Tečaj XVII. go podarske, obertnišk Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 24. avgusta 1859. Gospodarske skušnje. (Kako odverniti, da tiči ne delajo škode v (Kako s cepiči ravnati). Mnogokrat toži . kak i V ogerskem vinskem časniku . „Un no gr ad i h?) Weinzeitung4, se bere le-ta svčt, ki garische ga neki vinorejec po pravi ne po vertnar, da je prejel cepiče suhe iu vele. Komur se kaj mnogih skušnjah priporoca. Vse strašila takega primeri, naj položi cepiče v vodo, pa tako, da v magajo nič. Pervo je, naj gospodar vse sadne drevesa posodi voda čez in čez čez cepiče stoji, in tako naj ležijo poseka iz svojega nograda, da tiči ne morejo gnjezd imeti v nogradu. Drugo je, naj se meje okoli nogradov napra 24 ur. Ce je mogoče, naj se posoda s cepiči postavi na sonce » 24 ur naj ali naj se saj postavijo na kakšen toplejši kraj. Cez vijo iz bez ga (Hollunder) in sploh naj se bezgovih • i I Vf At • 1 • 11 â > i • A • É V — se potem cepici vtaknejo v zemljo v kako germičev zasadí kjer koli je mogoče v nogradu in v senco. Ali so cepiči res suhi ali ne, se bo pokazalo v okolici njegovi. Tiči, ki delajo vinogradom škodo, zobljejo • 1 1 1 * % a ^ « > t V t • i # » * * ~ v . A . . _ _ pervih dveh dneh. Ce se po 48 urah se fris ni vidijo, bezgove jagode V se raji kakor grojzdje, in dokler bezeg le cepiž njimi brez vse skerbi. S cepiči pa, ko si jih terpi, ne bojo letali na terto; le takrat se lotijo grojzdja iz vode vzel, naravnost cepiti ni varno, ker koj takrat se še kadar jim druzega živeža pomanjka. > ne dá spoznati ali so V « • z1v1 ali ne. Cepičev nikoli ne sprav (Sol kaj dober gnoj za mlade sadne dre ljaj v kak hram, pa tudi v pesek jih ne vtikaj. Najbolji se vesca). Ni boljega gnojila za ohranijo v senci pod prostim ueborn, če se v kako mastno mlade drevesca kakor je sol ako se zgodej spomladi okoli njih soli toliko posiplje --------J - ----— j---- I""""'" * ----- ------------------~c?v'r . v. v. unvn Iijiu ov»i iviiiw zemljo ali ilovico vtaknejo; al treba je, perst ali ilovico da se zemlja skrije; kolikoršna je drevesna krona, toliko dobro potlaćiti okoli v zemljo vtaknjenih koncov. S tako okoli naj se potrese soli. Za to rabo pa ni treba ravno ku- spravljenimi cepiči sem cepil še drugo leto in dobro so se Stara navada, da vertnarji najraji cepijo, kadar gnojna sol (Dungsalz), je za to dobra. Skušnje nalašé I » • I I .. V . « « « . . _ přijeli. mesec doraša, ker takrat meni se je zdelo, kakor da bi v tem času lub se bolje ločil za cepljenje. hinske soli, tudi tista sol, ki se po ceni prodaja pod imenom inuzga kvisko kipi, in tudi napravljene so učile, da sol vsak drug gnoj prekosi. Dr. Fikert. (Stare drevesa pomladiti). Neki gospodar v lvetot-u na Francozkem je imel na svojem vertu več starih (D Obertnijske skušnje se z olj nat b jablan ki ze niso dosti več rodile. Pornladil jih je tako-le: Lansko zimo je neugašenega apna raztopil v vodi in ko p o m a 1 a n e kakor je tako imenovani namazane ali reči hitro posušijoj, ni boljšega pomočka . ki se mangan-oxydhydrat je voda V se gorka bila, je je ua debelo s pemzeljnom na mazal na skorjo starih dreves. Tako je pokončal ves merčes, ki se pod skorjo potika, stara skorja je odpadla, namesti nje se nova naredila, in večidel vse tako namazane drevesa so se spet tako poživile, da so letos prav lepo cvetele in v apoteki čujejo. Mangan ali pa v Vse drug takih štacunah dobi, ktere z barvami kup i sušila so bolj počasne pa tudi dražje xydhydrat pa, ako ga lanenim oljem napravlj dobre m je pi bat stanovitna pnmesas * t kakoršni koli z i jo posusi v enem dnevu do N bokal lanenega olj se obetajo dosti sadja. (K o r e n j e » Fortschritt". bčelam dobra paša). Neki bčeiar je zapazil, da so bčele z velikim veseljem letale na ostanek osterganega korenja. Dal je tedaj nalaš več korenja (merkve ) zribati í ostergati) in ga je postavil bčelam pred bčelnjak ; bčele so letele na to korenje kakor na ajdo. Tudi je dal korenja v vodi kuhati, da se je popolnoma razkuhalo, in ta sok je postavil bčelam pred bčelnjak. Tudi na to sladčico vzame pol lota imenovanega mangana in v poiivi ali kotlića postavi nad žerjavico, da se zgreje ta zmes toliko, da se olje en main kaditi začne in tako (pa ne več) naj se kuha četert ali pol ure; večkrat se mora ta zmes pomešati naj- bolj s kako železtio ljico Ko se vidi > da olj ruja vk a s to prihaja, odstavi kotel ali ponvo od ognja, da se olje počasi razhladi; ko se je hlad odlij od tega, kar se je so bcele letele z velikim veseljem, larjem pomanjkuje živeža za bčele Spomladi, kadar bče- korenje bi utegnilo pogina. Naj bi bče na dno vsedlo. Treba pa je, da se barve na kamnu najpred z navadnim lanenim oljem ribajo, in potem še le se pridene tega z manganom podelanega olja toliko, kolikor ga je za namazek potreba. , Gew. f. Hessen dobra piča biti in marsikter panj reŠiti larji nasi poskusili to! (Hrenova voda pokončá uší in vsak drug merčes na rasti i na h). Napravi se voda pa tako, da se hren zriba in več časa v merzli vodi namaka. Voda se kaj dobro). Napraviš si pa lahko to mazilce, ako si v potem ocedí, in rastline se ž njo ali umijejo ali poškropijo. apoteki za kaka 2 Za domače potrebe kaj. (Za opekline je mazilo iz kreosota in olja grosa tistega olja kupis, ki se mu kre-Najmenj dvakrat vsako leto naj se očedijo rastline s to vodo. osot pravi, in temu olju přiliješ pětkrát več navadnega (Keb ffHOl J sila doviten) po skušnjah 1 a šk ega ali pa frišnega lanenega olja; oboje skupaj ki jih vertnar Fischer v Frankobrodu naznanja. Cele kupe shrani v terdno zamašeui flaški za potrebo, kadar se kde nalovljenih kebrov je dal ta vertnar s teškim valjarjem zmeč- kakor koli speče. kati in z njimi je potem zemljo pogiiojil. Čez 2 leti se ni mogel precuditi, kako rodovitna je skušnja nam spet poterjuje, kako se bila ta zemlja Ta (Kako vinske flaške zakapati). Najbolja smola zakapati Haške prav terdno, se napravi tako-le: Daj raz- ? tudi škodljiva stvar tajati 2 delà ru m enega vozka in prideni 4 dele kolo velik dobiček oberniti, ako je ospodar um in prid fonije in tudi 4 dele smole. Ko je ta zmes popolnoma iraztoplj pomoci vrat nalité in zamašene flaske va-njo in zasuči potem flaško počasi okoli in okoli tako, da se smola od eh straní lepo vratů prime. Nekteri ter Sam paíijski napravijo to smolo lepše in svitlejse, da omenjeni zmesi pridenej še 2 delà g u m i 1 a k a ; g u m i 1 a k naredi tudi. da se smola ne kruši rada Različnost živeža v raznih krajih sveta. Življenje človeško. v ^ — Življenje človeško se šteje po mnogih skušnjah sploh na 33 let. Četerti del ljudi umerje pred sedmim letom, polovica pred s e d e m n aj s t i m, in tisti, kteri starost uča-kajo, uaj se srečne štejejo, ker je ta sreća polovici čio-veškega rodu odřečena. Od 1000 ljudi le eden doseže sto let, med 100 jih je Ie kteri doživijo 65 let, in med 500 je le eden, kteri V nikaki reci ni toliko razlicnosti kakor v živežu raznih narodov. SI je zadovoljen s svojimi žganjci in s svojim sokom, La h u se smeja serce, kadar se nasiti & kosčkom polente in z grojzdom, Ind zajme včasi med doseže osemdeset let. • , Vseh prebivavcov na svetu se šteje okoli 1000 milij., kterih vsako leto umerje 33 milijonov 333,333, vsaki dan 91 tavžent 824, vsako uro 3,730, vsako minuto 60, vsako sekundo pa ederi. Ta velika zguba ljudi se pa poravna z gončnim izhodom in zahodom mervico rajža; al Eskimo si komaj potolaži svojo lakoto z dvajsetimi funti mesa v ravno tolikšnim številom novo rojenih. Oženjeni ljudje živijo dalje kakor neožeujeni, najdalje dnevu in Tat ga požre v 24 ah svojih štirideset kteri so v svojem življenji pridni in zmerni funtov. Kapitan Cochi (Košran) omenjuje v svojem po v vsem. v Zensk topisu še celó, da je neki Tatar del velicega vola pod streho svojega v 24 urah celi zadnji života spravil, zraven pa dvajset funtov masti pojede! in primeruo veliko razbe « ovega masla mi Trem Jakut ktei so tudi Tatari, se malo zdi, za kosilo celega severnega jelena (Rennthier) do belih kosti oglodati. tisti Veliki ljudje živijo tudi dalje kakor pa majhni. umerje veliko manj pred petdesetim letom, kakor pa možkih. Zato je toliko starih bab, med kterimi so nektere (Bog ob-vari, da bi rekli vse), tako sitne in zoperue, da še psa na cesti pri miru ne pusté, čeravno so nektere tercijalke, da je kaj! Ljudje kteri so spomladi rojeni, živijo sploh dalje V Load in N mesa za cloveka na dan, v V J o r k u rajtajo po pol funta i r i z u šesti dél funta mesa druge case na na Slovenskem, zlasti na Krajnsk pride pa kaj in so tudi mocnejsi memo tistih, kteri so svet prišli. Več ljudi se rodi ponoči kakor podnevi, pa tudi več jih umerje ponoči kakor podnevi. majhen drobček funta mesa ua enega cloveka na dan. Pri vsem itak se pa smejo Slovenci ponašati, da jim daje žali Poleg r> Feierabd." Zarnik. krompir in sok klepke pesti in prebrisa g lave, Odperto pisemce „Novicam!" Bog, da jim jih žganje od leta do leta bolj habi Vam, drage „Novice;í gré slava, da ste po primernih Ni tedaj res, da ljudje brez mesa ne morejo shajati, podukih in svaritvah ze marsiktero národno nerodnost in napako odpravile iz šeg in navad Slovencov. Povzdisrnite ako le umejo, si živež tako napravljati, da si v njem tec-nost nadomestijo, ktera se nahaja v poštenem kosu gove- enkrat svoj glas tudi zoper najnovejšo in najnerodnejšo jega ali druzega mesa. Zivež je pa kaj ne enako med ljudini razdeljen. Tu je hlapčonsko šego: nositi „gate' ta studna šemarija čez se ne „gravza štébale. Komu toliko bolj, ker po siromak ktei Dliu lliu t\ y i\ lui i 116 pigiijuiu luimu y u« mi dïuju ununu auuuj «v^t.^^. ------w ------* -----jv ^a* do dobrega nasitil; tam je bogatinec, kteri tlači v svoj že- kani narodi vse Slovence za srovence. Odprite torej toliko, da bi svoje otroke kadaj nesnagi in nerodnosti tacih zarobljencov imajo drugi omi lodec vse sladkai ? ktere si more izmišljevati. Na eni sti je Lazar, kterega glad ni nikoli ugašen, na drugi „Novice" tem svojim zaslepljenim narodnim nerodnežem oči, da spregledajo, spoznajo in opusté to svojo tolikanj pa požeruh, kteri v starosti med desetimi in dvajsetimi leti „nagravžno" in za vès narod sramotivno šego; pokažite toliko nepotrebnoga povzije, da bi 40 „parizarjev pripeljali. T« komaj jim vso njeno ostudnost in smesnost v sledecem ogledalu: Mnogost živeža ljudi je velika se kako si živež pripravljaj Bi večja pa je v tem, konca in kraja so 55 Gate" cez štébale. čudne sladkarije raznih narodov. Enemu se prile ali mehki nos neke posebne zverine, gobec drug bi dali za ikre morskega soma, za ribje zelodce, za se ne izvaljene race morske polže in tičje gnjezda dušo in telo. Od nekdaj že so nosne šege ali ,,modea Tù boljs' tam slabši um razodevale; Pa gerše, kakor „gate" cez ste bale, Je še ni bilo, in tudi već ne bode. r Za božji ćas! kaj ste ob um, prismode: za in pisceta, To vse je zlasti pogoltnim Ki taj com čez vse. Esk lolava v ne H Te cunje jih bolhe vse osrale. Te b' vam „za lepě'" nad „bote" mahadrale ? zrekljivi sreći, kadar si more namazati svoj golt svečami, s kterimi svetijo na ladijah; Abisinec Alj terka luna vas, alj kaj, prismode z lojeni mi se upijani s sroviin mesom in s srovo kervjo, ktei ravno tako upijani, kakor žganje. V P Kaj misli p od vas v našembi taki neki r> So to li cunjarji, ali bolhosj 80 hotli Alj so še kaj hujega še ni davno konjsko meso v Parizu nekega raztergati za živež » al glejte ko jim je priporočal obe svet! Ko je bila In res, kdo b} sodil vas drugać. bedaki? Saj noše te bi sram bio še cigane, leta 1851 velika obertnijska razstava, je prodajal Vas pa le ni! alj imate možgane?! neki gosp. Brechien kaj okusne potiče, paštete in sladcice iz — volovske kervi. Ali bi nas ne obšla skoraj skuš-njava, misliti, da je ni umetnosti čez to? Mesna dvopeka (Fleisch-Zwieback), ktera je poglavitni živež severno-ame-likanskih mornarjev, je bila tudi v omenjeni razstavi. Bila je kakor rujavkasta torta in v enem samem funtu ima skoraj več živeža, kakor pet funtov navadne mesne hrane. En rojak Ozir svetu (N oj s k sreća ú). Vilhelm Schulz v svojih nemških bukvah „Rešitev ljudstev vojaškega go S i a m spodstva" steje armado cele Evrope na 3 m jakov, kteri ob mirnih časih okoli 1000 milij vo- sušé slonovo meso, kakor mi goveje in svinsko meso v dimu. Kuba redi svoje robove (sužnike) s posušenim mesom. S takim mesom kupčujejo v Ameriki zlo in tudi v Evropo so t r ošk prizadenejo. Deržavni d gold or >9 vseh evropejskih derzav znasajo blizo 25,000 milijonov gld., kterih je sama vojska gotovo 20 milijonov prizadeia. Ako se gori ime- ga začeli že pošiljati (Dal novanim 1000 milijonom se pristeje 800 milijonov gold, činžev, znese celi znesek, ki ga armade leto in dan požró, 1800 milijonov gold. Sama vojska v Kri mu je požerla 3000 milijonov. S tem dnarjem bi se dalo na sveta za peti kteri razpor je imel ž njimi. Bil je pa župan eden tistih ljudi terdne 5 ki se radi eez druge povzdigujejo ; zlasti je bil mož ni dal nikomur okoli pavca oviti! Nihće volje, in se del več železnic napraviti. Stanovitna armada nemških zveznih dežel prizadene leto in dan okoli 200 milijonov gold. Ako bi se tega dnarja leto in dan le polovica prihranila, kar bi se v mirnih casih lahko zgodilo, bi se dalo 100 milij. gold, vsako leto za zboljšanje sol, za popravo cest in vodá, za Kazni, ki so bile soseski od gosposke naložene, je s po se ne vé spomniti, da bi se bil dal kadaj s prošnjo ali žu v • , « ganjem omečiti, ce se je kdo zoper kako postavo prcgresil. napravo železnic, bolnišnic in drugih milodarnih reci oberniti. sebno ojstrostjo doverševal. Kadar je pa mejo svojega žu-Koliko siromaštva bi se dalo s tem dnarjem odpraviti, ko- panstva prestopil, se je obnašal nekoliko prijazniši ; ai kmali liko dobrih in potrebnih reči ustanoviti! In po takih na- se je njegova prijaznost potamnila, kmali je jel zopet pi pravah bi se ne potratilo unih 100 milijonov, kteri kakor sano gledati in svoje obličje v gube vleci, tako, da mu kafra zginejo v vojski, da nikjer ni sledu ne tirú od njih; nihče ni popolnoma zaupal. ampak teh 100 milijonov bi bilo lepo viditi v novih želez- Stránská soba. v kteri je župan svojo pisarnico imel nicah, novih potih, novih mostovih, novih šolah, rodovitnih je bila ravno taka, kakoršne so po navadi kmetiške stanice senožetih in poljih, v mnogih vedah in znanostih, iz kterih le v enem kotu blizo okna je stala miza, na kteri je bilo i bi ljudstvo poduk in omiko serkalo, in se tako njega bla- vse polno pišem, kakoršnih v kmetiških hišah nikjer ne gostan zboljšal. Ako bi se bilo vsako leto teh 100 milij., nahajamo. ki so se od leta 1817 do 1848 brez vsega dobička potratili. za omenjene naprave porabilo, bi ne bilo le premoženje v rokah imel, od konca do Potem ko je župan gosposkini razglas, ki ga je ravno kraja prebral, ga zgane skup, ljudstva za 3000 milijonov goldinarjev večje, temuč od- in na mizo položi; potem roke križem čez persi položi in vernilo bi se bilo mnogo revšine, delavnih rok bi se bilo začue po sobi gori in doli koračiti. • veliko ohranilo kmetijam, obertnijam in drugim koristnim početjem. in neizrečeno veliko činža bi bil dal omenjeni lepi kapital. S temi 3000 milijoni bi se bile mogle vse železnice na Nemškem in Avstrijanskem dodelati in še bi bilo 1700 milijonov gold, ostalo za druge potrebe. Zguba, ki jo 8tanovitne armade s tem prizadenejo, da odtegnejo toliko delavnih rok kmetijstvu in obertnijstvu, je veliko veliko večja kakor marsikdo misli. V vsi Evropi sta po Kol-bovi prerajtbi blizo 2 milijona možkih v službi vojaški; ž njimi gré blizo za 2500 milijonov frankov delavne moči v zgubo. Na nemške dežele spada od te zgube najmanj 100 milijonov gold.; pa recimo, da jih le polovica te zgube zadene, znese zguba po stanovitni armadi vsako leto 150 milijonov. Ako se temu prištejejo še stroški za konje, vkvar-tiranje in manevre, in pa zguba po druzih potih, da ta in uni v vojake vzeti mora svoj stan in svoje opravila zapustiti, in da stariši pošljejo svojim otrokom marsikak gol-dinar za poboljšek itd., je očitno kot beli dan, da zguba ki je nemške ljudstva doletela od leta 1817, berž ko ne znaša kakih 5000 1 milijonov gold. Pravična! želja je tedaj, da namesto sedanjega piškavega mirii bi se bila vojska s pomočjo edine Nemčije do konca dognala in vse armade zmaujšale do malega števila. Dobiček bi bil neizrečeno velik za vse ljudstva, ako bi se bilo to zgodilo ! 11 Arbeitg. a (Napoleon III. kot kmetijsk sodnik). 24. dan p. m. je šel cesar Napoleon peš na cesarsko pristavo v Fouilleuse blizo Saint-Clouda, kjer so se drugi dao najboljim poljskim mašinam premije delile. Bil ko je priča, so mnogo mašin poskušali, s kterimi se žito žanje in detelja kosi. Ravno so s tako mašino kosili nemško deteljo (lucerno) cesarjevega polja. „Ta detelja pač ni cesarska!" reče cesar nekako zabavljivo. „Silna vročina jo je zaterla" odgovori eden pričujočih oskerbnikov. Na to se oberne cesar do svojih spremljavcov, pa jim reče: „Vem, gospodje, da je letošnja vročina polju zlo škodovala, — al kdor je vidil travnike v Lombardii in kako znajo ondašnji gospodarji vodo na-nje napeljavati, ne bo luci pod mernik stavil, marveč bo rad spoznal, da se imamo na Francozkem, kar se tiče poljodelstva, še veliko veliko učiti « Vraža Povest za poduk in kratek čas. (Dalje.) li. Med poprejšnim pogovorom vasčanov je bil župan od ar osposke dobil. 11 Gosposka mi daja na znanje pravi — da je bila stara baba Marjeta zavoljo razkladanja kvart, razlaganja sanj in druzega vedeževanja na 8 dni v ječo obsojena. Menda ji bo zdaj veselje prešlo, kravam coprati, da bi kri namesto mleka molzle. Nic ni pomagalo, ne moje opomino vanje ne podučevanje s prižnice, da bi se bil konec síoril tem vražam, in da bi se bili neumni ljudje prepričali, ka kosna sleparica je ta baba. Nak! naj velja kar hoče. ti reči moram na konec priti, in če bo te prepovedane burke bom baburo zdrobil kakor červa v «S anjala i u še delj casa prahu Po tem govoru stopi župan k oknu, in gleda proti nebesu, ki je bilo čez in čez s sivimi oblaki prepeto; le tam pa tam so sončni žarki kakor zlate pušice skozi bodli. Potem se ozíra tjè čez bližnje loke, od kodar vidi tropo vasčanov proti njegovi hiši koračiti, ki so se eden boli od druzega repenčili. rišču. Kmali potem se zaslisi sum ze pred vratmi na dvo-Sultan začne renčati, in županov hlapec rogovileže poprašuje: kaj bi radi in po kaj so prišli? n Odpri, Janez!" mu več glasov od zvunej veléva. Hlapcovo zrnerjanje in lajanje psov je bilo tako, da se ni vedilo, kaj da je. In ravno ko župan svojo stanico zapusti, da bi bil prepiru konec storil, že sliši vrata škripati in velik sunder pred vežjo Vrata se naglo o d p r ó 1 in cela tropa vasčanov z Dušakom vred prigromí od rohnječih psov spremljena v veliko sobo. 11 Kaj bi radi, dragi sosedje?" popraša župan nekako 08upnjen pridše vasčane. v • * r Hudemu vremenu se mora spet zvoniti!" zakřičí nekdo iz trope silnih rogovilezev. jim „Tega vam nikakor ne morem dovolili, ker vremenu zvoniti nič ne pomaga, pa je še celó škodljivo" župan z rahlo besedo odgovori. Mežnarjev sin se na to iz vsega vam nisem rekel!" gerla zakrohoče. „Ali pravi svojim tovaršem. „Zdaj ste sami iz njegovih ust slišali. „On mora, naj hoče ali noce!" n Primorali ga bomo!" zavpijejo vsi kmali in ob mizo tolčejo, da je bilo groza. j u) sr; Župan jim zapové tihim biti. Za nekoliko časa omolknejo, toda kmali začnejo raz-sajati še huje od poprej. Na to jih župan popraša: zakaj da to terjajo. Dovolíte poprej kar terjamo ; potlej boste tudi uzrok Selan v zadnji sobi, in je prebiral pisma, ki jih je ravno zvedili!" se Dušak oglasi. 11 Boter Dušak, le povejte mo, da se mi za svoje Kakor so se naši bravci iz govorjenja teh kmetov poganjamo, ne pa za kaj druzega u - se oglasi neki prav lahko prepričali, niso župana kaj veliko obrajtali; marsi- razkačen vasćan. v Za svoje poljske pridelke in svojo živino! zaro- polnoči okolj svojega poslopja laziti, in sicer iz tega uzroka« peče drugi. ker niso bili brez tistih mackov, ki se najraji stavijo pod » Kratko in malo ne bo obveljalo, da bi po svojoglav- kljuc in kljucavnico in so se bali kakošne druge tihotapske Eiosti enega samega člověka na beraško palico prišli zavpije tretji od straní. „Da, da ! sosed Berkin ima> prav zraven stojećih. u napake. fcf Nekega večera, ko je ravno, da bi dobro rekli, egip-se jih oglasi več tovska tamota pokrivala zemljo, se vzdignejo po vecerji oče Natanael in se podajo na svojo navadno pot. Da brez luči. Župan jim še enkrat zapové mirnim biti, in akoravno se toliko vec lahko samo po sebi zastopi, ker luč ni za-je svoj ukaz z ojstrim glasom jim na znanje dal in s pestjo sto nj, in ker jim je vsak stopaj njihovega boriša bolj znan po mizi udaril, da se je skor razpočila, jih vendar le ni bil kakor marsikteremu vojskovodju bojisce, na kterem se pomiri! ; razdraženi so jeli še bolj razsajati in kričati : preliva brez koristi draga kerv hrabrih vojakov. Nekoliko » Spodiuio ga! Pobimo ga!" so nekteri upili. časa gré po navadi vse po sreči. Obišejo in preišejo bolj Na to omolknejo, kakor hud vihár tudi za trenutek nevarne kote in najdejo kakor vselej vse v najlepšem redu potihne. Ko pa zunaj zagermi, začno zopet kričati. Stari in po svoji volji. Ker pa kakor jastrob, ki v ohlipu zmiraj Dušak, ki se je v kotu stanice zastran zvonjenja s svojimi manje in manje kolobare v navzdol suka, dokler poslednjič sosedi natihoma posvetoval, skoči zdaj pred župana ki je ko blisk na svoj rop ne plane, tako jo tudi oče Pustograjski bil od jeze ves terd, in ga še enkrat popraša, ali bo do- polahno spet nazaj proti hiši krožijo, pa se naenkrat spod volil kar od njega terjajo ali ne? taknejo, in malo manjka, da ne padejo. Župan odgovori, da ne. n rt r> Kdo hudir, je tukaj ?" zarenčijo zdaj in sunejo z vso moćjo v tisto neznauo stvar. Al kazen je berž za petami. zakričijo vsi z enim glasom, in za Joj! ko bi trenil, ste jim spodnesene obe nogi, da se pre- Si bomo pa sami pomagali, kaj ne, sosedje! Da, da!" u starim Dušakom uderejo, ki jim pravi: „Hajd! z menoj so sedje, tukaj nič ne opravimo! u kucnejo ravno na svojega sovražnika. Kdo pa je bil ta? Bote že zvedili ob svojem času. Mi povemo pa zdaj le Na to županovo hišo zapuste in na vrat na nos lete toliko, da so oce Natanael v svoji neprijetni legi najpoprej k očetu Gregorcu. (Dal. si.) Nekaj za smeh pa tudi za poduk 9 jeli šlatati po svojem sovražniku. Al o groza! kamor koli vse le kosmato. Tù ni otipati ne glave, ne kakor dolgo ošpogano polozijo roko, je roke, ne noge, pač pa nekaj takega n y Novice" so nam unidan prinesle dopis iz Tersta, ki šetinasto pometalo. Od strahú jim zarosi pot po celem životu med družim pravi, da so tam osnovali bratovšino zoper kakor da bi bila enkrat mila mati natura njih meso namesti kletvino in rotenju. „Da bi le kaj hasnila !" je pristavila s kožo le s pajčiuo ovila. Lasje se jim šetinijo pokonci in so terdi kakor da bi bili dračje; obup jim še popolnoma roka nemila. Da pa ta pristavek brez uzroka ni, spričuje neka pri godba iz Besarabije y to je y tište otesane dežele y od zapira gerlo. koli hoče „Te muke mora biti konec. u naj že velja kar pravijo in se uprejo s komolcom na svojega ktere se še dan današnji ne vé, je li rusovska ali turška ali brez vsega gospodarja. sovražnika, da bi vstali in jo potegnili; ai pri tej prici do-bijo na desno lice tako berljuzgo, da se jiin zakresnejo To prigodbo pa besarabski 55 Novičar" pripoveduje tako-le: zvezde pred očmi Zdaj se odpró oči terdovratnemu V Pustem gradu, ki v nekem jarku, pa prav za prav tudi grešniku; cele trume grešnikov misli okoli sebe viditi, ki ne v jarku, temveč v globokem, dolgočasnem koritu stoji, ga kakor stari znanci k sebi vabijo; mertvaški pot se mu so bivali neki glasovitni (jahko, da zdaj že ranjki) oče cedi s ćurkom po čelu in komaj se še toliko zavé, da se Natanael Pustograjski. Okrogel mozicelj so bili ko prekriža. gorjé mi! gorjé mi! To je hudir, da! sara vinska jagoda, pa tudi pikast kakor jasno ponočno pod hudir; o Bog in vsi svetniki božji! pomagajte, le še zdaj nebje; dobrih rok, kadar so hotli, bogaboječi, kadar je pomagajte! Ne verjameš, ne verjameš, res, res ne bom, ne moralo tako biti, pričkati, miroljubni, če se niso imeli s kom bom več, hudir naj me v hipu vzame. rekel teh gerdih ponizni proti vikšim, da bi bili njih pljunke besed", tako zdihujejo, ihtijo in pojemljejo oče Pustograjski. lizali, ako bi treba bilo priljudni, če ni bilo brez dobička. ln glej čudež! Serena obljuba pomaga Pošast Na kratko t neka posebna oseba. jih odtrese in bercne od sebe. Oče Natanael se pa hi Pa, kakor pravijo, da pod solneom nič brez madeža poma od tal poberejo in jo uderejo kakor obstreljen divji naš oce ni, ravno tako so tudi imeli kljukico. Bili so namreč enaki tisti pobožni babici, o kteri pripovedujejo naši dedje, da je prižigala enkrat sveče po oltarji sv. Mihela; Pustograjski svojo prasec proti gradiću. Vendar pa zvita buča, kakoršni so bili zmiraj, kar na enkrat obstojijo, perst na razbrazdan nos polože in tiho sami sebi rečejo: ^Kaj velja, da to ni bil že dobó sv. Mihel in njegovi sosedni hudir, zakaj kar ta v svoje kremplje dobi, tega ne izpusti angelji in svetniki vsak svojo sveco y kar zagleda mamce, več. To, to bo gotovo le kak medved. 0 le počakaj kocasti da le sam parkeljček, ki mu sv. Mihel z mgo na persih hlačman, ti zlodjev hudir, ki si me toliko terpinčil. Kaj ne stoji, nič dobil ni ti ubožec! reče zdaj ženica da si přišel po moji ajdi staro si česat? Ti bom posveti!, «■ V J 1 , ">v "UM.I lit. „ \JJ U >VVV "VII1VU «t* Dl JIMKfVi pv »'»J' "J"' "I"' " VVOWI . » « • kaj ti še nimaš nič? Na, na, tudi ti lučico, da mi ne boš da bo kaj. Pa verh tega še s štiiidesetimi goldinarji huda. Tako tudi naš oče Natanael niso radi v prevelikem smuk v žep, in zraven pa še tudi kožo. Hencaj! to mi bo sovražtvu s parkeljnom živeli, kar se iz tega najlože spozna, storjeno škodo in pa strah več ko desetkrát povernilo. Moja da so ga le pogostoma na jeziku imeli, ter ga prav po pusa f domaće „hudič" zvali. Njih prijatli jim sicer očitajo to gerdo Kje je moja puša? Gospodinja le berž luč prizgi in pa burklje s seboj vzemi. Juri! Juri! kje pa te hudir ima? navado iu jih tudi včasi še prav ojstro svarijo; al oče Pu- Gnojne vile v roke in pa uruo za menoj. Naglo tecimo, da stograjski so na to le rekli: „Ne verjameš, ne verjameš, ne zamudimo". Gospodinja in pa hlapec ne vesta, kaj ima r.c verjameš, res, ne bom več, ne bom več rekel te gerde vse pomeniti in nič druzega ne mislita, kakor da so se vražje besede". Al star prigovor pravi, da navada je železná srajca, iu taka je bila tudi pri očetu Natanaelu. Oni so bili toliko mož beseda v svoji obljubi kakor tisti voik, ki za je enkrat zlo bolan obečeval, nikdar več ne mesa pokusiti, samo da bi le ozdravěl. Tako serčno in terdno obljubo va- iskat pameti?" „Molči, molči ! No, pa ti povem, da nad očetu Natanaelu možgani zmešale. „Naprej z lučjo!" režijo oče. Gospodinja z lučjo in z burkljami koraci naprej, una dva pa vsak s svojim orožjem za njo. Al ženska ua enkrat postoji in vpraša: „Kam jo pa vendar dirjamo, morebiti rovati se kletvine, storijo tudi oce Pustograjski v neki medveda". „Nad medveda! pa z burkljami? u stiski. Ziveli so na šamoti; njih soseda sta bila dva ose vzamo gospodinja. se za 55 Nad medveda! pa z gnojnimi Lenka; imeli eo pa to posebno navado, kakor dihur čez vilami?" — zajeclja hlapec — s takim orožjem se lovi ptuji maček, ne pa medved; saj bi mi bili rekli s seboj vzeti sekiro ali pa kramp a r> Jez grem nazaj :tf reče cmihaje se gospodinja — „kaj bo ženska pri medvedu!" „Jez grem pa z vami, kaj bom lez gnojnimi vilami medvedu nosnice trebil?" se kremži hlapec. „Da bi vaji obá nabasal hudir!" zagermijo oce Pustograjski v * t imejta pamet. Medved mo rebiti truděn, ker ves miren lezi; saj sem se jez malo prej čez-nj prekucnil. Vidva ga bosta le, ti z burkljami pri glavi, ti pa z vilami pri zadnjem koncu k tlam tišala, dokler mu jez puse v serce ne izprožim in ga popolnoma ne umorim cc » No! če je taka, pa idimo reče hlapec al bojim se j da bomo zabredili v kakosno oslarijo Cí Vsi trije lazijo dalje: „Le polahko, le polahko! tajo oce Natanael kmali ga bomo zasačili. » Tù y sep- tu-Ie morebiti, le sercnost zdaj, vale, vale bo nas" In res kmali ga zasacijo; zver je mirna in se ne gane, pusa je že namerjena, petelin napet, in po kosmatincu bi bilo, ako ne bila radovednost gospodinje nesrečne smerti zaderzala. Ta namreč nekoliko bližej stopi k omenjenemu medvedu in mu pod nos posveti, kar se začne krohotati in na glas upiti: Moj živi dan! To je medved, to je medved, da mu s:a na n » celem svetu para ni'. Verže burklje prec, polozi svetilnico na tla, poskakuje, k zveri leti, jo miluje, kakor nekdaj An-droklej svojega oroslana. „Da bi te hudir! si le o pamet?,é se zaderejo oce Pustograjski. Al or to sveti in vidi počivati namesti kocastega ospodinja bliže po- híačmana prav modroslov8kega znanega prijatla; bil je namreč čveteronog bližnji sosed „uhan", kteremu pa bolj po domače tudi „osel" pravijo. ljuto babše r> Oce Natanael! oče Natanael! jih pika zdaj kaj osebnikovega osla vi imate za med veda? Kaj! cez osla ste se prekucnili?" K temu pa še Juri pristavi: „Ali nisem le prav imel, da bomo v oslarijo zabředli? In taka je le". In se tako na vse gerlo krohata y da ga kar oblijejo solze. n da bi vaji tri sto hudirjev!" recejo tiho oce Natanael. Ker pa zdaj sami pri sebi preudarjajo, da z medvedom nič ni, in nič z njegovo kožo in nič s štiridesetimi goldinarji, in da jih je sivi uhán tako S gerdo osleparil, jim pade puša z rok in oni vsi oterpnjeni pred oslom. Še le neprenehano krohotanje gospo stoje dinje in pa hlapca razvedri njih pamet, da prav iz globo-kega serca puhnejo te besede: ?50 da me ni vzel prej hudir, ko sem kaj tacega doživel!" utegne še zgoditi n Kar se ni zgodilo, se jih tolaži prekanjena gospodinja. - 59 Le ti prokleti osel! jez moram tega vraga ustreliti !" y le y jutri pa prav debelo plačati" spodinja. yy recejo oce se norcuje go-Juri! tako saj tega hudirja v hlev zapri!" Pustog rajski. To se berž zgodi in potem se vsi pobiti in klaverni s svojo pušo proti gradiću obernejo. Tako tudi gospodinja s svojimi burkljami in pa hlapec s svojimi vilami, samo da ta dva vse druge volje kakor pa njih ubogi gospodar. „Besarabski Novičar" temu pristavlja, da od tega ve-cera so oce Natanael popolnoma opustili svoje ponoćno pa- troliranje y da mu pa do zdaj ni še znano, ali so tudi s kletvino tako storili. Dvomim toliko več sklene slavni Novičar da bi bili slekli oče Pustograjski železno srajco kletvino, ker ni še davno, da jim je neki zuanec te moj sterske verstice dopisa! : Ne verjames, ne verjames, Ak se boljšati ne jameš, Se ne spreoberneš res, Bo prepozen ves tvoj kes! Ni zadosti samo reć' ; * Ne bom vec in ne bom vec Rekel gerde te besede, Hude pa dajal izglede. Tak će boš Natanael ! Se boš pri „hudirji" grel. Mi pa sklenemo to prigodbo in vprašamo: Nimajo le naše ljube „Novice" prav, ki dvomijo kedaj kletvinski zamorci? da se dali ubeliti Čertice iz dnevnika Spisal A. K. Cestnikov. V. Cui ca no comenz no finiss. (Kdor ne vaga, je brez blaga) Prislovica furlanska. V redu najlepših dui mojega življenja stoji dan svet kovanja stoletnice marburžke gimnazije, 2. avgust lanskega leta. * ' Soznaniti se v enem dnevu ne samo z enim, temuč z množico mož, ktere šteje slovenska domovina med najslav niše in najzvestejše sinove, ni kakošna kaj bodi reč. Verh tega pa še poslušati v sredi raznih glasov tudi domačo besedo v prečastnem zboru, poslušati mile pesmi slovenske, in verh vsega še viditi, da med unimi najbolj dopadajo, to je skoro da preveč veselja za serce čutljivega domoljuba. Slovenski govori konec šolskega leta so plodonosni ker spodbadajo mládenče k delavnosti in jim vdihujejo ljubezen do maternega jezika. Zalibog, da se še ni udomaćila y po vseh naših gimnazijah navada, razun ptujih tudi v domaćem jeziku pregovoriti nekoliko besed za slovo ali po-potnico šolski mladeži. Učencom celjske gimnazije gré čast, da so upeljali za zmirom lep običaj, govoriti o šolskem sklepu v nemškem in slovenskem jeziku, popevati med pesmami drugih jezikov tudi pesemeo slovensko. V letu 1856 se je glasila pervikrat slovenska beseda javno v dvorani celjske gimnazije, — pervikrat, kar stoji ondi šolsko poslopje. Prestopil je Rubikon sedanji jurist gospod Dav. Valenčak. Nasledoval ga je v prihodnjein gosp Fr. Ogradi; za njim bogoslovec gospod letu 1857 sedanji bogoslovec se je pojavil v lanskem letu sedanji Mih a Z oj gar, letos pa je besedoval osmošolec in abitu-rient Fr. Zlo čar krepko in možko o razvitji slovenskega slovstva od leta 1848. Bog daj, da bi se za naprej vsako leto našel osmošolec, kteri bi bil pripraven prevzeti slovenski govor! Nadjamo se, da lepe in koristne navade ne bo spodkopala zanikernost prihodnikov, da ne bo ternje zaraslo poti, ktero so napravili in ugladili verli predniki. Razun slovenskega govora se glasi od leta 1855 po-tudi vsako leto pesmica slovenska na celjski gim-nazii za slovo. Letošnjo pesmico je zložil osmošolec in čemši abiturient Maks Pleteržnik y napev pa je napravil njegov soucenec Janez Štepisnik kaj lepo in ubrano. Evo krasnega napredka! Marburžka gimnazija stoji celjski verno na strani. Že v letu 1855 je deklamira! konec leta gosp. sedmošolec A. Stajnko prestavo Koseskovo „Ibikovi žerjavi". Lani pa je govoril gosp. abiturient Jože Suc po gospodu prof. nam tudi lanske Terstenjaku složeni epilo Novice" bile prinesle. o* e> y kterega so yy Razun Celja in Marburga ima tudi Novomesto gimnazijo, v kteri se je jeziku; ali še kje govorilo drugod? leta 1857 v domaćem ne vem. Nadjamo se, da bomo čitali letos v „Novicah" ali pa v „Glasniku" dopise od vseh slovenskih gimnazij in tudi kteri govor v slovenskem jeziku y kakor smo brali lani marburžkega in predlanskem celjskega. Škoda za govor slovenski, da bi ga govornik potlačil v škrinjo, kakor se je zgodilo z onim, kterega so » odaj svoj duševni potem podgane čisto razsekale. Bojijo se naši mladenci, poslati prezg plod po svetu. Pa kaj bi se bal! —"saj niso Slovenci ljudje, kterim bi se ne moglo nikakor vstreči. Vsak se veseli, če sliši ali bere kaj lepega od mlađega početnika. Le hrabro toraj in serčno y z enim mahljejem se ne poseka drevo! Časa je treba se vé da pri vsakem opravilu; n Le» chiosses grandes a fales ben trop timp couven « i pra v i Le cose grandi a firle bene ci vuolc molto Ako hoćeš kaj izverstnega do veršiti, daj si ćasa. temp > to je 268 pridni Furlan, kadar sedi pri ognji kuhaje posto polento in ima pred seboj velik glupast kamen, ktero ie verh tega se červ zlo spodjedal pa ne bo vec kterega je treba rešil. Kakor se skor od vseh strani sliši, se tudi krompir otesati in opiliti, da je sposoben za rabo; in furlanska pri- ne bo kaj dobro obnesel. slovica pravi: „Le prudenca ven cui agns n? * Slovanski popotnik Slovník umj etnik ah jug o s lav ens kih od Ivana Kukulj ević a Sake in s ko g a. Svezak III. Zairrebu 1859. Tiskom narodne tiskárně Dr. Lj u d e vi ta Gaj a. Nazoči tretji zvezek slovnika umetnikov jugo-slovanskih* v kterem je popisano življenje vseh umetnikov iz starega in novega casa, kteri so dělali ali živeli v sadašnjih jug 9 oslovanskih dežeiah, obsega po abcednem redu od čerke Kol do čerke med v krajših ali daljših ob-čertih življenje in delà 104 umetnikov. Med temi je 22 Slovencov, in sicer po rodu: 11 Krajncov, 2 Stajerca, 1 Korošec, 3 Goričani in 5 slovenskih Furlanov. Slavneje slovenske imena v tem zvezku so: Mandeljc (Manlius), kteri je okoli leta 1575 pervo knjigotiskarno v Ljubljani napravil; Lan g u s, malar slavnega imena, ktero bo v njegovih delih še veke in veke živelo; razun druzih umetnikov štirje z imenom Krajnski, en Ljubljančan itd. Okinčan je ta zvezek z obrazom slikarja Trifuna Kokoljića in slikarja Franja Kavčića in obsega pet Učeni gospod izdatelj poziva na zadnji strani zavitka HHH Hl I WÊÊÊÊ vse domoljube, kterim je znano življenje kterega kolj umetnika jugoslovanskega, naj mu dajo na znanje, kar o njem vedó; ravno tako prosi vse dotične živeče umetnike, naj v tem delu naznanjene popise njih življenja s svojimi dodatki dopolnijo in jih pošljejo gospodu izdatelju za dodatek, kteri se bo pridal temu delu na koncu. — Cena vsakega zvezka je 30 kr. v srebru ali. 527Q nov. kraj. Iz Pešta 14. avg. Dopisi Maloktero leto je letina taka, da bi bila za vse prav. Takošna je tudi letos. Kar se tiče žita, moremo reči, da je vendar še precei dobra, akoravno koruza slabo kaže in tudi pšenica ni povsod tako plenjala kakor smo mislili. Povodinj in to ča ste letos veliko našo ogersko deželo hudo zadele. to ča pri nas veliko več škode napravlja kakor nekdaj; to pač kmetovavcom ocitno kaže, kako potrebno je za va rova ti poljske pridelke velike škode, ki jo toča prizadeva celim soseskam. Žalostné skušnje uče, koliko sosesk je preleta potolkla toča; kdor ne verjame, se lah o prepriča ako zve, da samo eni soseski H. M. Vasarheliški Čudno je, da ene leta sčm tekle tega i je tukajsna asekuracija povernila 19,000 gold, za škodo, ki j° ji je prizadjala toča. To bi imelo pač oči odpreti vsem ospodarjem, ki še zmiraj nočejo spoznati velike dobrote o-to takošnjih asekuracij. Vina bo malo; poslednje dve leti je zima vzela veliko tert; to je nogradom škoda velika. Letos je terta malo nastavila in toča je na več krajih jo potolkla, le v malo krajih je bolje. Dobro bo pa vino tako, da nikoli še boljega nismo přidělali; 11. dan t. m. so přinesli pervo zrelo ^rojzdje or na sejm i tedaj celih 10 dni pred memo lani. Konoplje bo veliko, pa tudi s terdi (medu) bo dosti. Iz Celovca 16. avgusta. Povsod so se razlegale letos tozbe o hudi vročini in suši ; ravno taka je bila tudi na Koroškem od začetka julija do predvčeranjim. Ko je pred tremi tedni gojzd na Št. Urhovi gori na dve pičle uri odtod goreti začel in je gorel noč in dan, je prosto ljudstvo celó mislilo, da ga je prevelika vročina sama unela! slednj ktera Je dezji avolj je menda letošnje sopa konec Po po Ajdi 1 liko pomagal, k ke suše zlo hirala, je pohlevni dež ve pa kte je ze eliko usahnilo in La prudenca viene cog;!i anni ? to je: karnet pride cez noć Pis. Iz Krajna 20. avg. E. slovesno obhajali. Cesarjev god smo Kranjci Predvčeranjim nas je zapustil častiti g. Janez Cebul, mož prav krepkega duha in ves goreč za misijonstvo, in se na pot podal v Ameriko. Predvčeranjim popoldne je šel pred odhodom še v Velesovo — svojo do-mačijo, kamor ga je več duhovnov in mestnjanov spremilo. Od tod se je podal v Ljubljano in po železnici najpred na Dunaj (v nedeljo zvečer Vred.'). Z dnarjem je tù še vedno prepir, zlasti zavoljo goldinarskih bankovcov, izmed kterih stare za polne jemljejo, na nove pa 5 nov. krajc. hočejo, dasiravno je bila prava veljava že večkrat ljudém očitno naznanjena. — V7 saboto (13. t. m.j zvecer je pri nas dež po hudi suši pervikrat razpokano zemljo nekoliko , po tem smo se od sv. Roka do danes prav pohlev- pomocil, nega in obilnega dežja zveseljevali. Krompir tù še ne gnjije, le sila droben je; perje mu je se dosti zeleno ostalo, le sèm ter tjè so se kraji peresc posusili, kjer jih je toca pobila. Tuđi do poljskih sadežev še nismo popolnoma upa zgubili, ker so se začeli po dežji še precej popravljati. Od sadja pa bomo komaj kakšen pecelj dobili. Z Bogom ! Iz Ljubljane, Grom kanon na gradu zgodaj zjutraj ob desetih praznična sv. maša, ki so jo peli prečastiti gosp. general-vikar v nunski cerkvi, zvečer pa gostija pri Njih r eksc. deželnem gospodu poglavarji so bile přetekli četer tek v našem mestu slovesne znamenja obhajanja 29!et nega Jožefa. dr. M i kl o si č in se tù mudil dva dni. Ker bi bil slavni godú Njih veličanstva, presvitlega cesarja Franc Přetekli teden nas je obiskal gospod profesor za gospod rad zvedil, kako že stoji z našim si o vn ikom, kterega ie vsakemu mar, komur je slovstvo slovensko pri sercu, so prečastiti gospod general-vikar nektere goi kteri imajo s to rečjo dosihmal več ali manj opraviti pode , po- * vabili v kofij v pogovor 9 ne da bi se pri tej priči kaj sklenilo. ampak le, da bi se posveto val o to in uno. Dve stvari ste bile pri tej priliki predmet prijaznega pogovora: eno je bilo, naj bi odlašalo dalj dajanj ze goto vega m š k lo vensk to delà v posamesnih me i i h v e z k i h, da bi se tako p o 1 a j s a 1 o manj premoznim kupovanje slovnika in se ga po ti poti Alojzevišu v prid več prodalo, verh tega pa tudi kapital, ki mertev leži v škofii, obernil v gotov d kteri bi bil zraven druzeg lep pripomoček za natis slovensko-nemškega delà. Drugo je bilo razodev naj bi b k J m poskerbel se kako so njih 5 o ko pis za natis slovensko-nemškega delà in se dolocil dnik njegov. Vrednik „Novic", kteremu so ranjki knez gospodom takrat stale, ko so slavni mecên umerli izročevali slovnikove zadeve, je povedal zbranim y reči elja je namreč bila, naj bi pred vsemi drugimi gosp M i kl in Gig fajmoštra Zalokarj pregledala in pretresla rokopis gosp kteri se že več let trudi s spiso- vanjem si e t i m o 1 o g k m š keg k po znam ični osnovi in je nabral neprecenljiv zaklad slovenskih besed, prislovic itd. Med tem so knez umerli. Gosp. M i k in Cig za t ništa bila in ništa tudi zdaj ^■■IHH lošić osnovo; gosp. profesor Mik v današnjem pogovoru na drobno dokazal, da po tej os novi ni noben človek na svetu v stanu ka do dobreg dog nati ker sama ta sorodnih ali soglasnih besed ne zadostuje učenemu Slovanu, prostému bi ne pomaga; pri koren i ka h pa dog"01 mogoče, ker več kakor za polovico pa tud nic i slovnika celó ni besed niso korenike gotovo znane. Gledé na to nemogočost je gospod profesor Mik želj razodel naj bi rij veliki svoj zaklad prestrojil v tako pripomogel k d venskemu narodu v cast dognauju slovnika Ako bi se ospod fajmošter abecedni red in ki bode vsemu slo- k prenaredbi, mu tud on fajmošter udal ad ponudi svoj rokopis slo- or to osp 269 ki so zgubili roko in vensko-nemškega slovnika. Ko je gosp. profesor še dokazal, cez svoje navadno plačilo ; (isti pa da bi po gosp. Zalokarjevi osnovi izdelano delo veliko već nogo ali so popolnoma os le peli, prejmejo po 20 novih tiskarnih stroškov prizadjalo, na kar bo treba zdaj paziti, krajc. namečka. ker milostljivi mecên s svojo radodarno roko niso več pri — V več mestih gornje Avstrije se bo od 22. avg. življenji, nikov tako, mara itd., je sklenil svoj ffovor s tem, da nikomur ne vriva da v nobenem jeziku vec ne izdelujejo slov- do 7. sept. 950 cesarskih vprežnih konj po očitni da za Jar ni kov etimologikon nobeden ne dražbi prodalo. Kakor piše vladni časnik, se bo novi, že oklicani svojih misel, ampak da je le odkritoserčno hotel razodeti, občinski (srenjski) postavi pridjalo še več paragrafov, kakor cesar je prepričan da bode novému delu v cast in hvalo. na priliko, opravilo županij v sodniških zadevah, v šol-Dokler še ni gotovo, kaj se bode natisniio za slovensko- stvu itd.; tudi se bo povedalo, kakošno obleko bo smel mestni župan v službinih opravilih imeti itd. Na cesarskem vertu v Schónbrunn-u cvetč ravno ne more reci, kdo naj bo nemški del, in kako, se tudi vrednik delà, ki ima na stroške knezove zapuščine na svitlo priti. Po prijaznih pomenkih sèm ter tjè se je končala ta konferencija, ktera kakor smo gori rekli ni imela zdaj amerikanska cvetlica „Victoria regia u ktero gré vsak pa tudi ni hotla ničesa skleniti, beseda" biti v važni zadevi. ampak le „dobrovoljna gledat kdor le more. Vsaki dan se prikažejo na nji nove zelene peresa, ki so tako velike in terdne in močne, da se Na sv. Roka dan nas je kakih 5 let star otrok lahko na-nje vstopi in jih vendar po dolgi suši obiskal pohleven dež, ki sedaj že skor celi ne polomi. teden po malem napaja žejno zemljo. Ajda in vse kar je _ Mnogokrat imenovani francozki krotivec hudih ali na polji, se je začelo vidoma boljšati; če bo jesen dolgo 8aj porednih konj Rarey pride ta mesec na Dunaj in bo brez slane, se utegne letina saj nekoliko popraviti. tu za dnar kazal, kako v malo minutah najhujega konja doinačih in ptujih dežel 9 Iz Dunaja. Zlo se govori da bode gosp. minister no tranjih oprav, baron Dac h, odstopil in za poslanca šel v R njegovo službo pa bode prevzel sedanji deželni pogla galiciški grof Go^uhovski; na mesto policiju ega i spreoberne v pohlevno ovco. Iz Reke 19. avg. Časnik „Eco di Fiume" zagotovlja da se francozka vlada brani tište avstrijanske ladij e nazaj dati, ktere so Francozi v laški vojski vjeli in ktere so sodnije zaplenjenih ladij že obsodile. mi Iz Tersta 18. avgusta. Po silni vrocini, ktera je skor nistra gosp. baron Kemp a bo stopil bivši poslanec v neprenehoma skozi 7 tednov terpela, je pred dvěma dne Parizu baron H u b n e r ; vitez Toggenburg bo odstop Bruk pa ostane. Kmali se bo slišalo, koliko je resničnega na Primorskem zlo boleha. tudi gosp. minister kupčijst 1 ; gospod minister bar voma deževno vreme nastopilo. Žalibog! da je za polje na Krasu in v Istri že skor prepozno. Grojzdje že spet letos na tem Ravno Zeitung" zvedili pred natisom „Novic" smo iz „Wiener Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka 13. avg. Včeraj je y da je ta novica po najvišjem cesarskem bil zbor pomnoženega dezelnega odbora koncan, ki je le sklepu od 22. t. m. gotova. Ukaz slavnega c. kr. ministerstva za bogočastj malo dni terpel. j f Iz Laškega. Deržavni zbor toskan ski je v Flo nauk 8. dan t. m. (natisnjen v deržavnem zakoniku ki je renci 17. dan t. m. z 168 glasovi sklenil, da nikakor noce bil 20. dan t. m. izdan) oklicuje to Presvitli cesar so poprejšnega vladarja nazaj; vsi poslanci so govorili za ze dovolili, da v većina ljudstva » ni m nazij skih h tistih dežel y k » jezika m vec er dinjenje Toskane s Sardinijo. Ravno tak duh veje tudi ljati v Modeni, kjer je deržavni zbor 19. dan t. m. ravno cesarski ukaz od 9. dec. 1854, po kterem je v višjih raz- to sklenil. Tudi v Parmi je taka, ker ni res, da bi bili redih večidel mo & m šk jezik biti učni jezik ampak le toliko se ima povsod nemški jezik učiti, govori in piše vsak, ki je gimnazijalne šole doveršil da ga ondi „rudečo republiko" oklicali. Kolikor bolj se pa v teh deželah čujejo glasovi veljavnih in imenitnih ljudi, da nočejo več prejšnih vladarjev, arnpak da Lahi hočejo popolnoma Ukaz ta je za omiko druzih do mači h jezikov sila važen; Lahi biti, toliko več se sliši iz Pariza, da je terdna volja vidili bomo, kako ga bojo gimnazijski odj p o 1n o va 1 cesarjeva y da bota prejšna vladarja v Toskani in Modeni d Ker se lahko zgodi, da se s paketov, v kterih se spet nastopila svoj prestol, in da zatega voljo je ostalo ali druge veli ř? k y se dne reči po pošti pošiljajo, 50,000 Francozov na Laškem. Iz vsega je očitno, kako zlo p i s i (adresse) lahko odtergajo, ako se le na pakete y se vrè na Laškem; zatega voljo se pa tudi lahko razume y na p o s e b u i h čijstva ukazalo, da vsi tih pritisnejo, je c. k. ministerstvo kup- zakaj zbor v Zurich-u tako počasi napreduje. Časnik paketov, žaklj na paket, ž P (adresse) takih dnarnih „Ind. B." piše, da v pervem zboru ni bilo sodcov ali škrinjic se imajo t yy v nič va zuega; kelj d a 1 i krinj ne pa na poseben listek papirja » ktei pisat zboru pa je bil razpor že očiten, ko je prišla beseda na to, da imajo poprejšni vladarj i spet na- dru g e m je dosihmal le na stopiti svoje vladařstva; poslanec sardinski je na ambalažo z vozkom ali oblati pritiskoval; če je kaka reč v ravnost rekel, da kaj tafcega sardinska vlada nikdar limauo platno zavita, se ima kos mata st ven oberniti ne bo poterdila. Da je ta beseda osupnila ves diplomaticni in na t napis praviti. Poštám je došel ukaz, da drugač adresiranih reči ne smejo jemati. Če kdo tudi kaj druzega kakor dnar ali dnarne reči po pošti pošlje, naj napravi tak napis, čeravno za te ne velja omenjena postava, sicer tukajšni svet, se lahko povzame iz tega, da so une dni kursi spet zlo padali in se še le poslednje dni spet enmalo povzdignili, ko je rOest. Corr.a prinesel iz Ziirich-a novíco, da bode zbor se dalje časa terpel y da pa bo Po sodbi najvišje sodnij veljá za goljufij y ako se pri kaki dražbi (licitirengi) dvoj m ej a Lombardije kmali doiocena in več licitantov dolgá bo Sardinija s Lombardijo na-se vzela. tudi to, koliko To se in se potem po ti nepošteni poti kaka reč za bo že dalo poravnati y pogovori manj prodá kakor bi se bila brez te zvijače prodala in se dene in Parme bo huda al pravda zavolj Toskane V I • * Mo y m y ce tedaj škoda godi licitacijni masi. Kdor se tacega do^ g 1 e ž k i in rusovski casniki y je res, kar pisejo an-iie bo ta houiatija dognana krivičnega stori, se ima po §. 200 kazenske postave ka- brez velikega kongresa, ker v taki važni reči y ktera znovati, ker je hudodelstva goljufij kriv Zbor solskih mož, ki bi se bil imel že 1 po ima pogodbe od leta 1815 prenarediti, hoče tudi an gležka, ruska in pruska vlada besedo imeti. Očitno je, da svetovati o začasni osnovi gimnazijalnih sol, je spet se Sardinija opira na angležko vlado in da njene odložen y morebiti do prihodnjega leta -.....—, . ^uu... Ft«.., da Toskana, Modena in Parma niso bile plen laške roko ali nogo, dobijo vsak dan 10 novih krajc. za priklado vojske, tedaj osode teh dežela ne morete samo francozka Tisti vojaki, kteri so v laški vojski zgubili eno misli ste tudi ruska in pruska vlada pravi y ruski n Invalid" 210 ln avstrijanska vlada določiti. Radovedno tedaj ves svet čedalje bolj čujejo glasi za prenaredb msk zveze pričakuje, kako se bo ta zlo zamotani klopčič izmotal po kteri naj bi se osnovala e d m Garibaldi se je odpovedal svoji dozdajni slazbi in je Nemci stopajo za dognanje Ne mčij r te dni přisel v L Iz Turína 17 avír nazaj pi • * Kralj je danes zvečer iz Milana te zveze sedaj tako na noger da se govori, da bode sedanji pruski vladar očitno oklicati ne poterdi tega početja, ktero bi dal da prusk lad mu w». jv " ' ww. uai9 u a |»iuana viaua ne puiciui ICga poUClja, KierO Dl Obilna množica ga je z veselim klicom sprejela. utegnilo le seme biti za nove razpertije na Nemškem. Drugi Iz Rima. Ker ni prav, da je predsednik minister st ob enem tudi predsednik deržavnega svetovavst so sv. oče papež sklenili, da ima predsedništvo v d pa pravijo, da ta preklic ne gré pruski vladi iz serca ravno po p nemški zvezi bi ona bila y kcr p o g 1 a- zavnem sve nika kardinala Ant to vavst namesto minsterskega varica nemske edinosti, in avstrijanska deržava bi zgubila onelli-ti Iz Francozkega. Iz P predsed- svojo sedanjo veljavo kardinal di Pie tro převzetí Vsi časniki so polni vlada zlo zaměřila francozk Iz Belgije 16. avg. Kakor se kaže, se je belgišk popisov y kako slovesen je bil na Napoleonov dan vhod ce y da namerja mesto Ant we r p mocneje utaboriti kakor je dozdaj. Akoravno sarja in armade, ki se je na Laskem bojevala. Kakor vlada vladni francozki časniki Belgijancom zavoljo tega ojstre íz polnih rok trosi slavivne križčke iu svetinje je ljudstvo trošilo po ulicah y je cesar z armado jezdaril, iu bode dognala, kar je levite bero, se vendar belgiska vlada ne bo dala ustrašiti pred 11 leti sklenila. Zakaj nek V ze cvetlic in lavorovih vej na cente. Vendar nad vsem pre- Francoz pisano gleda na močnejšo terdnjavo Antwerpniško maguje le glas zadovoljnosti za volj tega y da je vojske k in da so se vojaki spet verni li v domačij Uganjka te zastavice ni tezka Leta 1848 so Francozi na y jili caka na polji in v delavnicah delà dovelj. kakor druge novice Napoleonovega dneva je ta, da je Važniša glas govorili, da bi si radi Belgij sedajni hrup. p r i s voj Od tod Nap d p us t m, ki so zavolj političnih a pregnani Iz Angležkega Francozkeg drug shod letošnj »a lz Lond deržavne 13. dan t. m. je bil zbora k Zastran pregreh v temnicah jecali ali iz bili ali ki so sami iz dežele bcžali. Število vseh teh je laških homatij je kralj • v dal y sila veliko; večidel vsi bojo radi zapustili ječe ali se vernili stojé laške zadeve da angležka vlada še nič govor poslancom na znanje tovega ne vé kako y v domov m ar a j nazaj y le nekteri bojo morebiti rekli, da ne more reči ali se bo za Napoleonovo pomilostenje, ker so besedo dali y da nočejo ž njim nikoli nič opraviti imeti. L. Blanc, Causi g ki bi za tega voljo se tedaj že zdaj ne gležka vlada u del k lz Turskega poravnanje teh homatij utegnil na versto priti Iz Carigrad V zahvalo diere y Proudhon, Viktor Hu Chai da je v ----\ # m -- — - - - © • " « » J*- in se mnogi drugi ruskega velikega kneza K o nš tan ti na tako prijazno sprejel imenitni možje se bojo tedaj lahko vernili na Francozko je sultan od ruskega cara přejel St. Andrej nazaj, ako se ne bojo ravnali po izgledu generalov Chan- mantih, ki je čez 1 milijon pijastrov vreden y d v de garnier i Bedeau in Leílo, kteri bi se bili ze davnej lahko domu vernili, pa nocejo iz male zadeva Led Roll bi utegnil množice eden ï ne y L. pleten tistih biti, kterih veselo pomilostenje Rollin je bil namreč v pravdo Orsini to vo Naj vendar ob kratkem popišemo slovesni vhod Pogovori vredništva. Gospod J. Išk. v Fr.: S poslanima pesmicama ne moremo na dan; pustite pesmarenje dragim. Druge reči pa bomo radi vselej sprejeli, ker iz dopisa vidimo, da dobro pišete. Pisma nam le pošiljajte brez marke. francozke armade v Pariz. Cesarska gard • V praznično voljo oblekla y je a, ki se je bila čedna in nališpana; za tega ■■ m v > je Parizarji niso s takim krikom sprejeli kot druge kerdele, ki so bile tako umazane kakor bi iz vojske prišle; na čelu 1. kerdele je jezdil maršal Baraguay d'Hi 11 i e r s, ki je že pod Napoleon om I. levo roko zgubil; množica ga je z i prijazno ; Žitna cena v Ljubljani 18. avgusta 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 Ů. 69. banaške 5 ti. 69. tursice 4 â. 6. soršice 4 fl. 3. 44. eselim hrupom pozdravljala; on jo je pozdravljal % a. qo na čelu drugega kerdela, v kterem so Turki in jećmena 3 fl. 10. prosa 3 fl. 40. ajde 3 fl. 36. rezi 3 fl. ovsa Zuavi, je jezdaril M Mah y kterega je ljudstvo s še večjim veseljem sprejemalo y mož se je nekako čmerno deržal, ker mu ni bilo prav, da je slavna armada kot truma 20. avgusta 1859 Kursi na Dunaji v novem denarji komedijantov se ljudstvu skazovala y tretje kerdelo je Deržavni zajeini ali posojila.1 Druge obligacije z lotrijami. napeljeval maršal Canrobert, ki je ves vesel na konj sedel in pozdravljal ljudi na levo in desno, iu čebolj so 5% obligacije od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 95.50 5 n v novem dnar. po 100 g. g. 69.—14 % Teržaški lozi po 100 nar.posojilo odi. 1854 „ 79.20 yy 119. 0 upili bolj mu je igralo veselje v očéh y je peljal maršal N y ko ga ljudstvo četerto kerdelo 5% metalike 4 1/ 0. zag leda ni bilo krika ne konca ne kraja; zmagovavec pri Solferin kakor pravimo, zvonec nosil pri današnji slovesnosti je, 4'/ 4°/ 2 0 0 sarja Napoleona so pozdravljali povsod glasni živio Ce klici 3% 2 li % yy yy yy rt n yy yy Y) yy yy yy yy 5°' 73.50 0 Oonavske parabrod ske po g. 100 . . yy 103.50 na tergu Vendomskem ga je čakala cesarica, mali sincek in Obligacije zemlišn. odkupa. | vsa diplomatična gospoda. Ko triietni princ, oblečen spet kot grenadirsk korp (fautek še ni al) y oceta cesarja leda, se ustavi prav po vojaško iu očetu presentira. Po ulicah je bilo ljudi, da se je vse terlo (pravijo, da je bilo čez poldrugi milij v Parizu) in iz okinj je molela glava nad tujcov ta dan (po 100 gold.) 5% dolnjo - avstrijanske g. 94. 5°/0 ogerske.....«73. 5% horvaške in slavonske 5°/0 krajnske. štajarske, koroške, istrijanske . 64.501 Knez Esterhazy. po g. 40 „ 80.50 57.501 Knez Salmove po g. 40 ,, 39.75 42.501 Knez Palfyove po g. 40 i, 38.50 36.501 Knez Claryove po g. 40 „ 35.75 14.50|Knez St. Genoisovepog.40 „ 36.50 24.50 Grof Waldsteinove po g.20 „ 25.50 Grof Keglevičeve po g. 10 „ 14.50 r 72. yy 82. Denarji. Cesarske krone . . . Cesarski cekini . . . Napoleondori (20 frankov) glavo. Iz Rusij Deržavni zajemi z lotrijami ISouvraindori 10 avgusta V) Cas u zagotovlja , da je že Zajem ođ leta 1834 po 250 „ 295. sklenjeno, da se bode v rusovskih sodnijah vpeljala t in t b Iz Neniskega. Iz Berolina 17. avg. Kralj počasi „ ,, „ 1834petink. „ yy yy rt 1839 . . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4% narodni od leta 1854 „ 295. Ruski imperiali Praski Fridrikdori 217.50| Angleški souvraindori % V ^ # 0 umira; osem dni že lezi kakor mertev z zapertimi ocmí in Dohodkine oblig, iz Komo „ 112. 108. 15. Louisdori (nemški) Srebro (ažijo) S> yy r> yy yy yy yy v yy 16.15 5.5$ 9.40 16.15 9.60 9.96 11.72 9.60 16 3 4 se nikakor ganiti ne more. lz vec nemških dežel se Odgovorni vrednik: Dl« Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blainik.