospodujoča in edina odločujoča stranka v deželi. Laž je, če pravijo, da je narodna stranka zahtevala preveč mandatov. Zastopniki narodne stranke pri tozadevnih pogajanjih so na vprašanje klerikalcev rekli, da bi bilo primerno, da dobi narodna stranka 4, Plojevci 3 in klerikalci 6 mandatov. Klerikalni zastopniki niso niti najmanj ugovarjali, ker so že takrat vedeli, da bodo njihovi zaupniki, razni bojeviti župniki in kaplani in mladeniči(?) odklonili kompromis. Povdarjatno pa, da je tak način razdelitve mandatov zagovarjal svoječasno član klerikalne stranke in njihov odlični politik dr. Jan-kovič. Povdarjamo dalje, da je bila narodna stranka v slučaju odpora klerikalcev pripravljena popustiti na 3 mandate in da bi se bili tudi Plojevci zadovoljili z 2 mandatoma, tako da bi jih bilo klerikalcem ostalo 8. Toda oni te zahteve nasproti zastopnikom narodne stranke niti z eno besedo niso omenili, ampak so šli in ošabno odklonili sploh vsak dogovor glede volitev in so bili h koncu še tako drzni, da so to odklonitev utemeljevali z lažjo. Tako ne postopa poštenjak in odkritosrčen človek! Zato se mora za-gnusiti tako postopanje vsakemu poštenemu Slovencu, in sramovati se mora pred vsem svetom vsak slovenski rodoljub, da imamo na Slovenskem stranko, ki postopa tako nepošteno in ne-značajno. Bodi povedano vsemu slovenskemu svetu, da je narodna stranka bila, ki je hotela mir, da pa so klerikalci v svoji slepi strasti zagnali narod v ljut volilni boj, ker se jim je v njihovi požrešnosti zahotelo vseh 13 deželno-zborskih slovenskih mandatov. To v vednost tistim ,zjedinjenim Slovencem', Žene so se začele zbirati samega strahu, možje pa niso več odložili orožja. Mirno in svečano so stopali po taboru. Spovednica je bila odprta noč in dan in vsi smo sprejeli sveto obhajilo. Drugi dan so nam zašumele nad glavami črne jate gavranov, na polju pa so se prikazovala vedno večja turška krdela. Obkroževale so tabor, ter si natanko ogledale njega lego, utrdbo in posadko. Ko so žene zagledale te divje, krvoločne postave, so zagnale strašen jok in stok. Objemale so svoje otroke ter jih pritiskale na prsi, kakor da jih nočejo dati iz rok. Oče so začeli, kot poveljnik tabora, možem odkazovati svoja mesta, katera bodo morali braniti. Mene in še pet najmočnejših so postavili k zidu ob vratih, ker se je tam najlažje prišlo do tabora. Dalje prihodnjič. k vale zaradi strankarskega boja pri nas enako krivdo na narodno stranko, kakor na klerikalce. Naj vedo, da se politične poštenosti nikdar ne morejo nadjati od človeka, kakor je vodja klerikalcev dr. Korošec, ki je v državno-zborskem volilnem boju volilcem obljubljal, da bo glasoval proti krivični nagodbi z Ogrsko, pa je postal figa-mož, ie prelomil dano obljubo in glasoval za njo. Napovedan nam je torej boj! Bodi! Narodna stranka se ga ne straši. Iz-vojevala ga bo, ker ji je vsiijen, častno in pošteno. Vse rodoljubno misleče Slovence pa nujno pozivljemo, da pridejo v nedeljo, 4. aprila v velikem številu na glavni zbor narodne stranke, da pridejo in obsodijo nepošteno, neznačajno, zahrbtno in protinarodno postopanje dr. Korošca in njegove stranke, da se pa na drugi strani tudi pogovorijo o odločnem nastopu zoper klerikalno po-žrešnost, nasilje in strahovlado na Spodnjem Štajerskem. Kar iskreno slovensko misli in čuti, v nedeljo v Celje! Nenaden preobrat na Srbskem. Prestolonaslednik Jurij se odpove prestolonasledstvu. Itusija pripozna aneksijo Bosne. Mirna rešitev avstro-srfoskega spora gotova. Še danes teden smo bili v negotovosti, kako bo iztekel razpor, ki je razburjal že več mesecev celo Evropo. Napetost na obeh straneh je bila velika; armade so stale pripravljene in so samo čakale višjega povelja. Kar naenkrat je prišla 26. tm.. iz Belega-grada brzojavka, da se je prestolonaslednik Juri odpovedal prestolonasledstvu. NepoBrednji povod temu je dala vest, ki se je razširila po Belemgradu in kmalu tudi na zunaj, da je Juri do smrti pretepel in osuval svojega slugo Kolakoviča, Drugi povod k temu je bil. da je,princ Juri svoj čas, ko se je vrnil iz Petrograda, zatrjeval, da bo Rusija vztrajala pri obrambi srbskih zahtev in Srbije. Iz Petrograda pa je sedaj prišla vest, da je Rusija brezpogojno priznala aneksijo Bosne in Hercegovine ter da Srbiji v morebitni vojski z Avstrijo ne bo pomagala. Srbski državniki so s tem uvideli, da so osamljeni. Ministerski svet je zato pozval kralja Petra, naj ostro nastopi proti hujskačema nastopanju princa Jurja. Kralj Peter je tega poklical k sebi in mu očital, da je narod varal z zatrdili o pomoči Rusije, zagrozil pa mu je tudi, da ga bodo zaradi umora sluge Kolakoviča sramotno pognali iz armade, če se ne odpove nasledstvu na prestol. Ker so tudi nekateri časopisi, velik del poslancev in celo del armade ostro nastopili proti prestolonasledniku, je ta uvidel nevarni položaj, in je poslal ministerskemu predsedniku pismo, v katerem se odpoveduje vsem pravicam, ki mu gredo po ustavi in po zakonih dežele, posebno, da se odpove prestolonasledstvu na korist svojemu mlajšemu bratu Aleksandru. Ta pa se je, kakor se poroča, odločno odpovedal. naj prekliče odpoved, ali on trdno vztraja. , Odpoved je vzbudila v Srbiji in po celi Evropi velikansko senzacijo Ni se moglo verjeti, da se je mogel mladenič, ki je še pred par tedni tako ognjevito govoril zoper Avstrijo, odpovedati svoji bodočnosti. Splošno pa se je izražala misel, da je to za Srbijo le sreča. Javnost pa si je oddahnila, ker se ji je zdelo, da je s tem odstranjena tudi ovira sporazuma med Avstrijo in Srbijo. Vendar se mora povdarjati, -da bode na mirno rešitev avstro-srbskega spora vplivala edino in le izjava Rusije, da priznava aneksijo Bosne. Sedaj se samo išče načina, kako bi se na najlepši, za nobeno državo žaljiv način Avstrija in Srbija sporazumeli. Gotovo pa je, da se ohrani mir in da bota obe državi v kratkem poslali svoje za slučaj vojske vpoklicane rezervnike domov. Pričnejo se pogajanja med obema državama naravnost. Na Srbskem pa še vedno delajo na to, da bi pregovorili princa Jurja, da ostane. Ker je princ Jurij med ljudstvom in posebno med vojaštvom silno priljubljen, se boje puntov v deželi sami. Kralj Peter se je izkazal v teh burnih časih slabotnega in nesamostojnega človeka, ki si ne ve pomagati. Zato baje že misli na to, da se častno pogodi z vlado o odstopu vladarske rodbine Karagjorgjevičev. Velik del javnega mnenja na Srbskem je pa tudi na eni strani za ljudovlado, na dragi strani pa za volilno kraljevino, to je, da bi ne imeli potomci vsakokratnega kralja pravice do nasledstva, ampak da bi kralja vsakokrat ljudstvo izvolilo. ?; ji ■ ~ ' Poročila od dne 30. tm. tie vsebujejo drugih posebnih novic, kakor da je srbska skupž&ina vzela na znanje odpoved princa Jurja z vsemi proti 1 glasu. Proglasila je Jurjevega mlajšega brata Aleksandra za prestolonaslednika. Seja se je izvršila povsem mirno. KraljiPeter je izdal na narod proglas, v katerem to naznanja in želi blagoslov božji na kraljevsko hišo in na srbski narod. Prebivalstvo je sprejelo oboje hladnokrvno. Dežela kaže svoje navadno lice brez vsakega znamenja, da je še pred par dnevi bilo vse v bojnem razpoloženju. Druga poročila tz Belgrada zopet pravijo, da velik del prebivalstva in da posebno armada s tako rešitvi jo vprašanja nikakor ni zadovoljna in da se je bati notrajnih nemirov. Deželni red in deželni volilni red. (Glavne točke iz nove volilne postave za štajerski deželni zbor z dne 19. februarja 1909.), IX. Razpis volitev. Volitve in volilne dneve za posamezne okraje razpiše namestnija. Razpisati se imajo volitve tako, da voli najprej splošna kurija, potem skupina kmečkih občin, potem trgi in mesta ter trgovske in obrtne zbornice in slednjič veleposestvo. Razpis se ima razglasiti z razglasi v vsaki občini. X. Volilni imeniki. Vsi volilni upravičenci, ki imajo po prej navedenih točkah vol. postave v istem kraju in v eni in isti vol. skupini vol. pravico, se vpišejo po abecednem redu v posebno listino (imenik), ki se napravi v dveh izvodih. Občinski uradi oziroma župani, ki imajo sestavljati te listine, morajo imeti vsakega volilca vedno v razvidnosti. Ko je župan volilni imenik v 2 izvodih izgotovil, mora oba izvoda poslati na pristojno okrajno glavarstvo v pregled. (Za mesta z lastnimi Statuti določi namestnija glavarstvo, ki ima pregledati imenike; imenike mesta Gradec pregleda namestnija). Glavarstvo ima morebitne napake v imeniku uradno popraviti in en izvod popravljenega imenika vrniti občini. XI. Reklamacije. Reklamacija ali ugovor zoper volilni imenik se vloži, če je v imeniku kdo vpisan, ki nima volilne pravice, ali če nasprotno kak volilni upravičenec ni vpisan. Glede svoje osebe sme vsekdo reklamirati. Tudi sicer sme napraviti reklamacijo glede katere druge osebe vsakdo, ki je v času, ko je reklamacijo oddal, imel vdotični skupini pravico voliti. Reklamacija se mora napraviti za vsak slučaj posebej. Če se reklamira koga, ki je izpuščen iz imenika, se morajo reklamaciji prid jati listine, ki dokazujejo, da ima dotičnik volilno pravico. Reklamacije biez teh listin se morajo zavrniti. Isto velja o prizivih (pritožbah) zoper reklamacijske odloke Pritožbo sme napraviti bodisi rekla-mant bodisi oseba, zaradi katere se je reklamiralo. Če so volilni imeniki že razpoloženi, se more doseči vpis kakega volilca, ki ni vpisan, edino potom reklamacije. Občinski uradi imajo dolžnost, da za reklamacije potrebna potrdila o sedežu in bivanju v občini na zahtevo reklamanta kakor hitro mogoče izdelajo. Reklamacije, katere se vlagajo pri županu, mora ta tekom 3 dni predložiti pristojnemu okr. glavarstvu v rešitev. Proti odločbam okr. glavarstev se je pritožiti na namestnijo in se mora ta pritožba vložiti pri pristojnem glavarstvu tekom treh dni po onem dnevu, ko se je dobila prva odločba. b ■ Namestnija odloča končno. Na reklamacije, ki so vložene po pretekn reki. dobe, se ni ozirati. Glavarstvo mora, če je kaki reklamaciji ugodilo, v smislu odločbe izvesti popravek volilnega imenika. Ravno tako mora najkasneje 7. dan pred volilnim dnevom izvršiti na vol. imenikih potrebne spremembe, če je izvedelo, da je recimo kdo z izgubo avstrijskega državljanstva ali kako drugače v smislu določb točke VIII. (N. L. št. 12) izgubil volilno pravico. Volilni imenik, ki je ost8l pri glavarstvu, je avtentičen (pristen, veroven). Spremembe v volilnih imenikih sme delati od dneva razpoložitve le okr. glavarstvo ali pa občina vsled naročila glavarstva, če je v smislu postave potrebno. Naknadni popravki avtentičnih imenikov se morajo naznaniti županstvu, da jih tudi to v imeniku, ki je hranjen v občinskem uradu, izvede. XII. Imeniki razpoloženi. Rekla macijska doba. Župan ima dolžnost od glavarstva potrjeni volilni imenik (glej točka X.) razpoložiti. Imenik vsake skupine mora biti razpoložen 14 zaporednih dni v občinskem uradu ob gotovih nrah, ki jih določi glavarstvo in jih mora občina javno razglasiti. V volilni imenik ima vpogled vsakdo. Da so imeniki razpoloženi, se mora z razglasom na občinski tabli na znanje dati ter tndi to, da traja reklamaeijska doba 14 dni. Dan, katerega se je ta razglas nabil, se v reklamacijsko dobo všteje. XIII. Legitimacije. Ko so volilni imeniki po odločbah glede reklamacij popravljeni, se izdelajo za posamezne volilce legitimacije, v katerih je zapisano tekoče št. volilnega imenika, ime in bivališče volilca, kraj, dan in ura pričetka volitev in ura, ob kateri se prva volitev konča. Zapisani imajo biti v legitimaciji tudi enaki podatki glede morebitnih ožjih volitev. Legitimacije za volilce v velepo-sestvu izda namestnija. Legitimacije za volilce ostalih skupin izdela in dostavi glavarstvo, ki je po postavi upravičeno odločati glede reklamacij. Dostavitev se lahko izroči občinam. Tudi se mora volilcem na kak način razglasiti, da si lahko vsak, fci bi vsaj 24 ur pred volilnim dnevom ne: dobil legitimacije, osebno po njo pride. Legitimacijo je smatrati kot poziv, da se volilec brez vsakega nadaljnega vabila onega dne in ono uro, kakor je je na legitimaciji označeno, udeleži volitev. Če je kdo legitimacijo zgubil ali če mu je postala neporabna. sme zahtevati od glavarstva duplikat ali drugo legitimacijo. XIV. Glasovnice. Obenem z legitimacijo dobi vsak volilec glasovnico, na katero se imajo napisati imena kandidatov, ki jih dotičnik voli. Obenem se lahko vsakemu volilcu že izroči glasovnica za morebitno ožjo volitev. Vsaka glasovnica mora imeti uradni pečat glavarstva, ki je izdelalo legitimacijo, in mora imeti opombo, da je vsaka druga neuradno izdana glasovnica neveljavna. Če je kdo glasovnico izgubil ali mu je postala nepotrebna, lahko zahteva od glavarstva ali od katerega drugega urada, ki mu je glavarstvo dalo to pravico, novo glasovnico. Isto tako sme dati novo glasovnico volilni komisar. XV. Ure ali čas volitev. Ure za volitev v veleposestvu, v trgovski in obrtni zbornici in za volitev v vseh vol. razredih v mestih z lastnimi štatuti določa namestnija; za vse druge volilne okraje v mestih in trgih, kmečkih občinah in splošni skupini določi ure za volitve glavarstvo, v katerih področju leži volitev. Prihodnjič še nekaj o volilnem dejanju (aktu) samem, o oddaji, o štetju glasov, o razglasitvi izida volitev itd. itd. Iz političnega sveta. u Državni zbor se snide zopet, kakor poročajo nekateri listi, 20. apr., če ne bo prej vojske. u Državni zbor. 23. tm. Vršila se je razprava o zakonu o kužnih boleznih med živino. — Nato je govoril dr. Kramaf k svojemu predlogu, v katerem se obsoja vlado, da je brez dovoljenja drž. zbora izdala za 220 milj. kron blagajniških nakaznic. Dr. Kramaf je vlado ostro napadal, češ če se tako postopa, potem je državni zbor sploh nepotreben. — V seji 24. tm. se je razprava o tem predlogu nadaljevala. Govoril je med drugimi soc. dem. poslanec dr. Adler; povdarjal je, da vsi narodi žele, naj bi vlada uporabila vsa sredstva, da se ohrani mir. Če ima ljudstvo pravico plačati v krvi ni denarju, ima tudi pravico, povedati svoje mnenje in vprašati, ali so žrtve potrebne. Dr. Kramafev predlog je bil odklonjen. Nemci slave to kot svojo zmago nad Čehi. —' Nadaljevala se je razprava o zakonu o kužnih boleznih med živino. V seji 26. tm. je bil ta zakon sprejet. Začela se je razprava o poobiastilnem zakonu za trgovinske pogodbe. A prej se je sprejel še nujni predlog soc. demokratov, da se vlada nujno pozivlje, naj uporabi ves svoj vpliv na skupno vlado, da se bodo nadaljevala pogajanja za vzdržanje miru. Sprejel se je nato pooblastilni zakon, ki dovoljuje vladi skleniti z drugimi državimi na podlagi največjih nerodnosti. — Izvolil se je nato odbor za pretresanje zakonskega načrta o razdolženju kmečkih posestev. — S tem je šel državni zbor na velikonočne počitnice. v Gosposka zbornica je v svoji seji dne 26. tm. sprejela zakon o podržavljanju železnic. V debati sta govorila dr. Russ in (Mladočeh) dr. Škarda, ki sta oba povdarjala potrebo podržavlje-nja premog dovažajočih železnic (bu-štehradske in ustecko-tepliške Želez.). Škarda je povdarjal, da se podržavlje-nje železnic ne more in ne sme smatrati za koncesije Čehom ter se je prav odločno zabranil proti temu, da bi se na podržavljenih progah vstvarjala kaka umetno zverižena nemška posest, kakor na nekdanji Severni železnici ter izganjali češki uradniki iz mest, v katerih so že leta in leta izvrševali svojo službo. v V ogrskem parlamentu je bil sprejet zakon o kongrui v tretjem či-tanju. Ta zakon je kakor vsi, katere je izdelal gr. Apponyi minister za uk in bogočastje, novo sredstvo, s katerim se bodo to pot duhovniki uklenili v jarem madžarske državne ideje. Posebno navdušenj s vseh madžarskih poslancev je vzbudil oni paragraf ki določa, da državna podpora ne pritiče duhovniku, ki nežna madžarski. Sam glavni govornik klerikalne ljudske stranke, čanadski škof Černoch (Csernoh), ki je poslanec za Ogrsko Skalico se je odločno izjavil za ta paragraf. To je lep dokaz, da se katoliška cerkev na Ogrskem v sporaznmljenjn s škofi, stavi v službo madžarizacije ter se materijalnim koristim na ljubo zasnžnjnje madžarski državi. o Razdolženje kmetij. Poljedelski minister dr. Braf izdeluje načrt postave za razdolženje kmečkih posestev. Zaupnike opozarjamo že zdaj, naj nam naznanijo vsako zlorabo vere za volilne namene, vsako zlorabo prižnice in cerkve v iste svrhe, vsako vplivanje na volilce aH na njih žene v spovednicah. Vsa tozadevna obvestila morajo po točnih informacijah in navedbi prič popolnoma odgovarjati resnici. Štajerske novice. v Razbitje kompromisnih pogajanj. Izvršev. odbor Nar. str. je dobil sledeči dopis: Slovenska kmečka zveza ima čast, Vam naznaniti naslednji sklep: Slovenska kmečka zveza je na zaupnem shodu dne 24. sušca 1909 v Mariboru vzela poročilo svojih poverjenikov za kompromisne pogovore z Narodno Str. in s stranKo Zjedinjenih Slovencev z zahvalo na znanje. Ker pa niti Nar. Stranka, niti stranka Zjedinjenih Slovencev nista ponudili nobenih pogojev za stvarno podlago trajne sloge med spodnještajerskimi Slovenci, ampak zahtevali za prihodnje deželnozborske volitve samo razdelitev mandatov in sicer Narodna Stanka za se 4, stranka Zjedinjenih Slovencev za se 3, tako, da bi „Slovenska kmečka zveza'' bila v deželnem zboru v manjšini s svojimi poslanci in pupolnoma vezana na obe nasprotni slovenski stranki, je sklenila „Slovenska kmečka zveza", da za deželnozborske volitve postavi v vseh slovenskih okrajih lastne kandidate." o Zakaj so se kompromisna pogajanja razbila? O tem smo zvedeli iz klerikalnih krogov sledeče značilno mnenje: »Štajerski duhovniki so pač mnenja, da se morajo na Štajerskem zbrisati vse druge stranke." Ali se ne imenuje več kler. stranka Da Štajerskem kmečka zveza ? a Krajevne organizacije Narodne stranke opozarjamo, da skličejo takoj seje in se posvetujejo o položaju glede stališča stranke pri deželnozborskih volitvah. Agitirajte za udeležbo na glavnem zboru stranke dne 4. aprila v Celju! v »Demokratična" stranka. Kakor se nam je poročalo, odbor Kmečke zveze ni imel seje od meseca oktobra lanskega leta pa do sredine marca letošnjega leta. Še glasoviii „pododbor", ki je tako častno razbil kompromis za deželnozb. volitve, so volili gospodje pismeno. Ako pomislimo, kako važna politična vprašanja so bila od meseca oktobra na dnevnem redu, se naravnost čudimo taki lahkomiselnosti. Čudimo se tudi, da oni kmetje, ki sede v odboru, tako mirno puščajo vso Odločitev dr. Korošcu. Lepa kmečka zveza! Vse odločilne korake stori nekaj duhovnikov in polit, štreberjevv Mariboru: odtod neuspehi Km. zv., odtod tisto bra-mabarziranje, z „uspehi", odtod tisto otročje zaletavanje v nasprotnike in tista zagrizenost. A navzlic vsemu so gospodje po potrebi „kmečka" in seveda celo demokratična stranka! o Volitve v ptujski okr. zastop se vrše, kakor čnjemo, dne 27., 28.. 29. in 30. aprila. Da bi volili kar zaporedoma veleposestniki, kmečke občine, najvišji davkoplačevalci in mesta ter trgi — to je gotovo nekaj izvan-rednega. Upajmo, da se bodo Nemci — zaračunili. o Podporo po suši so izposlovali samo — klerikalni poslanci! Tako piše „81. Gosp.". Še celo — Pušenjak ima zasluge, da se je 840 tisoč kron, ki so prišle na Štaj., večinoma razdelilo na Sp. Štajerskem. Bi bilo dobro, ako bi bilo res! Iz cele notice zveni že — volilni boj in takrat ni treba preveč gledati na resničnost. Kajneda, gospo-dine Korošec? o Odbor slov. km. zveze je sedaj slovesno „izključil" g. J. Zemljiča v Radencih iz svoje častite sredine. Gospodom res ne manjka smisla za — smešnost. Letošnje zborovanje kmet. družbe štajerske v Gradcu dne 17. in 18. marca je bilo za nas Slovence posebno velikega pomena. Pri tem zborovanju so se namreč sprejeli nasveti, katere je stavila podružnica pri Sv. Mihelu glede nastavljenja tajnika in glede družbenega lista »Gosp. Glasnika«. Utemeljeval je te nasvete Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju. Da se nastavi pri družbi še eden tajnik, ki bode popolnoma vešč slov. jezika, je nujna potreba že radi tega, ker število podružnic pri nas vedno raste in se tako množi tudi delo, kojega eden sam tajnik pač ne more več lahko opravljati. Zlasti pa se mora upoštevati in povdarjati, da bode strokovno izobražen in slovenskega jezika popolnoma zmožen tajnik lahko prevzel tudi uredništvo družbenega glasila, katero se bode pod spretnim vodstvom strokovnjaka gotovo povzdignilo do tem večje veljave in se bode tako po dobro uredovanem listu tudi zanimanje za razne kmetijske stroke med prebivalstvom tembolj širilo in oživljalo. — Ker sedanja oblika lista njega osebini nič kaj ne ugaja, zato je potrebno, da dobi list drugo primernejšo obliko, kakoršno imajo pač tudi drugi strokovni listi. Ako dobi list primernejšo obliko, potem se bodo posamezne številke tudi zbirale in shranjevale in ob koncu leta bodemo imeli pred seboj celi letnik poln kmetijskih naukov, kojega bodemo lahko dali tudi vezat. Tem potom pomnože-vale se bodo s posameznimi letniki tega lista tudi naše kmetijske knjižice, kar tudi ni brez vsega pomena. Da bode pa vsebina listu tembolj mnogovrstna, zato naj posamezne podružnice povabijo vse tiste ude, kateri imajo potrebne zmožnosti, da stopijo vkrog sodelavcev pri listu. Tako bode postala njega vsebina tembolj zanimiva in list sam pa si bode kot kmetijsko-strokovno glasilo pridobil temvečji pomen in bode gotovo tudi mnogo pripomogel, da se dosežejo izvršeni nameni družbe in se toliko bolj razširi in povzdigne kmetijska izobrazba med ljudstvom. Kmet. podružnica v Mestinju pa je stavila nasvet, da bodi pisava listu vseskozi pravilna in poljudna, tako da bode list lahko umel tudi najpripro-stejši človek. Tudi ta nasvet, katerega je utemeljeval župnik v Medvedovem Selu Gomilšak, se je enoglasno sprejel. Akovse le-ti nasveti uresničijo in prepričani smo, da se bodo — tako si utegnemo sčasoma na kmetijskem polju prav lepih uspehov priboriti. Zato pa opominjamo vse naše kmetovalce, da v prav obilnem številu pristopajo k družbi ter da povsod snujejo podružnice, katere bodo nove ude sprejemale. Temveč ko nas bode pri družbi, temvečji bode tudi naš upliv in naši uspehi. Kakor se je to že prav lepo pokazalo pri letošnjem glavnem zborovanju kmetijske družbe štajerske. u O 86. občnem zboru kmetijske drnžbe za Štajersko dne 17. in 18. tm. poročamo deloma na drugem mestu. Tukaj le še nekatere podatke: •Zastopanih je bilo 25 podružnic .iz Spodnje, 35 iz Srednje in 27 iz Zgornje Štajerske skupaj po 239 zastopnikih. Družba je imela v L 1908 K 776.044 47 dohodkov in K 66S.574 23 izdatkov. Število članov se je v letn 1908 pomnožilo za 2035, število podružnic za 9. Ob koncn leta je imela drnžba 14.168 članov v 117 podružnicah. — Sprejel se je predlog zoper uvoz mesa in živine iz drugih, posebno balkanskih držav. — Odobrila se je ustanovitev podružnice v Zg. Radgoni, Ivan jkovcih. Šmart-nem ob Paki, Ža len, Št Jnrjn ob Šč., SI i vni ci, Šoštanju, Bi-zeljskem in v Zakotn pri Brežicah. — Ker je bil predlog, da se zviša udnina za 1K in da se omogoči tedenska izdaja družbinega lista, sprejet le z 2 glasoma večine, se je stvar odgodila na prihodnje leto. — Glede predloga za ustanovitev dež. zavarovalnic za živino omenja dež. glavar Attems, da je dež. odbor že vse potrebno pripravil. — Sprejel se je predlogi za ustanovitev zavarovalnice zoper vremenske nezgode (toča itd). Sprejelo se je nadalje 5 predlogov raznih, tudi slov. podružnic glede kmetijskega pouka na učiteljiščih, katerega ima vršiti strokovno naolražen učitelj, glede strokovnih potovalnih učiteljev za vsako glavarstvo, glede vzornih kmetij v vsakem glavarstvu, glede ustanovitve novih kmetijskih šol in glede poučnih potovanj v druge kmetijsko naprednejše dežele. — Sprejel se je predlog slatinske podružnice, naj bi se kmečko ljudstvo boljše poučevalo o živinokužnem zakonu in njegovih določilih, da se ob-varje škode. — Glede živinorejskih zadev se je sklenilo več važnih stvari. Predvsem, da se predloži nova živinorejska postava osrednjemu odboru Km. dr. v pregled in se objavi v listih Km. dr. v oceno, predno se konečno izdela. Glede vzornih gnojišč sta se sprejela predloga šentiljske in šentpetermestin js ke podruž* niče, naj se da vsakemu kmetovalcu, ki si hoče urediti vzorno gnojišče, za polovico stavbnih stroškov in naj se v vsaki fari, oziroma delokrogu podružnic uredi vzorno, — da se bodo ljudje navadili vzorno spravljati in rabiti gnoj ter gnojnico. Sprejeli so se še predlogi za olajšave pri ustanovitvi bikorejskih zadrug in glede podpor za rejo lepe goveje živine. — Sklenilo se je prirediti vsako leto tudi v Grottenhofu pri Gradcu tečaje za izvežbanje mlekarjev in mlekaric: — Glede v i n o r e j e so se sprejeli sledeči predlogi: predlog mariborske in velikonedeljske podružnice, naj se deželna klet primerno uredi in se gostilna preloži v Gosposke ulice v Gradcu, nadalje predlog šentiljske podružnice, naj bigJraška zadružna zveza priredila na Koroškem in Solnograškem velike vinske sejme ter predlog videm-ske podružnice, naj hi se ustanovila v brežiškem okraju Viničarska šola. — Glede domačih žga-njaren so se sprejeli važni predlogi ormoške, mariborske in brežiške podružnice. Njih bistvo je, da bi smel vsak posestnik prosto žgati lastne pridelke za lastno porabo in to ne le doma, temveč, če nima pripravnih prostorov, tudi pri katerem sosedu; davka prosto naj bi smeli žgati tudi oni, ki točijo vino pod vejo. (Ormoška podružnica.) Brežiška je zahtevala poleg tega, najdbi se finančni organi pri sedanjem davka prostem žganjn ozirali na kakovost žganih sliv, droži, oziroma tropin in da ne bi merili samo po najboljšem pridelku kakor se godi to v Brežicah. — Glede sadjereje se je sprejel predlog knmberške podružnice, naj se razobesijo po vseh ljndskih šolah na Štajerskem barvane stenske table, ki bodo predočevale najvažnejše ovočje dotičnega kraja, da ga mladina spozna. — Sprejeli so se glede kmet. delavcev nekateri predlogi, kakor da se napravi postava za stavbo delavskih hišic, spremeni postava glede pristojnosti, se prepovejo posredovalnice za posle, oziroma da se ne dado nove koncesije, da se strogo kontrolirajo brezposelni ljndje po mestih in da se di dopust vojakom ob žetvi. - Živahna in razbnrjena debata se je vnela glede podpor po suši. Knittelfeldska podružnica je predlagala, naj se ob sušnih letih prepove izvoz krme iz dežele; slatinska, naj se ne knpnje krma v prizadetih krajih in naj se podpore dado v zdatni meri ali pa nič, lipniška, naj se v bodoče vpraša pri podporni akciji tndi podružnice za svet in šentjurska, naj se ob enakih prilikah vbodoče ne pošiljajo komisije po deželi, ki samo obtežijo že itak oškodovane občine in požrejo velik del podpor, ampak naj se vpraša le občine, kmetijske podružnice kmetijska društva. V debati je kritiziral Drofenik iz Kačjega dola razdelitev podpor in so tndi drugi odposlanci grajali napake, ki so se pri razdelitvi podpor godile. Dv. svetnik Hammer-Purgstall je pral vlado, ne da bi mogel očitanja zavrniti. — Konečno so se naznanila odlikovanja. Izmed Slovencev so se odlikovali s srebrno medaljo g. dr. Iv. Geršak, notar v Ormožu in gospod Iv. Clarici, knežji oskrbnik v Konjicah; z bronasto g. Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju in g. Martin Debelak, župan v Šmohorju pri Slatini. v Narodna založba v Celju, reg. zadr. z omej. zavezo, ki je bila regi-strovana in je začela poslovati pred dobrim letom, je imela na praznik 25. marca t. 1. svoj prvi letni občni zbor, katerega se je vdeležilo precejšnje število zadružnikov. Pri istem se je poročalo o dosedanjem poslovanju, o položaju zadruge, ter se je predložilo in odobrilo tudi poročilo in računski zaključek za prvo upravno dobo do konca leta 1908. Iz zanimivega poročila posnamemo sledeče: Zadružnikov je pristopilo do konca leta 1908 že 138, kateri so podpisali deležev za 9240 kron; od teh je bilo vplačanih že 8496 kron, kar je za začetek vsekako povoljno. Odpovedal ali izstopil ni dosedaj nobeden zadružnik. Zadruga je prevzela ob začetku svojega poslovanja v zmislu sklepa oz. pogodbe vsa aktiva in pasiva od poprejšnjega konzorcija Narodnega lista ter je izdajala istega naprej v lastni režiji. Razun tega je izdala zadruga v zmislu § 2. svojih pravil dosedaj dva letnika slovenskega kmečkega koledarja za leti 1908 in 1909 ter še nekatere druge publikacije, drugih panog delovanja, kakor bi sicer v zmislu pravil smela, zadruga dosedaj ni izvrševala. Iz računskega zaključka in bilance je razvidno, daje znašal ves denarni promet v prvi dobi obstanka 183.233 K 20 vin. Prejemki izkazujejo med drugim naročnin K 27.244*28, skupilo za oba koledarja K 435696, za druge publikacije K 129615 itd. Med izdatki tvorijo največjo postavko računi tiskarne po K42.712'45 gotovine je bilo v blagajni ob sklepu leta K 104182; rezervni zaklad z vplačanimi vstopninami in dobičkom skupaj znaša K 497 41. Iz navedenega je torej razvidno, da je prvi uspeh povoljen. Vsekakor pa ponavljamo poziv, da zadružniki vplačajo že obljubljene zneske ter da se zadrugi pridružijo tudi oni rodoljubi, ki jih dosedaj v imeniku še pogrešamo. Prav po-sebno pa želimo, da se spominjajo rodoljubi ob vsakej priliki tudi narodnega sklada. a Nemški celjski trgovci in obrtniki razpošiljajo po deželi v veliki meri nemške reklamne lepake in blok-koledarje. V čakalnici na kolodvoru Videm-Krško priporoča bivši celjski urar P. Almoslechner: veliki izberi po zmernih ženah. Zaprisežen sod-nijski ceniteg . . Slovenci, kdor ne zna našega jezika, ne potrebuje tudi našega denarja! u Nemško šolo v Gaberjih, katero sezida nemški „Schulverein" bodo začeli to spomlad zidati. Delo je prevzel zid. mojster Lindauer. Ali se res nič ne bode zgodilo v slov. šolskem vprašanju ? a Kranjske klerikalne agitatorje, takozvane „krščansko-socijalne" mladeniče kličejo te dni duhovniki proti dobri plači na Štajersko, da hujskajo naše kmečke fante za agitacijo pri deželnozborskih volitvah. Mi proti temu hujskanju odločno protestiramo, naši somišljeniki pa naj pokažejo tem fanatičnim Kranjcem vrata! Mi bodemo svoje stvari že sami brez take pomoči" opravili. a Ustrelil je v nedeljo zvečer ob 9. uri vojak na straži pri vojaški bolnišnici v Celju fanta Drobne, ki je metal vanj kamenje, ker se niti z dvakratnim strelom ni dal oplašiti, da ne bi nadaljeval svojega izzivanja. Drobne se je pripeljal iz Dunaja domov k materi, ki stanuje v Studenški ulici, najbrže radi nabora. Prepeljali so ga v slovensko mrtvašnico. a Žalske ženske in moške podružnice družbe sv. Cir. in Metoda redni občni zbor se je vršil dne 25. t. m. ob izredno mnogobrojni udeležbi. Častno zastopani so bili posestnice in posestniki okoličani. Namesto zadržanega g. potoval, učitelja je govoril g. jurist Juro Korent o pomenu prepo-trebne šolske družbe, dokazujoč nevarnost ponemčevalnih društev, ki si-stematiško potapljajo naše obmejne brate in sestre v germansko jezikovno morje. V teh društvih delujejo poleg vseh drugih stanov tudi katoliški duhovniki ter v bratski slogi s prote-stantovskimi pastorji sede skupno v odborih. Kako pa pri nas?! — Tužna nam majka! — Obe podružnici ste vrlo dobro delovali, moška je postala celo v preteklem letu pokroviteljica. — V odbora so se izvolili vsi stari odborniki in odbornice. Tudi nadalje se bodo pobirali mesečni radovoljni doneski. a Ubili so na Jožefovo trije Hrvatje na cesti iz Župmanca v Krapino gostilničarja Habjaniča iz Hruškovca v Halozah. Razbili so mu s sekirami črepinjo. a Uradni dan marlb. okr. glav. se vrši v Slov. Bistrici v četrtek, dne 1. aprila. a Svojo veliko trgoviuo opusti, kakor se trdi z gotovostjo g. Kocbek v Marberku, ker se namerava preseliti v svojo donlovino na Kranjsko, kjer bo imel vsaj mir pred nemškutarskimi napadi. Ali bi ne mogel priti na njegovo mesto kak agilen narodni trgovec? Trgovina je dobro upeljana ter zalaga manjše trgovce po celi okolici. Zato bi bilo škoda, da bi jo dobil kak nasprotnik. a Obrtne zadruge in društva, ki reflektirajo na kako podporo iz štaj. obrtnopospešev. urada, morajo svoje prošnje vložiti že v prvi polovici tekočega leta. a Otroka je umorila o božičnih praznikih Veronika Podržan, najemni-čarka pri Jožefu Mettingerju v Vu-zenici. Po porodu ga je zadušila in zakopala v gnoj. Te dni se je posrečilo orožnikom spraviti zadevo na dan, nečloveško mater pa pod ključ. Deto-morilka je lansko leto še služila pri Mettingerju. Seveda ne verjamemo, da da bi se Mettinger pečal z deklami. Saj je vendar prvi vuzeniški „kavalir''; pa tudi časa nima za take stvari. Kdo bi pa potem vznemirjal Slovence? u Umor. Pred 3 mesci je iz Drviš zginil kmet Pišek. Vzela ga je neka noč, zatem ko je odšel izZupan-čeve gostilne v Spodnjih Mestinjah. Sumil se je koj umor ali uboj, zakaj tam in v bližini je bil takrat pretep. Vsa uradna in neuradna prizadevanja najti pogrešanca, so bila jalova. Minuli petek se je pa pri nekem mlinu ne daleč od Mestinj zapazilo človeško moško truplo. Bilo je Piškovo. Sodna komisija bo dognala to tajinstveno smrt. u Iz Studenic. Naš pek Janez Malus se pa že sme postaviti s svojo nemško „špraho"! Saj piše sledečo klasično nemščino: „Fals ein gevisser Fridritz Schertusch (reci Žertuš) Win-zersohn von Bukovje ei neues Arbeits Buh ferlangt itd." — To piše na svojo slovensko domovinsko občino, iz katere je odšel, ko še besedice nemški ni razumel; sploh še pa danes nemški ne zna. Slovenski jezik zaničuje, a slovenski denar mu diši. Slovenski Studeničani, takega človeka imate med seboj! a Prešiče za — glasove! Neki veleposestnik v ptujski okolici je že dobil prešiča za to, da bode glasoval pri volitvah v okr. zastop z Nemci. Pred kratkim pa je prišel tajnik okr. zastopa Pengou k veleposestniku C. v Velovlaku in mu tudi obljubljal prešiča, če voli z Nemci. Torej nemški prešiči za nemške — izdajalce! Nemci so res stuhtali za take ljudi duhovito nagrado. Radovedni smo samo, kdo bo plačal te prešiče in ali ni ta darežljivost s prešiči podkupovanje vo-lilcev, za katero eksistirajo gotovi paragrafi? Ptujski Slovenci pazite na ptujske nemške svinjske mešetarje. v V Brežicah nameravajo prirediti nemški „turnerji" začetkom julija veliko nemško slavnost, z ozirom na „windi-sche", ki baje grozno stiskajo uboge Nemce v Brežicah. Radovedni smo, ali bode glavar Attems to slavnost prepovedal ali ne. Moral bi to po stari praksi storiti, da se ne bi razburjali »privrženci druge narodnosti". Ali pa velja takšen izgovor samo za Nemce? v Častnim članom je izvolila prostovoljna požarna bramba pri Sv. Frančišku Ksav. na obč. zboru dne 7. febr. 1909 g. Franca Kolenca, veleposestnika itd. v Juvanjem in sicer v priznanje premnogih zaslug, ki si jih je pridobil za društvo. v Redek slučaj pri današnjih poslih. Pretekli teden je umrla v Vu-zenici dekla Katarina Brod v 74. letu svoje starosti. Služila je celih 62 let pri eni in isti hiši ter preslužila tri generacije. Za svojo dolgoletno službo je dobila že dve nagradi in tudi letos ji je bila odločena nagrada v znesku 50 K. Tekom let si je prihranila 2000 K, katere je zapustila deloma tudi v dobrodelne nameDe. Za občinske ubožce je odločila 200 K. — Pokojna Katarina Brod naj bi bila vzgled našim poslom, ki le preradi menjavajo svoja mesta. Vedno si iščejo boljših mest tako dolgo, da pride starost ter jih najde nepreskrbljene. Nazadnje jih pa mora živiti domovinska občina. Naše občine bi bile mnogo na boljšem, če bi bilo mnogo takih poslov kakor je bila rajnka. u „Narodnjake" klerikalne barve, ki so v ljutom. okr. zastopu glasovali proti podpori za „Sokola", brani sedaj ptujski „Štajerc". Osobito pohvalo je izrekel upravitelju kmet. zadruge g. Karbi. Česar si „S1. G." ni upal, stori sedaj „Štajerc". Klerikalni »narodnjaki^, ali niste nič ponosni na tako obrambo ? v Ferschnig za dr. Pavlička. Ker se zetu slabo godi vsled znane afere v Rogatcu, lazi sedaj župan Ferschnig po okraju in skuša pregovoriti posamezne obč. odbore, da bi prosili, naj ostane dr. Pavliček še v Rogatcu, ozir. da bi izrekli nekako zaupnico za njega. Trebalo bi ocl slov. strani odločne proti-akcije. Kaj pa dela neko politično društvo pri Sv. Križu bi. Slatine ? b Umoril je v Gradcu 33 letni delavec Dollinger svojo 27 letno ženo Ano, ker je vsled vednega pretepanja zbežala s triletno hčerko od njega k svoji materi in ni hotela več k možu nazaj. Dollinger se je skrivaj splazil k stanovanju svoje tašče, tam ženo počakal in jo osemkrat z nožem zbodel. 4—5 ran je bilo smrtnih. Tudi otroka je hotel zaklati, pa se mu je nekako ponesrečilo. Dekletce ima le majhno ranico. Dollinger se je sam izročil sodniji. b Strokovni tečaj za mizarje priredi štajerski obrtnopospeševalni urad v Gradcu tekom poletja. Trajal bode 6 tednov. Zglasiti se je treba pri ravnateljstvu zavoda. b Vinski sejem v Krškem je bil mnogobrojno obiskan od vinogradnikov iz krškega okraja, pa tudi iz obmejne ŠtajersKe. Prodalo se je precej vina, vendar ga je še na tisoče hektolitrov dobiti med vinogradniki. Iz Nove Štifte. 22. t. m. so napravili iz Ksaverija k Novi Štifti procesijo za lepo vreme. Kei je župnik pri Ksa-veriju že star, je vodil procesijo župnik iz Bočne, a ne peš, ampak na svojem čilem arabcu, katerega mu je podaril oskrbnik g. Fr. di Centa. Zelo čudno je izgledala procesija, ko je za moškimi jahal župnik svojega konjička pred ženskami ter molil rožni venec. Konj je stresal glavo in odgovarjal nenavadni dražbi, ljudje pa so se posme-hovali, ker še niso videli take imenitne procesije. Uspeh je bil klavern, ker je takoj začelo deževati. v Iz Mozirja. Meseca augnsta lanskega leta so se ustanovili v Mo-zirji sodnijski uradni dnevi, h katerim imajo pristop prebivalci občin, trg in okolica Mozirje ter občina Rečica. Vrši se vsaki mesec, in sicer vsako prvo soboto v mesecu v občinski hiši v trgu Mozirje sodnijsko uredovanje, ter je s to uredbo strankam, katere imajo pri sodniji opraviti, prihranjena dolga in mučna pot v Gornjigrad. V kljub temu pa še mora veliko strank v Gornjigrad, ker ni mogoče vseh v Mozirju odpraviti. Umestno bi bilo, da bi merodajni krogi delali na to, da dobimo vsaki teden sodnijsko uradovanje v Mozirje ter bi se na ta način omo gočila občanom občine Kokarje udeležba uradnih dnevov v Mozirju ter se tudi njim daljna pot v Gornjigrad prihranila. v Iz gornjegrajskega okraja. Kakor je že „Nar. dnevnik" poročal, je odložil g. svetnik K. Grebene pred-sedništvo društva za oskrb mladine v gornjegrajskem okraju. Ne vemo sicer, kaj ga je do tega privedlo, ali ogromno delo v malenkostih, kakršno ume samo g. Grebene, ali migljaj od nekoder. Vsekakor čudno je, da zdaj nabira zaupnice po raznih občinah. Kakor hitro možakar išče zaupnic, ni več nepristranski sodnik, kar bi moral biti in vedno ostatinadstran-kami. Lako si mislimo, kako bode mož sodil ljudi ali recimo naprednjake iz občin, kjer slučajno ni dobil zaupnice. To naj na znanje vzame slavno c. kr. okrožno sodišče, drugače bodemo bolj jasno govorili in se obrnili na primerno mesto. Širši javnosti naznanjamo za sedaj, daje dobil zaupnice od občin Rečica ter trga in okolice Mozirje. a V Gornjemgradu se je vršil dne 25. t. m. ustanovni občni zbor ženske podružnice Ciril-Metodove družbe ob lepi udeležbi narodnega ženstva iz Gornjegagrada. Šmartua in Bočne. Podružnici je pristopilo doslej že nad 50 rednih članic, kar je v veliki zaslugi uspeh pripravljalnega odbora, (gospa Drukarjeva, gdč. Pospeh in gdč. Trobej), ki je s pohvalno vztrajnostjo vodil priprave za ustanovitev podružnice. Zborovanja se je udeležil potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek, ki je razpravljal o nalogah naše šolske družbe ter o pomenu novoustanovljene ženske podružnice. v Kdo je preskrbel za slovenj-graški okraj seno in slamo ? Ker nameravajo klerikalci v deželni zbor kandidirati v slovenjgraškem okraju znanega profesorja Verstovšeka v Mariboru, ki slovi radi svojih neomahljivo trdnih načel, lažejo sedaj, da sta dr. Korošec in Puek preskrbela posestnikom v slovenjgr. polit, okraju seno in slamo. Mi smo že omenili trud g. drž. poslanca Ježovnika v tej zadevi v drž. zboru in pri štaj. namestniku. Značilen je pa še dogodek, ki se je odigral po razdelitvi zadnjih podpor pred okr. glavarjem v Velenju. Župan Skasa se je zahvaljeval okr. glavarju, da je on iz-posloval tisto podporo; ta pa ga je prekinil in rekel: „Ne jaz, g. Skasa, g. drž. poslanec Ježovnik je to izposloval in njemu se zahvalite." v Za župana v Slaptincih je izvoljen g. Jože Kupljen, posestnik v Žihlavi. Iz Sevnice. Na otoku Krfu je 22. t. m. nagle smrti umrl gospod Alojzij Otto, c. kr. stotnik in lastnik sevniške grajščine. Rajni je bil jako premožen, pa tudi zelo darežljiv. Vsako leto je tukajšnjemu županu izročil večji znesek z nalogo zlasti za revne učence. Kaj pa je imel g. Prekoršek v nemški gostilni iskati? tako vzklika »Štajerc«, ko piše, da so razne nemške surovine v družbi sodnika Pavlička v Rogatcu vrgle potovalnega učitelja Ciril-Meto-dove družbe iz neke gostilne. Prav! Pa bodimo dosledni in vprašajmo dalje: Kaj pa imajo Slovenci iskati v nemških gostilnah, v nemških trgovinah itd? In tudi gospodje Nemci naj bodo toliko dosledni in naj jih po »Štajerče-vem«nauku vrže vsakteri nemški trgovec in gostilničar in obrtnik itd. čez prag I Radovedni smo, kako dolgo bi to držalo! o Poučno zborovanje „Zveze narodnih društev" v Hajdinu pri Ptuju. 52. tm. popoldne se je zbralo v Gra-harjevi gostilni na Hajdinu lepo število domačih posestnikov in fantov k poučnemu zborovanju, katero je priredila ,.Zveza nar. dr." Zborovanje je otvoril „Zvezin" predsednik g. Pesek in v daljšem, krasnem govoru razpravljal o potrebi zvišanja splošne, osobito pa gospodarske izobrazbe našega kmečkega ljudstva. Žel je obilo priznanja. Veliko je pa bilo zanimanje za predavanje g. urednika Lešničarja, kateri je poljudno razložil zborovalcem, kaj namerava in kako si misli vlada starostno zavarovanje. Po njegovem predavanju se je vnel precej živahen pogovor, v katerem so izrazili navzoči kmetje svoje mnenje o tem znamenitem zakonskem načrtu. Proti zavarovanju poslov in kmet. delavcev za starost in onemoglost bi ne imeli ničesar, tudi ne proti starostnemu zavarovanju manjših posestnikov; za večje kmete, ki bi pa še vendar bili podvrženi zavarovanju, pa naj bi bilo zavarovanje neobvezno. Tudi bi se naj prispevki nekoliko znižali. Ugajalo je, da so sprejeti v zavarovanje za onemoglost tudi prevžitkarji.—G. Lešničar je na razna vprašanja, zlasti g. Graharja, odgovoril in izrazil svoje zadoščenje nad tem, da kmetje ne zametujejo zavarovanja kot takega, ki bode vendar enkrat velika dobrota za naše ljudstvo, temveč da se hočejo o njem poučiti in potem izraziti svoje pomisleke, katere bodo poklicani zastopniki ljudstva gotovo upoštevali. G. nadučitelj A. Ogorelec je nato na svoj živahen in prikupen način razpravljal o pomenu domače industrije, opisal, kako se je lotil on v Halozah košarstva in kake koristi nese ta domača obrt. Priporočal je Hajdincem, da bi na mo-krotnih krajih zasadili vrbje, ki ima danes lepo ceno. Pokazal je na praktičnih vzgledih od Sv. Barbare in iz Dravskega polja, kako lep dobiček nese vrbje. Stvar je sicer na prvi pogled nekaj nenavadnega, a se je pokazala takoj v drugi luči, ko je g. Ogorelec povedal, da je morala košarska šola pri Sv. Barbari kupiti vrbje iz — Galicije za sila drag denar. Vseh zanimivih podatkov g. Ogorelca ne moremo tn navesti; želimo le, da bi njegova misel rodila tudi za Hajdince uspehov! Zborovanja se je udeležilo precej ko-šarjev iz Hajdoš. Zaključil ga je g. Pesek z lepo sklepno besedo. Vidi se, da je misel „Zveze nar. dr." prirejati enaka poučna zborovanja, na katerih se ljudstvu brez strankarske hujskarije poda v resnici kaj poučnega, zeio srečna. o Za župnika v Št. Ilju je imenovan dosedanji kaplan v Jarenini Evald Vračko. o Zmagali so Slovenci v obmejni občini Dobrenja pri Št. Ilju v vseh 3 razredih. o Na otrpnenju tilnika je umrl v Prepoljah na Dr. 16 letni fant Ra-dolič. o Umrl je v Feldbachu župnik Kovačič, star 83 let. Bil je rojen Slovenec, a je na svoj narod pozabil. o Šolski poduk v Velenju. Ker je v Velenja razsajala škrlatica in je bila šola 30 dni zaprta, je odredil okr. šolski svet, da bo odslej do 15. avg. vsak drug četrtek šolski poduk, vrhu-tega se bode pa nadaljeval poduk še 14 dni po navadnem sklepu šolskega leta. o Iz Gornjegagrada. Pri tukajšnji okrajni sodniji je bila obsojena dne 23. sušca t. 1. Jožefa Grabner iz Ju-vanja na tri tedne strogega zapora z dvema postoma vsak teden, in k povračilu sodnih stroškov, radi razža-Ijenja časti in obrekovanja, katero je lažnjivo govorila in širila o gosp. Ign. Zavolovšeku, veleposestniku v Okonini. o Iz Šmartina v Rožni dolini. Tukaj je pretečeni teden umrl J. Arn-šek, najstarejši mož v Rožni dolini; dosegel je 90. let. To je tisti, katerega je g. M. Levstik naslikal kot Seljaka v povesti »Pozabljena pipa", ki je izšla v Mohorjevem koledarju za leto 1904. Berite! — Obsojeni so bili trije Kova-čičevi najboljši prijatelji — v 4 do 6 mesečno ječo zaradi poboja. Peli so mu večkrat „podoknico" in pri slovesu »odhodnico".. Hudobija tolovajstva se je zgodila v gostilni „pri pridni P o-horčki". o Kmetijsko društvo za ptujsko okolico je imelo 25. tm. v Ptuju svoj občni zbor. Poročilo g. prof. Zelenika je pričalo o živahnem delovanju društva v minulem letu. Sklenilo se je ustanoviti podružnico štaj. kmet. družbe za ptujsko okolico in je takoj pristopilo lepo število članov. Ta ustanovitev je nujno potrebna, ker nemška podružnica v mestu spi spanje pravičnega. d Deželni šolski svet je defini-tivno nastavil na ljudski šoli v Ponikvi ob J. ž. gospdč. Alojzijo Kavčič, v Poljčanah g. Ludvika Varla in v Jurkloštru gospodično Leopoldino Rott. — Učitelj Ferner v Rogatcu, znan nemški kričač, je nastavljen kot nadučitelj v Winzendorfu na Sr. Štajerskem. b Lepa starost. V Črešnjevcih pri Radgoni je umrla zasebnica, gospodična Ivana Passagnoli, stara 96 let. Svoje precejšnje premoženje je večjidel sporočila cerkvi. — V Poljčanah je umrla Mici Paušer, stara 22 let. o Boj slovenske občine za pravice slovenskega jezika. Znano je, da občina Kokarje kaj resno, vstrajno in dosledno brani svoje pravice v jezikovnem obziru proti vsem deželnim in državnim oblastvom, katera njej kakor tudi drugim slovenskim občinam vsi^ ljujejo nemške odloke, nemške dopise, nemška uradna naznanila in sploh nemške uradne spise. Proti temu protizakonitemu postopanju politične ekspoziture v Mozirju in bolniške uprave v Celju se je občina Kokarje pritožila na pristojne omenjenim uradom pred-stojne oblasti, pa ne namestništvu v Gradcu, ne notranjemu ministerstvu na Dunaju se ni zdelo vredno na te pritožbe niti odgovoriti. Nato se je občina Kokarje obrnila s svojo pri-težbo na državni zbor. Posl. Ježovnik je izročil predsedništvu parlamenta do-tično prošnjo, ki je bila odkazana pe-ticijskemu odseku. Član tega odseka posl. Spinčič je pritožbo proučil in poročal odseku, ki je jednoglasno sprejel ta-le sklep: C. kr. ministerstvo notranjih reči se poživlja: 1.) Da reši pritožbe, ki jih je na isto vložila obč. Kokarje dne 11. in 13. aprila ter 6. in 17. junija 1907. proti postopanju bolnišniške uprave v Celju, c. kr. politične ekspoziture v Mozirju in c. kr. namestništva v Gradcu in da tekom treh mesecev poroča o tem, kar se je zgodilo; 2.) naj da svojim podrejenim oblastvom na Štajerskem nalog, da se drže v občevanju s Slovenci določil člena XIX. osn. drž. zak. o rabi slov. jezika, ki je na Štajerskem nedvomno v deželi navadni jezik, in naj gleda na to, da se bodo teh določil tudi ta oblastva držala. — Ta peticija je soglasno sprejeta v seji peticijskega odbora dne 17. 7. 1908. — Radovedni smo, ali bode močna in pravična vlada o tem zbornici poročala. d V celjskem okraju (kmečke občine) nameravata baje s klerikalne strani kandidirati Terglav in šentpe-terski župnik dr. Jančič. b Imenovanja v poštni službi. Imenovana je ekspeditorica Štefanija Seitz za poštno oficijantinjo 2. razr. v Podčetrtku, Leopoldina Wresounig za poštno oficijantinjo 2. razr. v Konjicah in Ožvalt Boštjančič za poštnega ofici-janta 1. razr. v Beljaku. b Ponesrečil se je v nedeljo ob pol dveh zjutraj na Pragerskem 311etni železniški delavec Anton Hojnik pri premikanju vlaka. Prišel je pod jeden voz, pri čemur mu je pri kolenih odrezalo obe nogi in jeden prst na levi roki. Ponesrečenca so z brzovlakom odpeljali v Maribor. b Mariborske novice. Galerija se je sesula v nedeljo popoldan v mena-žeriji Berg med prestavo. Nastala je velika zbeganost, a k sreči ni bil nikdo resno ranjen. — V soboto ponoči sta napadla dva topničarja v družbi z nekim delavcem Lešnikom brata Ivana in Leopolda Bergerja v Pobrežju blizu železniškega mosta. Ivan Berger je dobil težke rane na glavi in rokah, ker je jeden topničarjev rabil orožje. Bergerja sta baje v neki krčmi izzivala. — Slaboumna žena naddelavca Iskrača je v nedeljo izginila iz svojega stanovanja Mlinske ulice 39. Ker je pogosto govorila o samomoru, si je morda vzela življenje. b Umor. 11 letno šolarico Marijo Hribernik v Modriču na Pohorju blizu Oplotnice, katera je dobila neznatno dedščino, je umoril v kuhinji z nožem nek 30 letni fant iz zavisti. Morilec je zbežal v Pohorie. b Samomor. Hermina Tiel, 16 let stara hčerka občinskega tajnika v Brucku ob Muri, se je dne 28. t. m. opoldan vstrelila s 7 m/m revolverjem v desno sence. Krogla je obtičala v glavi. Nesrečno dekle je drugi dan umrlo. Vzrok tega žalostnega dejanja ni znan. Od sv. Lovrenca na dravskem polju. Zadnje občinske volitve še duhove vedno razburjajo. G. župnik Oz-mec dosegel je z misjonom ravno nasprotno, kar je želel in le njegovemu bogoljubnemu postopanju pri zadnjih volitvah imamo se zahvaliti, da se je tudi pri nas krepko oživela »Narodna stranka", ki bode g. župniku vedno pošteno na prste gledala. Gosp. župnik Ozmec pripoveduje z vidnim veseljem v zadnjem »Slov. Gosp.'1, da so vsi »liberalni" odborniki zleteli iz odbora. Vprašamo g. župnika, kako pride on do tega, da nas nezivlje »liberalce?" Ali so sedaj voljeni Ton-čeki, Jakeci, Miheci itd. boljši kristjani, kakor so bili prejšnji Tončki, Jakci itd.? Ali s;redo sedanji odborniki večkrat k spovedi in sv. maši, kakor prejšnji? Gotovo ne! Pač pa hodijo sedanji odborniki večkrat v farovž kakor prejšnji, in v tem tiči razlika med njimi in prejšnimi. Proti občinskim volitvam vložil se je rekurz in g. župnik naj pazi, da pri prihodnjih volitvah ne zletijo vsi njegovi ljubljenci iz odbora. a Vzoren nemški sodnik. Zadnjič smo objavili interpelacijo poslanca Robleka zaradi rogaškega sodnika dr. Pavlička. Zanimiv je za justico o tem vunbacitelju še sledeči slučaj. Meseca novembra preteklega leta je ravno isti burševski sodnik dr. Pavliček imel z živinozdravnikom Hugom Hinterlech-nerjem v sodni dvorani spopad, ki je sramota za avstrijsko pravosodstvo. Hinterlechner je bil kot zvedenec povabljen k sodniji, pa se je nekoliko zakasnil. Zato se je opravičil pri dr. Pavličku. Ta pa je zavpil nad Hinterlechner jem: »Marsch hinaus!" Ko je sodni zvedenec sodnika začudeno pogledal, zavpil je dr. Pavliček v drugič še bolj besno: „Marš vun!-' Ker se je Hirterlechner seveda zgražal nad tako neverjetno surovostjo, je poklical dr Pavliček sodnega slugo rekoč: „Werfen Sie ihn hinaus" (Vrzite ga vun!) Sluga, ki surovosti sodnika ni pojmil se je * pomišljal, a dr. Pavliček je zarohnel: »Ukažem Vam, da ga vun vržete!" In sluga je sunil iz sodne dvorane aka-demično izobraženega moža. Tozadevne pritožbe ministerstvo še danes ni rešilo. Ljudje pa pravijo: Sodnik je zet rogaškega župana Ferschniga, ta pa prijatelj podpredsednika nadsodišča. Vrana vrani pa oči ne izkljuje! d Državni poslanec gosp. Vinko Ježovnik je pred kratkim vnovič vložil za okraj Gornjigrad in pol. okraj Slov. Gradec nujni predlog za podporo posestnikom, ki se vsled lanske škode po toči in vsled pomanjkanja krme nahajajo v veliki bedi. Dne 23. t. m. je pa vložil enak nujni predlog za takojšno odpomoč v občini Gradišče in Kaplja v arveškem okraju, kateri občini spadata tudi v njegov volilni okraj. Bil bi to storil že prej, pa ga župan v Gradišču vkljub večkratnim pozivom in opominom od strani občanov ni obvestil o položaju v občini. d Slovenska in nemška posojilnica v Vojniku. Kako zaupanje imata ti dve posojilnici pri ljudstvu, kažejo te-le številke: Slovenska posojilnica je dobila v 1. 1908 hranilnih vlog s kapitaliziranimi obrestmi vred 154.570 kron 33 v; sedem let starejša nemška pa le 26.272 K 29 v. — Stanje vseh hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1908 pri slovenski 346.787 K 26 v, (prejšnje leto 300.917 K 88 v); pri nemški pa 182.648 K 74 v, (prejšnje leto 183.786 kron 80 v.) — Stanje posojil je bilo pri slovenski koncem 1. 1908 274.088 kron, (prejšnje leto 230.659 K); pri nemški pa 175.948 K, (prejšnje leto 172.618 K). — Udov ima slovenska 546, nemška pa 295. d Prva južnoštajerska vinarska zadruga v oelju. Načelstvo prve južnoštaj.vinarske zadruge jedogotovilo vse predpriprave, ki so za redno poslovanje zadruge potrebne. Priskrbelo je klet, jo primerno uredilo, je naročilo sode in kletni inventar, nastavilo kletarja ter priskrbelo zadrugi na podlagi deležev potrebni obratni kredit. — Redni obrat zadruge se začne začetkom aprila. Poroča se nam, da je zadruga na svoje zaupnike razposlala vzorčne steklenice. — Zaupniki bodo izročili steklenice posameznim zadružnikom, in sicer vsakemu zadružniku po tri steklenice za eno sorto vina. Steklenice bo zadružnik, ki hoče zadrugi vino v nakup ponuditi, napolnil ter jih dobro zamašene izročil zaupniku, od katerega je steklenice dobil, da jih skupno pošlje načelstvu v poskušnjo Za preiskušanje vina in določitev cen se je sestavila posebna komisija, obstoječa iz strokovnjakov. Imena teh jamčijo, da bo se pri presoji vina in določitvi cene pravično postopalo. — Izid preiskušnje in visokost cene, katero ponuja zadruga zadružniku, bo se le temu naznanil. Če je zadružnik s ceno zadovoljen, se sklene kupčija. Vinarska zadruga bo kupila v začetku par sto hektolitrov — pozneje seveda več. Sedaj je najprimernejši čas, da posamezni vinogradniki iz cele Južne Štajerske pristopijo zadrugi, vplačajo deleže ter se oglasijo s ponudbo svojih vin. — Kdor hoče zadrugi pristopiti in zadrugi vino ponuditi, naj se obrne po dopisnici na Prvo južnoštaj. vinarsko zadrugo v Celju, ki bo na vsako vprašanje takoj odgovorila in dala potrebne nasvete in navodila. Novice iz drugih s1oy. krajev. u Volitve v splošni skupini na Koroškem za deželni zbor so se vršile dne 24. tm. Nastopile so 4 stranke, nemški liberalci, nemški klerikalci, so-cijalni demokratje in Slovenci. V vseh 4 okrajih je prišlo do ožjih volitev in sicer v celovškem vol. okraju med nem. lib. Metnitzem in Slovencem G r a f e n a n e r j e m, v beljaškem vol. okr. med nem. lib. Bruggerjem in soc. demokratom Eichom, v obeh ostalih okrajih pa med nem. liberalcema in nem. klerikalcema. Ko so nemški lib. in s. d. za ožjo vol. sklenili kompromis ali dogovor, je zmagal Metnitz proti Slovencu Grafenauerju, soc. dem. se je prepustil beljaški okraj, v ostalih dveh okrajih sta pa prodrla nem. liberalca. Če bi slovenska politika na Koroškem ne hodila po tako izrecno klerikalnih potih, bi se bilo dalo v zvezi v socijalisti že v splošni skupini priboriti 1 poslanca Slovenca. d Pri občinskih volitvah v Idriji so klerikalci propadli v vseh treh razredih. V 3. razredu so dobili 158 glasov proti 229 naprednim. d Vinsko razstavo in vinski sejem v zvezi z vinsko poskušnjo priredi kmetijska podružnica v Novem mestu 17., 18. in 19, aprila. d Slovensko ženstvo v Ljubljani je sklenilo za slučaj vojske organizirati oskrbovanje ranjencev v deželni bolnišnici in Leonišču. d Perutninarska razstavo priredi ;meseca maja t. 1. osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani. v Vladajoča laška klika v Trstu hoče tudi letos pri obč. volitvah zmagati s sleparijo. Polovico slovenskih vo-lilcev je izpustila iz-imenika. Slovenci • se bodo seveda temeljito pobrigali za ■korekturo teh vzornih imenikov. d Obrtno-pospeševalni urad namerava ustanoviti še to leto kranjski deželni odbor. u Predlog za slov. obrtno šolo v Trstu je vložil v drž. zboru posl. dr. RybaF. „Brahialna zaušnica". Dr. Žerjav v Ljubljani je na javnem shodu dne 3. januarja 1.1. med drugim tudi rekel: »Božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo bra-hijalna zaušnica dež. preds. Schwarzu". Na obtožbo državnega pravdništva, ki je trdilo, da je dr. Žerjav s tem pozival k nasilnostim zoper Schwarza, je dež. sodišče v Ljubljani obsodilo gosp. dr. Žerjava na 100 K globe. n Za povzdigo živinoreje na Kranjskem s pomočjo živinorejskih zadrng sta vložila v drž. zboru predlog posl. Demšar in dr. Krek. u Za ureditev vzorne sirarne v Stari Fužini v Bohinju je poljedelsko ministerstvo dovolilo »Mlekarski zvezi" 8000 K podpore. a Iz kranjske hranilnice se je dvignilo zadnjih 5 dni nad poldrugi miljon kron, vložilo pa komaj par sto kron. a Pri občinskih volitvah v Sp. Šiški pri Ljubljani so v III. razredu prodrli socijalni demokratje, včeraj pa v II. in I. razredu Nemci s klerikalci in socijalni demokratje. „Slov. Nar." navaja kot vzrok brezbrižnost ta-mošnjih naprednih krogov. a Živinska zadruga se je osnovala v nedeljo 21. t m. v Predosljah pri Kranju. a Trojčke je porodila v Zgornjih Jaršah pri Mengšu žena Alojzija Haupt-mana, mizarja v slamnikarski tovarni v Domžalah. Mati in deca so zdravi o Obč. volitve v Trstu. Do pred nedavnim Italijani v Trstu za Slovence sploh niso hoteli vedeti — Slovanov v Trstu ni bilo — Trst je bil čisto ita-ljansko mesto itd. Sedaj pa, čim bližje prihajajo volitve, tembolj se jim tresejo hlače; in sedaj se je začel tudi lov na volilce. Če bodo Italjani vse obljube, ki jih sedaj volilcem delajo, izpolnili, postane Trst »obljubljena dežela". Pa seveda, po volitvah bodo na vse lepe besede pozabili. v Novo društvo. Namestništvo v Trstu je potrdilo pravila društva »Zveza županov in podžupanov na Krasu" s sedežem v Sežani. a Zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanju obsojen notar Hafner v Kostanjevici še vedno nastopa kot kazenski zagovornik in to celo v svojem okraju. Debelo kožo imajo razni klerikalni kolovodje! o Deželnozborska volitev V kmečkih občinah na Koroškem. 29. tm. 29. t. m. so volile kmečke občine. Odločitev je padla kar pri prvih volitvah. Izvoljena sta dva Slovenca (dozdaj so imeli Slovenci v deželnem zboru samo Grafenauerja!), 11 nemških nacijonalcev in 2 nemška klerikalca. Izvoljen je Slovenec G r a f e n a u e r v vol. okraju Pliberk—Železna Kapla z 877 glasovi proti L. Pristovu, kandidatu nemških nacijonalcev (277 glasov), dalje je izvoljen Slovenec Flo-rijan Ellersdorfer v vol. okr. Beljak—Dobrla vas z 748 glasovi proti nem. nacijonalcn Rdschu (523 glasov). Lepo manjšino so dosegli Slovenci v vol. okraju Celovec okolica — Borovlje, kjer je dobil slov. kandidat Ivan Štrukl 722 glasov proti 1350 nemškonacijonalnim, ravno tako v vol. okraju Beljak—Paternion—Rožek slovenski kandidat Ivan Vošpernik 774 glasov proti 1090—1160 nemškim, dalje v vol. okraju Trbiž—Podklošter slov. kand. Jožef Škrbina 221 glasov proti 338 nemškim. To je gotovo lep uspeh pri zadnjih volitvah, še lepši bi pa bil, da se giblje koroška slov. politika v bolj umerjenem in ne tako ekskluzivno klerikalnem duhu. v Možiea. Na dan volitev se je zgodil pri nas slučaj, ki razburja vsakega poštenega človeka. Volitve za deželni zbor (na 24. marca) so se pri nas vršile v neki gostilni p. d. pri Krautu. Vsled razburjenosti je bilo umevno, celo potrebno, da so se nastavili redarji, ki so skrbeli za red. Dva redarja ali; policaja nastavljena od »pliberške unije" sta imela nalogo skrbeti za red. B)den policaj je bil zunaj, torej izyen hi^e, drugi pa v sobi, ali pravzaprav med vrati. Ko pride neki kmet (Kaiser), ga prosi, naj mu naredi prostora, da pride v sobo. Policaja pa popade jeza in ošabnost in dopoveduje kmetu, da je on policaj v Možici in kot tak drugi gospod za verbolterjem. Kmet ga še enkrat prosi. Policaj pa ga zagrabi, drugi mu pomagajo in kmalu so postavili nemški in nemškutaraki kultu-ronosci kmeta na »left". Kmet se je seveda razburil in udaril policaja malo s palico, nakar je bil aretiran in se bode vršila obravnava pred sodiščem. Mi pa prosimo merodajne kroge, da se natanko informirajo o tem ter storijo svoje korake, da se kaznuje tudi ne postavno postopanje takšnih nemšku-tarjev. Gospodarski povzdig Istre. Vsled incijative poslancev dr. Laginje in dr. Rizzija se snidejo v sredo 31. tm. v Trstu vsi novoizvoljeni isterski deželni poslanci brez razlike strank. Izdelati se namerava program za gospodarsko povzdigo Istre. Upanje je, da bo vlada pripomogla k akciji z večjim doneskom kot je prvotno nameravala. Tudi deželni odbor bo dal iz deželnih sredstev večjo svoto. Dopisi. Iz Dramelj. Ker »Slov. Gosp." o našem shodu tako lažnjivo poroča (resnica mu je itak zarjavela!), hočem o istem prav natančno poročati! Občinstva Se je zbralo okoli 400. Pozdravil ga je g. Miloš Jarnovič: Omenja, kak volilni boj smo imeli pred 2 letoma za državnega poslanca. Kaj se je vse pisalo o našem poslancu! Posebno »Slov. Gosp.": da je bolan, da bode kmalu umrl, da državni zbor ni hiralnica itd.; a danes ga vidimo med nami čilega in zdravega! — Po teh besedah se je predlagala volitev predsednika; izvoljen je bil g. Jarnovič proti 4 glasovom, namreč »č? strtega" in njegovih 3 vojakov. — Poročilo g. državnega poslanca je bilo velezanimivo; utihnili šo še tisti 4 razgrajači, kateri so prišli z namenom, delati nemir. Drugi govornik, g. Trstenjak, je poročal o starostnem zavarovanju. Svojega govora ni mogel do konca izvesti, ker je nastal na »desnici" hrup; odlikovali so se posebno Francelnov Franc ter trije vojščaki gospoda župnika, katerih eden se je parkrat prav krhko po krščansko »permejdušov". — Na poziv predsednika, da bi se odobril ali zavrgel vladni načrt glede starostnega zavarovanja, oglasi se k besedi »častiti" g. župnik. Čnjte! »Vi gospod poslanec ste pred 2 letoma tukaj obljubili, da ne bodete nič proti veri delovali, pa vendar ste, namreč velikokrat je pisal »Narodni list" proti veri." Gospod poslanec, kateremu smo se čudili, da je sploh mogel tako mirno prenašati krivo napadanje, (dokaz, da je Čuval župnikovo autori-teto! 0 vpraša, kje se je kaj takega pisalo, da njemu ni nič znanega, Nato izvleče »častiti" iz suknje celo kopo »Narodnih listov" in čita: »Deželni šolski svet; kranjski je prepovedal šolski mladini brati »Omladino" in »Svobodno misel". Kaj bode dosegel s tem?" Gospod poslanec pravi, da ne najde v tem nič protiverskega ter da je on tudi zato, da se verski Čut ne sme Žaliti. »Čutiti" pa narekuje, da on mora uplivati na urednika, da mora tako in nič drugače pisati. Roblek pa povdarja, ako ima on tako moč, zakaj pa on ne upliva na »Slov. Gosp.", da ne bi tako nesramno lagal ter napadal ljudi po krivici, kakor je n. pr. glede njega, ko je glasoval le za nujni predlog pogodbe z Srbijo, že drugi dan prinesel »telegram": Roblek je glasoval za odprtje srbske meje; prodal je svoje kmete. — Akoravno je on po časopisih celo zadevo pojasnil, še do danes »Slov. G." ni preklical svoje laži. Župnik mu seveda tega ne verjame. Medklici: Župnik veruje le to, kar on pove, drugemu ne verjame nič. Gospod Roblek mu da častno besedo, da je govoril resnico in ko mu »častiti" še ne veruje, pravi: »Torej jaz Vam danes tukaj po pričah ne morem dokazati, pač pa v slučaju, da to ni res odložim, svoj mandat in nočem biti več poslanec. — Medklici: »Potem pa bode Ogrizek poslanec". Hkoncu še „častitega" g. Roblek opozori, da on kot župnik ima vsako nedeljo svoje farane pred sabo, jih poučuje, a vendar ima tudi grešnike, kako vendar on od njega kot poslanca zahteva, da bi narekoval uredniku katerega lista, kaj naj piše ali kaj ne. Tu je pa prihajalo »častitemu" vroče, začel je pot potiti, skočil z odra ter se skril med svoje Štiri vojsčake. Hkoncu da g. predsednik na glasovanje zaupnico g. poslancu ter poživlja tiste, kateri so proti, naj vzdignejo roke. »Častiti" takoj protestira, češ naj vzdignejo čisti roke, kateri mu izrečejo zaupanje; predsednik mu ustreže iu večina dvigne roke, a »častiti" s svojimi naočniki pravi: ena tretjina. Predsednik pa hoče na vsak način resnico popolnoma dokazati ter zahteva, da vsi tisti, kateri izrečejo poslancu nezaupnico, naj vzdignejo roke. Nezaupnico jih je izreklo 5, beri pet, prvi je bil »častiti župnik Ogrizek", drugi Jokl, kateri sedaj pokoro dela, ko ga je ženka naklestila, Franclnov Franc, dva Ribiča. Slivnica pri Celju. Da »Slov. Gosp." ne ljubi resnice, to smo vedeli, a prepričal nas je o tem še, ko je v predzadnji številki poročal o našem shodu. Tam laže, da je urednik gosp. Spindler v spremstvu učiteljev agitiral. Imenovani gospod je prišel in odišel ter nismo videli učitelja, ki bi storil korak ž njim. Na shod so bili povabljeni učitelji, kakor drugi zaupniki. Dopisniku svetujemo, naj se poda k: našemu gospodu kaplanu — saj nista daleč narazen — in ta ga bo poučil., da je vsaka, tudi najmanjša laž — greh. O učiteljskih plačah se na shodu sploh govorilo ni. Ima pa prfTrsničarska zadruga" pri sv. Bolfenku pri Središču in sicei; 30.000 pošipa (Mozler) in 30.000 laškega rizlinga, 100 komadov po 14 K. Kdor rabi, naj hitro piše po trsje. UTU"i.ij*ru-»rrrr-r^rM—^i"'—riVa—irr * — i"jYM-r • ■ — ■ • ■ ■ ■ — ■..,» ■ . -. | ■.. Trst, 26. marca 1909: Line. „ 27, 52, 63, 14, 16. 14, 42, 64, 19, 12. Najboljše I raznovrstne pluge, tudi ta-kozvane „kultivatorje", kakor pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate, drevesne žage, trsne 1 škarje, leščerbe za vničevanje gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, ^nadalje trnjevo žico in žične mreže za flf plotove, traverze, cement in vse stavbinske potrebščine, sesalke in vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseh vrst, priporoča po najnižji ceni trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje. Zaloga izvrstnih šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih plo&£. 5000 kron zaslužka plaSam vsakomur, ki mi dokaže, da moja Čudežna zbirka 300 komadov za samo gld. 2 50 ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoCa io toCno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlaC. garnitura manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni 'nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji, 1 pat. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudiCkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2"50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S. Urbachu, svetovna razpošiljalnica. Krakov 16. NB. Pri naroČilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoCe se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izkljuCen. Kaj si tako obupana, soseda? — Kako ne bodem, ves denar sem Izdala za obleke, pa sem Se vedno raztrgana. — Ja ja; tako je, ako se ne kupuje v slovenski trgovini na debelo in na drobno R. Stermecki v Celju, katera razpošilja vzorce, cenike in blago po vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša na Spodnjem Štajerskem. Zahvala. Podpisani izrekam tem potom blag. g. dr. Jos. Ipavicu, zdravniku v Št. Jurju ob južni žel. naj-iskrenejšo zahvalo, da je mojo ženo, ki si je 4. svečana zlomila nogo, tako dobro in uspešno ozdravil, da je že po preteku 5 tednov mogla zopet hoditi ter ga vsem najtopleje priporočam, posebno pa v tej stroki. Št. Jur ob j. ž., dne 25. marca 1909. Jože Podgoršek p. d. „Cestni Jože". Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od 32 — 40 vinarjev franko postaja Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje! 83 10-8 Sprejmem (strojepisca). Vstop ta&oj. Plača po Dr. Horvat, Ptuj. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Grablje dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 10-9 Priden in pošten se takoj sprejme kot učenec pri sedlarskem mojstru g. Janezu Krivec v Ribnici na Pohoiju. Pozor! 50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K. Ker je vež velikih tvrdk prišlo v denarne tež-koCe, sem dobil nalog veliko postavko Čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para Čevljev na jermenCke za gospode in 2 para Čevljev za dame, usnje rjavo ali Črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povze ju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj! 39—1 • * - - ■ ^ ' ' ' l*.*.~M l.l >~l J l'".' ,( ■ < lH_r pristni franjsKi lanenooljnati ff^ltCŽ Oljnate barVe V posodicah po S, 1 Kg KaKor tudi V Večjih posodah. fasadne barVe za hiše, po Vzorcih. SliM Vzorci in papir za zVorce. m pristni anglešKi za VozoVe, za pohištva in za pode. StcHtarsHi tilej (Hit) priznano in stroHoVno preizKušeno najboljši. Karbolinej prVe Vrste. jViaVec (gips) za podobarje in za staVbe. Čopiči 'domačega izdelKa za zidarje in za VsaKo obrt priporoča fldolf jCattpttnatm V Ejubljani. ?rVa HranjsHa tovarna oljnatih barv, firnežeV, taHoV in steHlarsHega Hleja. m- Zahtevajte ceniHe! -m Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80h; belega 4K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg veleflnega, snežnobelega, pulje- nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 118 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, it. 773, Sumava, Češko. 8 25-2 V. Yeršec, drevesnica in trsnica, Bizeljsko pri Brežicah priporoča svojo velikansko zalogo vseh vrst sadnega drevja, jablan, hrušk, črešenj, breskev, divjakov, divjih kostanjev i. t. d. — Nadalje cepljene amerikanske trte za najnižjo ceno. — Vsak naj naroči moj senik, vsak ima velik dobiček. 6 52—12 Največja in najcenejša izben v "f in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. HH f Predno si kupite uro, • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla-1 tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, »Narodni dom1. je izborno dušičasto gnojilo. Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žve-plenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno trgovina z železnino in umetnimi gnojili Jerkur" P. Mojdič, Celje. Pojasnila in cenike z obratno pošto in zastonj. Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno i znamko,tiger Pfeiferjeuo pralno milo IZ 28 51-11 milarne Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje.