NEKAJ UGOTOVITEV O POHORSKEM RALU »KAVLJU«
TončicaUrbas
Naši zapisi o ornih napravah, to velja tudi za vse druge poljedel-
ske naprave, so dokaj skromni. Še vedno nimamo preglednega dela, ki
bi nam podalo sliko vseh tistih naprav, ki so jih uporabljali v raznih
predelih Slovenije do polpretekle dobe, ko so industrijski izdelki jeli
izpodrivati starinske pluge in ostalo orodje za obdelovanje polja.
O vseh takih ornih napravah smo imeli le skope zapise, ki so
naprave omenjali le mimogrede in površno, brez natančnejših podatkov
in opisa, kakršne zahtevajo sodobne znanstvene metode.
Tako smo vedeli le za glavne pluge, navadne in dvojne, le malo ali
sploh nič pa o ralih in plužnicah, dasi jih avtorji, ki so se posvetili
temeljitejšemu študiju ornih naprav, dobro razlikujejo od samih plugov.^
Skromno omenjajo zapisi med drugim orodjem tudi pohorski kavelj^
in psico ali kuzlo, ki so jo baje uporabljali na Gorjancih.^
Med obema zadnjima napravama pomeni za slovenske etnografe
pravcato uganko pohorki kavelj, saj nimamo o njem nobenih natanč-
nejših podatkov razen skromnega Koprivnikovega opisa v Planinskem
vestniku,* kjer pravi v 9. poglavju o poljedelstvu na Pohorju takole:
»Poljska vprežna orodja so: ralo (oralo), ki je podobno češkemu
rohadlju (še bolj pa kavlju), in ki ne obrača, ampak le trga, drobi in
rahlja; merjasec, ki je plug z dvema glavama; na eni je... itd.«
Temu dokaj skopemu opisu rala je Koprivnik priložil na 81. strani
še skico z naslovom: Kavelj, na Pohorju rabljen kot oralo.
Koprivnikov opis je uporabil tudi Ložar. ki je v Narodopisju Slo-
vencev objavil kratek opis poljedelskih naprav, in obenem tudi priobčil
Koprivnikovo skico pohorskega kavi ja (glej sliko št. 1 na str. 71).
Slovenske etnografe je posebej opozoril na ta problem B. Bratanic,
ki je v oceni Korenovega dela,^ objavljeni v Slovenskem etnografu®
^ B. Bratanic: Oraće sprave u Hrvata Zagreb 1939, str. 5. - B-Bratanic:
Plug i ralo (Uz knjigu: Hanns Koren: Pflug u. Ari), Slovenski etnograf. V,
^^'^'2^R.'l^ar, Narodopisje Slovencev I, Ljubljana 1944, str. 138.
» R. Ložar, Narodopisje Slovencev I, o. c Af^.K^r
• J. Koprivnik, Pohorje, Poseben odtis Planinskega vestnika, Maribor
1923, str. 78.
69
Tončica Urbas
izrazil nekaj pomislekov glede verodostojnosti Koprivnikove risbe pohor-
skega kavlja.
V zvezi s tem Bratanić citira Korena,' ki je na oenovi študija arhiv-
skega gradiva ugotovil za okoliš Konjic iz leta 1804 poleg običajnih
enojnih in dvojnih plugov še posebno vrsto pluga; ta pa po svojih
značilnostih spominja prej na ralo kakor na plug. Dobesedno pravi
arhivski zapis takole:
»Der Pflug hat hier eine Eigenschaft, die wir bisher nur an der Ari
gefunden haben: das flache oder tiefe Pflügen wird durch den Schar-
balken (Grießsäule), der durch den Gründel beweglich geht, bewerk-
stelliget. Je nachdem man das Schar tiefer oder höher gehen lassen will,
desto tiefer oder höher stellt man den Schaarbalken im Gründel und
befestigt ihn mit Keulen.«**
Temu citiranemu tekstu je Bratanić dodal še svoj komentar.
Koprivnikova skica v Planinskem vestniku, ki bi naj predočevala
pohorski kavelj, je sicer natančno izdelana, a je kljub temu nepopolna
in pomanjkljiva, saj Koprivnik ne pove nič določnega o njenem izvoru,
prav tako pa tudi ne vemo za njene detajle oziroma poimenovanje posa-
meznih delov te naprave. Te pomanjkljivosti pa so opravičene in razum-
ljive, če pomislimo, da Koprivnik rala ni opisoval kot etnograf in stro-
kovnjak, temveč ga je le mimogrede vpletel v celotni opis Pohorja.
Ce primerjamo Koprivuikovo skico rala ali kavlja z drugimi zna-
nimi oblikami in tipi ral, ugotovimo na njem nekatere posebnosti, ki
jih ni zaslediti na drugih, doslej znanih tipih slovenskih ral.
Po Korenu in po Brataniču je osnovna značilnost rala v tem, da
ima za razliko od pluga popolnoma simetričen lemež in da je redno brez
deske, ki opravlja funkcijo pri obračanju zemlje, pa je značilna za plug
ali tudi za plužnico,' ki jo imamo za vmesno stopnjo med ralom in
plugom.
Pohorsko ralo, po Koprivniku »k a v e 1 j«, ki pa v resnici nima
pravih značilnosti tako imenovanega »Hakenpflug«, kakor ga n. pr. sre-
čamo v Zeleninovem opisu^" ornih naprav pri vzhodnih Slovanih, se od
drugih ral na slovanskem jugu ne razlikuje toliko po obliki, kakor po
položaju lemeža oziroma kozolca; ta je zataknjen v gredelj, na svojem
koncu pa nosi lemež, torej v nasprotjir z drugimi rali, ki imajo lemeže
zataknjene neposredno na plaz. Poleg tega je značilnost pohorskega rala
v tem, da nima, vsaj iz skice to ni razvidno, ročice, ki jih po eno aH v
^ Hanns Koren, Pflug u. Ari. Salzburg 1950.
" Slovenski Etnograf, "V, 1952, str. 208.
' Istotam, str. 254—235.
» Koren, Pflug u. Ari, str. 64; SE V, str. 225.
' Treba je pri tem paziti na posebnosti krajevnega izrazoslovja, ki je po
Pohorju in po sosednjem Kobanskem precej različno.
Zelenin: Russische (Ostslawische) Volkskunde, Berlin u. Leipzig 1927,
str. 11.
70
Nekaj ugotovitev o pohorskem ralu »kavlju«
paru srečujemo pri vseh drugih ornih napravah, od ral preko plužnic
do samih plugov.
Nadaljnje vprašanje nastaja za slovenskega etnografa tudi zaradi
negotovosti, ali se citirani opis rala, ki ga je objavil Koren v svojem delu
o plugih za okoliš Konjic na 46. strani v resnici nanaša na Koprivnikov
pohorski kavelj; saj je ta problematičen tako zaradi svoje posebne
oblike kakor zaradi načina oranja. Rešiti tak problem pa ni posebno
lahko, če pomislimo, da smo se dokaj pozno lotili proučevanja te panoge
ljudske materialne kulture.
SI. 1. Pohorski kavelj (po Koiprivniku)
Ker trenutno še ne razpolagamo z zanesljivimi etnografskimi po-
datki, ki bi se nanašali na pohorski kavelj, se je bilo treba pri ugotav-
ljanju resničnosti v Koprivnikovem zapisu navedenih podatkov ter
zaradi primerjave arhivskega zapisa o plugu z okoliša Konjic posvetiti
izključno terenskemu zbiranju gradiva. Raziskovanje sem omejila na
proučevanje starejših oblik lesenih plugov, kolikor so se nam ohranili
v tem predelu Pohorja in na zbiranje poročil starejših oseb, ki se še
spominjajo časov, ko so uporabljali pred uvedbo' industrijskega pluga
tudi v teh predelih primitivne orne naprave. V terenskem delu sem teme-
ljito raziskala naselja, zaselke in samotne kmetije na sektorju Sko-
marje—Resnik, Kunigunda—Božje, Kebelj—Tinje in Oplotnica, zaradi
potrebne primerjave pa še Kobansko v predelu Remšnik, Kozjak—Kapla.
Raziskovanje kljtd> natančnemu delu in metodam, ki jih zahteva
sodobna etnografska znanost za proučevanje objektov na terenu, doslej
še ni pokazalo dokončnega uspeha, t. j. odkritja samega objekta, ki bi
naj v resnici potrdil verodostojnost Koprivnikovega opisa v njegovem
spisu o Pohorju. Kljub temu pa mi je pri zbiranju teh podatkov uspelo
najti nekaj starejših oseb, ki so bile priče oranja s kavljem pred nekako
70 leti. Največ podatkov o obliki kavlja in pa tudi o načinu oranja z
njim mi je dal sedaj 72-letni Strnad Konrad, rojen 1882 na Keblju; sedaj
stanuje v Kotu U pod Tremi Kralji. Stmadove podatke sta potrdila še
71
Tončica Urbas
Šega Jože, sedaj stanujoč v Jurišni vasi nad Tinjem, kjer se je rodil
leta 1862, in Javornik Franc, rojen leta 1869 v Resniku, sedaj stanujoč
med Kunigundo in Resnikom, ki je povedal tudi nekatere nadrobnosti o
načinu oranja s pohorskim kavljem.
Ce presodimo starost Koprivnikovega opisa Pohorja, je moralo pre-
teči od takrat približno 60—70 let. Po izpovedi Sege in Strnada pa so po
Koprivniku imenovani »kavelj« uporabljali zadnjikrat pred nekako 66
leti v smeri Kebelj—Jurišna vas nad Tinjem. Iz pripovedovanja obeh
prič mi je uspelo sestaviti nadrobnejši opis rala. Naj pri tem omenim
le mimogrede, da živi v tem predelu Pohorja več ljudi, ki so živeli že v
času Koprivnikovega opisovanja Pohorja pred 60—70 leti in ki bi se
morali še spomniti te iskane naprave; žal pa se večina njih ne spominja
več, ker jih je že občutno zapustil spomin. Zato so bili njihovi podatki
največkrat netočni, nejasni in tudi nepopolni. Pač pa so bile izjave
nekaterih drugih oseh, ki kavlja sicer ne poznajo, dragocene, ker nam
osvetljujejo in dajejo vpogled v nekatere druge vrste ral, ki so jih upo-
rabljali prav tako na Pohorju, pa nam bodo podatki o njih v veliki
meri omogočili in olajšali delo za bodoči kartografski prikaz vseh ornih
naprav v tem delu Slovenije.
Opis kavlja: Po pripovedovanju K. Strnada iz Kota 11
so kavelj zadnjikrat uporabljali pred 66 leti pri posestniku Zajcu na
Keblju 34, to je ob poti, ki vodi proti kamnolomu v Cezlaku. Potem-
takem so ga uporabljali še tedaj, ko so drugje po Pohorju že prav
tako uporabljali industrijske pluge. — Naprava je imela sestavljen
g r e g 1, ki je bil na vrhu spojen s klinom. Zadnji del g r e g 1 a je
bil močno ukrivljen in popolnoma drugačen, kakor pri drugih ralih, ki
jih poznamo ne le s Pohorja, temveč tudi drugod na Slovenskem. V sre-
dini zadnjega dela gregla je bila glečonca, v kateri je tičal poševno
nasajen s a d e š. Le-ta je nosil na spodnjem koncu 1 e m e š , ki ga je
podpiral plaz z imenom deska, katera je plazila po zemlji. Lemeš
je bil popolnoma simetričen in bi po mnenju Strnada mogel biti nalik
z rovnico. Ročica, ki je povezovala desko z greglom, je bila
vsajena v glečanci za sadešem ter razmeroma kratka in preprostejša,
kakor je pri drugih enojnih ali dvojnih plugih. (Po vsej verjetnosti pa
je Koprivnik, ko je neznano kje na Pohorju skiciral, imel pred seboj
ralo, pri katerem se je ročica odlomila, a je kljub temu na skici verjetno
le nakazana. Sicer bi se nam zdelo oranje s kavljem brez ročice nekoliko
problematično, saj je ralo oziroma gredelj občutno nizko.)
Oranje in način oranja: Obe priči, Strnad in Sega po-
znata za napravo le ime oralo, medtem ko imena kavelj ne pozna
nobena izmed oseb, ki so mi dajale podatke o njem. V splošnem je na
Pohorju za te vrste ornih naprav, to je za ralo, udomačeno ime oralo,
ki ga poznajo vsi starejši ljudje bodisi po spominu ali iz pripovedovanja
svojih staršev. Zato je zelo verjetno, da je ime kavelj vzel Koprivnik
iz nemške terminologije »H a k e n p f 1 u g«. Ralo so uporabljali na bolj
položnih, pa tudi nekoliko bolj strmo ležečih njivah. — Pri oranju je
72
Nekaj ugotovitev o poliorskem ralu »kavlju«
držal orač ročico nekoliko po sirani, kakor je to narekoval teren. Ralo
je z lemežem zemljo samo rulo in je ni obračalo tako kot jo obrača plug,
ki ima v ta namen še desko. Tega se spominjajo iz pripovedovanja sta-
rejših ljudi poleg omenjenih prič še nekatere druge osebe, ki pohorskega
rala sicer same niso nikoli videle, a so jim O' načinu oranja pripovedovali
starši, ki so primerjali delo rala z rovanjem svinje. Posebej me je na
to še opozoril kmet Javornik Franc, star sedaj 65 let, na poti med Res-
nikom in Kunigundo na Pohorju. Ker je v splošnem na Pohorju orna
zemlja mehka in rahla zaradi obilice preperelin, na to je prav tako opo-
zarjal Koprivnik v citiranem spisu o Pohorju, oranje s kavljem ni
pomenilo za orača posebnih težav.
Bistvo oranja pa je bilo v skladu z načinom oranja rala in plužnice,
ki 60 jo uporabljali ne le na Pohorju, temveč tudi na sosednjem Koban-
skem v okolici Remšnika.
Kakor sem omenila, je po izpovedi K. Strnada in pozneje tudi
F. Javornika držal orač ročico nekoliko postrani, kot je to zahtevala
položnost terena. Ko je preoral brazdo do konca njive, je moral plug
obrniti in pričeti orati novo brazdo neposredno zraven prejšnje. Tako
po pripovedovanju prič, in kar je razumljivo samo po sebi, niso nasta-
jali ogoni, temveč ravna razrvana ploskev. Na podoravanje gnoja pri
tem načinu oranja z ralom se priči Strnad in Javornik, pa tudi Šega iz
Jurišne vasi ne spominjata natanko. Pač pa je o teh nadrobnostih pove-
dal nekaj podatkov 75-letni Golob Franc iz Vasi 44 pod Remšnikom, ki
je uporabljal navadno^ ralo, na Remšniku imenovano' plužnica, še
pred 25 leti. Omenil je, da je ralo kljub majhnemu lemešu dobro pod-
oralo gnoj, za kar je bilo treba nara^Tiati na glečgnci z uporabo kal
(edn. kala) večjo globino oranja. Golob je omenil prav tako, da je bilo
leseno ralo zeloi pripravno za oranje na strminah, kjer ga je bilo pri
oranju brazde poleg brazde lahko in enostavno obračati.
Reguliranje globine oranja: za reguliranje globine
oranja so uporabljali dvoje načinov.^^
1. način: Globino oranja so regulirali na samem gredi ju na
mestu, kjer je bil le-ta sestavljen. Na tem sestavnem delu je imel gredelj
nekaj lukenj in klin, s katerim se je lahko povečala ali zmanjšala raz-
dalja med obema deloma gredla oziroma razdalja med k o u č e t i (edn.
kouče,koučeta; z imenom k o ü č e t a označujejo tu, na Pohorju
plužna kolesa) in samim ralom. Ta način reguliranja je v bistvu podoben
reguliranju globine oranja pri današnjem plugu, kjer v ta namen rabi
železna veriga, imenovana na Pohorju in tudi drugod gregolnca
s klinom.
2. način: Globino oranja je bilo mogoče regulirati na kavlju tudi
neposredno preko sadeša, ki je pri pohorskem kavlju isto, kar je pri
" Največ je o tem izpričal J. Šega, ki ima kljub visoki starosti še vedno
bister spomin.
73
Tončica Urbas
navadnih plugih in ralih kozolec/^ — Sadeš ni bil pri kavlju stabilen,
temveč ga je bilo mogoče pomikati skozi glečanco v gredlju. Za pritrditev
sadeša v gredlju so rabile lesene k a j 1 e , s katerimi so sadeš zakaj-
1 a 1 i. — Za globlje oranje je bilo treba sadeš spustiti niže, v nasprotnem
primeru pa ga je orač dvignil in zabil s kajlo. Tak način reguliranja
globine oranja nam je tuj, ker se običajno naravnava globina oranja pri
drugih lesenih plugih in ralih e spuščanjem ali dviganjem celotnega
gredlja, medtem ko so pri pohorskem kavlju neposredno dvigali sadeš,
ki je nosil sam lemež. Pač pa je nekoliko podoben ta prvi način narav-
navanja sodobnim železnim dvojnim plugom, ki jih na Pohorju imenu-
jejo mrjasec ali mrjasca; pri teh se nam je prav v okolici Keblja
na Pohorju ohranilo ime s a d. e š za tisti del železa, ki je v bistvu
matični vijak. Z njim se lahko spušča lemež pri reguliranju globine
oranja.
Koliko ustrezajo izpovedi prič, na osnovi katerih je bilo mogoče
sestaviti nadrobni opis pohorskega kavlja, Koprivnikovi risbi, in koliko
bi smeli pripisati lastnosti pluga, ki ga omenja po Korenu citiran zapis
za. okoliš Konjic, napravi, ki je predmet naše razprave?
Trditi smemo, da se podatki skladajo v celoti. Na Koprivnikovi skici
ima pohorski kavelj po vsej verjetnosti novejša plužna kolesca, kakor
je samo ralo. Očividca Šega in Strnad se še spominjata, da je ralo imelo
težki in popolnoma leseni kolesi s križi, imenovani na Pohorju k o ii -
četa ali tudi k 1 u č e t a. Ime se je ohranilo na današnjih železnih
plugih na tem predelu Pohorja. Da bi vključevali gredelj rala v sam
jarem brez koles, tega se ne spomnijo nikjer na Pohorju. Tudi po obliki
in dimenzijah gredlja lahko sklepamo, da je bilo mogoče uporabljati
ralo le na plužnih kolesih. — Nekoliko problematičen pa se nam, zdi
način reguliranja globine oranja, posebno če ga primerjamo z onim, ki
ga poznamo na novejših, železnih plugih, kjer nam rabi v ta namen
greglnica in klin, ki omogočata, da se poveča ali zmanjša oddaljenost
med greglom in kolesi. Pri pohorskem kavlju pa so jo uravnavali v sre-
dini gregla s prestavljanjem obeh delov in lesenega klina, ki je spajal
oba dela. Tak način je bil sicer lahko mogoč, a se nam zdi popolnoma
edinstven, ako ga primerjamo s katerokoli drugo vrsto ali obliko ornih
naprav.
Drugi način reguliranja globine oranja pa nam nedvomno potrjuje
resničnost opisa pluga z območja Konjic, ko pravi arhivski zapisek, da
ima ta vrsta pluga pomični lemež, s katerim je mogoče uravnavati glo-
bino oranja, na mestu, kjer je lemež, v našem primeru kozolec, zataknjen
v gredelj.
Pojav take oblike rala na Pohorju se nam zdi precej osamljen in
nas postavlja pred uganko: Zakaj so ga uporabljali prav v tem predelu
Pohorja in to poleg drugih vrst in oblik ornih naprav, ki jih je bilo
" O tej razliki je več komentiral Bratanić v citirani razpravi j^Plug i
ralo«, 1. C str. 228.
• 74
Nekaj ugotovitev o pohorskem ralu »kavlju«
mogoče ugotoviti na istem območju. Ne gre prezreti tega, da starejši
ljudje na Pohorju vedo povedati mnogo o ralih in plužnicah, saj je to
orodje po obliki brezprimerno bolj domače in tudi mnogo bliže ornim
napravam, ki so značilne za območje nekdanje Štajerske in za slovanski
jug. To so rala, ki imajo, ako upoštevamo Bratanićevo vodilo za razliko-
vanje ral po osnovni konstrukciji, v osnovi štirikotnik ali redkeje tri-
kotnik, obenem pa je pri njih plaz tisti del rala ali naprave, ki nosi
lemež. V nobenem primeru pa pri teh napravah ne rabi v ta namen
kozolec, ki normalno povezuje le gredelj s plazom. Med njimi so nam
sicer- znani tudi primeri naprav s poševnim kozolcem, toda pri vseh je
plaz tisti, ki daje oporo lemežu ali orauniku, in v katerem v redkih pri-
merih sloni tudi ukrivljeni gredelj.
Pri pohorskem kavlju je osnovna oblika konstrukcije trikotna, ali
še bolje, podobna je krožnemu izseku, katerega lok ustvarja zadnji del
skoraj pravilno ukrivljenega gredlja, ki je vsajen neposredno v sam plaz.
Bratanićeva dela, ki se nanašajo na orne naprave na slovanskem
jugu, vsebujejo nekaj ral, ki se v tem detajlu konstrukcije ne razlikujejo
od pohorekega kavlja.^^
Težja pa je primerjava glede na konstrukcijo sadeša; ta ima pri
pohorskem kavlju vlogo kozolca, ki opravlja delo plaza. Takega tipa ral
ne moremo odkriti iz doslej objavljenega gradiva o ornih napravah na
slovanskem jugu. Bratanic^* navaja kot zelo osamljen in edinstveni pri-
mer tako konstruiranega rala za ozemlje Makedonije iz okolice Pre-
spanskega jezera, ter obenem opozarja v citiranem delu na problem
pohorskega kavlja pri Slovencih. — Za primerjavo tega tipa ral je treba
upoštevati orne naprave, ki so karakteristične za srednjeevropski pro-
stor, na kar je že opozoril Bratanic.
Za to nam je med razpoložljivo literaturo v pomoč edinole Leser s
svojo obsežno razpravo o nastanku in razvoju pluga.^" Omenjeno delo
nam omogoča temeljitejšo primerjavo nekaterih naših redkih ornih
naprav s tistimi, ki so karakteristične za druge predele Evrope.
Oglejmo si sedaj na kratko še naprave, s katerimi sta pohorski
kavelj primerjala najprej Koprivnik in nato Bratanic!
Koprivnik v svojem opisu Pohorja omenja podobnost pohorskega
kavlja s češkim rohadlom. Kje je imel priliko za ogled zadnjega, ne
navaja nikjer, toda risba rohadla, ki je v Leserjevem delu, zavrača
Koprivnikove trditve (glej sliko št. 2/a na str. 7?).
Med opisom čeških ornih naprav omenja Leser, opirajoč se na
podatke drugih, starejših avtorjev (Mehler, Braungart) tudi češko
rohadlo^" (»Böhmischer Ruchadlo«), katerega risba je v knjigi povzeta
po Chevalierovi »Europe«, str. 65, si. 69. Ruhadlo' opisuje dobesedno
takole:
Bratanic, Orače sprave, 1. c. str. 21.
Bratanic, Zbornik Etnograf, muzeja, Beograd 1933, str. 52.
Paul Leser, Entstehung und Verbreitung des Pfluges, Münster 1931.
" Leser, I. c. str. 288.
75
Tončica Urbas
3>... Und schließlich ist bisweilen, doch erst ganz neuerdings, an vier-
seitigen Beetpflügen die Steilschüttschar vorhanden, die sog. Ruchadlo-
schar (Abb. 133), die vielleicht in Böhmen im 19. Jh. erfunden worden
ist.« — Iz priložene risbe pa je dobro' razvidno, da ima rohadlo popol-
noma raven gredelj; poleg tega se močno razlikuje od pohorskega kavlja
po konstrukciji lemeža, dasiravno je le-ta, vsaj sklepati bi se dalo, vsajen
neposredno v sam gredelj, v skoraj navpičnem položaju, medtem ko ga
podpira vodoravni plaz. Zdi se nam, da opis češkega rohadla ne ustreza
niti najmanj pohorskemu kavlju.
Naslednja naprava, ki bi mogla priti v poštev za potrebno^ primer-
javo, je tako imenovani »nakolesnik« iz prahinskega okoliša na Češkem,
ki ga Leser uvršča med češke pluge z ukrivljenim gredljem (Pflüge mit
Krümmel). Nakolesniki so se ohranili po Leserjevem navajanju na juž-
nem Češkem. V nadrobnem opisu opozarjajo avtorji (Michna, Braun-
gart, Peisker) na sorodnost nakolesnika s češkim štiristranim plugom. •—
S pohorskim kavljem imata precej sorodni gredelj ter lemež v enakem
položaju, ki je hkrati vsajen neposredno' v sam gredelj. Znatna pa je
razlika v deskah (Streichbrettpaar), ki jih naš kavelj sploh nima. Tudi
v konstnJcciji ročice, ki je vsajena v peto, so očitne razlike. Vsekakor
govorita risba nakolesnika iz prahinskega okoliša in njegov opis o popol-
nosti te naprave, ki se po konstrukciji močno približuje plugu.
Očitno skromnejša je po opisu, dasi po konstrukciji sorodnejša
naprava, ki je predmet tega prispevka, starejši »nakolesnik« iz Vitkovic
na Češkem^' (glej sliko 2/b na str. 77).
»... Der Krümmel, ähnlich gebogen wie bei dem Prachiner Pflug,
liegt mit dem Ende auf der Sohle auf; hinten sitzt auf ihm ein Teil, den
man als Hinterbaum bezeichnen könnte; zwei Sterzen greifen weiter
vom an den Krümmel, in ihrer Lage durch einen Stab erhalten, der sie
mit dem Hinterbaum verbindet. Der Krümmel wird von einer Grieß-
säule durchbohrt und diese Grießsäule trägt unten die Schar. Die auf
Peiskers Abbildung fehlenden Streichbretter sind auf Braungarts Ab-
bildung nicht deutlich zu erkennen ...«
Tudi nakolesnik iz Vitkovic ima nekoliko' drugače konstruirano
ročico, ki je vtaknjena v peto, kakor pohorski kavelj; sicer pa se po svoji
enostavnosti še najbolj približuje njemu.
Skupina opisanih čeških ornih naprav ima, kakor smo ugotovili, le
nekaj podobnosti s pohorskim kavljem, in sicer v obliki gredlja (nakoles-
nik) ali v pogledu položaja lemeža, ki je nataknjen neposredno v gredelj
(nakolesnik, rohadlo). Bistvena je razlika v konstrukciji ročice in v tem,
da nobena izmed naštetih in opisanih naprav nima sestavljenega gredlja,
kakor ga ima pohorski kavelj.
Edina naprava, ki je imela sestavljen dvodelni gredelj in ki jo kaže
prav tako Leserjevo delo, je tako imenovano »meklenburško ralo«^*
" Leser, 1. c. 290.
" Leser, I.e. 110—113.
76
Nekaj ugotovitev o poliorskem ralu »kavlju«
(glej sliko 2/c tu spodaj), na katero opozarja tudi Bratanic. Lemež na
tem ralu ne počiva na plazu, temveč na nekoliko^ širši deski, ki je z zgor-
njim delom utrjena v gredlju. Posebno pa je meklenburško ralo velika
zanimivost zase zaradi tega, ker je redek primer rala, ki je imelo gredelj
SI. 2. a Češko rukadlo (po Lesarju, str. 288, si. 133), b stara oblika nakolesnika
iz Vitkovic na Češkem (po Leserju, str. 290, si. 135), c meklenburško ralo (po
Laserju, priloga III, si. a)
vtaknjen neposredno v jarem in nas zaradi tega spominja na tovrstna
rala na slovanskem jugu.
O poreklu tega rala so znanstveniki postavili več tez, med njimi
govori Krunitzova za to, da je meklenburški kavelj mlajši od pluga in
da je nastal pri Nemcih zaradi potreb, ki jih je narekoval teren, medtem
ko Boddien govori o tem, da je kavelj izum Rimljanov in so ga nato od
77
Tončica ürbas
njih šele prevzeli Slovani ter ga prinesli s seboj v 9. stoletju v Mecklen-
burg.^^
V nobeni teh razprav in trditev pa žal po Leserju ne moremo v.go-
toviti nekaterih nadrobnosti, kot je n. pr. reguliranje globine oranja ali
nadrobno izrazoslovje. Ni nam znano, ali je bilo mogoče naravnati glo-
bino oranja pri meklenburškem ralu na enak način, kot smo ga opisali
za pohorski kavelj. Neznano nam je prav tako, če je imelo meklenburško
ralo sestavljen gredelj. Ali je bilo morda s tem olajšano oranje z napravo,
ki se je z gredljem neposredno vključila v jarem? Morda je bila tudi
prvotna oblika pohorskega kavlja enaka, brez plužnih kolesc. V takem
primeru je moral biti sprednji del gredlja vidno daljši. Take oblike ral
brez plužnih kolesc ne pozna nihče na Pohorju. Trenutno nam o tem
ne more priskočiti na pomoč tudi noben zapis, saj ga za sedaj niti ne
poznamo. — Kako je bilo s takimi nadrobnostmi pri meklenburškem
ralu, nam zaradi nedostopnosti potrebne literature^" prav tako ne more
biti znano.
Kako je bila konstruirana ročica pri pohorskem kavlju, ki je Kopriv-
nikova skica rala sicer nima, a jo po vsej verjetnosti vendarle nakazuje?
Prav zadnji del obeh ral — meklenburškega in pohorskega kavlja —
govori o sorodnosti, če ne tudi o skupnem poreklu obeh naprav; obe sta
imeli po eno ročico, ki je prehajala neposredno iz plaza •— deske —
skozi ukrivljeni gredelj.
Mnogo sorodnosti z meklenburškim ralom pa izpričuje tudi način
oranja, ki je zahtevalo, da je držal orač napravo pri oranju po strani,
kakor je to zahtevala položnost terena in kar dobro opisuje tudi Leser,^^
ki pravi:
»... Die Sterze wird nicht gerade gehalten, wie beim Pflug, sondern
etwas zur Seite geneigt, damit die Erde nicht gleichmäßig zu beiden
Seiten fälle, sondern nach der einen Seite geworfen werde. Am Ende
der Furche wird dann gedreht und dicht neben der gezogenen Furche
wieder zurück gefahren. Damit die Erde nach der gleichen Seite wie bei
der vorigen Furche fällt, muß die Sterze jetzt nach der entgegengesetzten
Seite geneigt werden.«
Nadalje omenja Leser, opirajoč se na Boddiena, da po tem načinu
oranja brazde niso tako tesno druga ob drugi, kakor pri oranju s plugom
(Kehrpflug), zato pa da orje globlje. Brazde imajo v podolžnem profilu
obliko valovite črte, ki spominja na zobato žago. Pripominja še, da
meklenbuški plug zemlje ne obrača tako kot plug, a kljub temu dobro
podorje gnoj, tako kakor sam plug.^^
Z opisom oranja meklenburškega rala se približno ujema tudi Ko-
privnikov opis pohorskega kavlja, ko pravi zanj, da zendje ne obrača,
" Leser, I.e. str. 110—113.
¦o Leser, 1. c str. 117.
Po Boddienu, citira Leser, I.e. str. 115.
" Leser, I.e. str. 113.
Nekaj ugotovitev o poliorskem ralu jkavlju«
temveč da jo nasprotno samo ruje. S tem opisom se skladajo tudi izpo-
vedi očividcev oranja s Pohorja, Šege in Strnada ter Javornika s Kuni-
gunde, ki je primerjal način oranja tega rala z rovanjem svinje.
Dosedanja raziskovanja o pohorskem kavlju so torej potrdila resnič-
nost o obstoju te vrste rala na slovanskem jugu, pri nas Slovencih. Ralo
je imelo nekaj skupnosti s češkimi rab, največ podobnosti tako po kon-
strukciji kakoT po načinu oranja pa je imelo s severnonemškim meklen-
burškim ralom, ki bi ga smeli imeti za staroslovansko dediščino. Kakšne
so sorodnosti v nomenklaturi, bi bilo težko reči ali tudi sklepati, ker o
tej trenutno dostopna literatura ne govori. Po vsej verjetnosti pa iz
nomenklature ne bi mogli izvajati posebnih zaključkov, če pomislimo,
da so nazivi za posamezne dele kavlja enaki onim, ki veljajo za navadne
pluge in rala v tem delu Pohorja. Izjemo predočujeta le sadeš in deska,
ki označuje običajni plaz.
Nadalje je bilo' mogoče potrditi, da se arhivski podatek o plugu iz
območja Konjic, kakor ga je odkril Koren, v resnici nanaša na pohorski
kavelj, katerega posebnost v konstrukciji je v tem, da ima pomičen
kozolec (plaz), s katerim je mogoče neposredno regulirati globino oranja
po načinu, ki pa ni značilen za druge vrste plugov in ral.
Po vseh teh ugotovitvah kljub temu ostane še naprej nerešeno vpra-
šanje: Zakaj se je ta posebna oblika rala omejila le na relativno ozko
omejeno območje? — Prav gotovo smemo sklepati, da izhaja Kopriv-
nikova risba nekje iz okolice Kunigunde na Pohorju, od koder je bil mož
doma. Saj so v neposredni bbžini tega kraja napravo uporabljali še pred
dobrimi 66 leti (Zajec na Keblju). Na njo so prav tako' vezani spomini
Javornika, ki je Koprivnikov rojak s Kunigunde.
Pohorski kavelj se nam zdi nertizumljivo osamljen pojav v tem pre-
delu, saj so bile tu v mnogo večji meri znane tiste vrste oral in plugov,
ki so mnogo bližji onim na slovanskem jugu ali v nekdanji Štajerski. Do
današnjih dni se je ohranil prav tako v tem delu Pohorja neokretni
dvojni leseni plug z dvema deskama in asimetričnima lemežema, med-
tem ko je nomenklatura v celoti prešla tudi na novejši železni plug
enakih oblik, ki ga uporabljajo za oranje njiv v strmih legah. V živem
spominu je starejšim ljudem še vedno enostavno ralo z navadnim ravnim
gredljem in normalno položenim lemežem, ki tiči na plazu in ki po svoji
konstrukciji močno spominja na plužnico z Remšnika, dasiravno so v
nomenklaturi nekatere razlike.
O izvoru pohorskega kavlja bi mogli po vsem tem sklepati dvoje:
1. da se je ralo take oblike v resnici ohranilo- tudi na tem mestu
»iz sive davnine«, kakor govori o tem Boddien in da nam tako pomeni
edinstveno in dragoceno dediščino iz zgodnje slovanske dobe, in ki se je
le po srečnem naključju ohranila kakor otok na tem območju;
2. da je nastal pohorski kavelj v novejši dobi pod vplivom češkega
rala, ali bolje severnonemškega rala, ki bi moglo še imeti slovansko
79
Tončica Urbas
/
poreklo, pa se je uveljavilo tudi na naših tleh glede na ugodno in rahlo
zemljo, ki je je na Pohorju obilo.
Vendar ne smemo pozabiti poudariti, da so vse to samo domneve.
Prezgodaj bi bilo, ce bi hoteli že sedaj izvajati določnejše zaključke o
poreklu pohorskega kavlja. Koprivnikov opis naprave v Planinskem
vestniku je, kakor je bilo omenjeno v uvodu, silnoi skop in pomanjkljiv,
saj nam ni zanesljivo znan izvor kavlja. Prav tako ne razpolagamo z
nobenim zadevnim arhivskim podatkom, pa tudi ne z navedbo, kje dru-
god je bilo tako ralo v uporabi. Z vso vnemo bi bilo treba pristopiti s
tem namenom k iskanju in zbiranju arhivskega gradiva, ki doslej še
ni bilo objavljeno in ki bi nam bilo seveda tudi na razpolago.
Šele na tej osnovi in z nadaljevanjem proučevanja vseh drugih
ornih naprav ter njihove geografske razširjenosti bi morda dobili natanč-
nejši vpogled v sestav in pregled območja, kjer so uporabljali take pluge
in rala do polpreteklih dni. Šele s takim delom bi dobili osnovo za karto-
grafiranje vseh v poštev prihajajočih naprav. Morda nam bo takrat
omogočeno natančneje ugotoviti izvor in krajevno omejitev rabe tudi te,
med plugi in rali tako edinstvene naprave. Vse dotlej pa smemo imeti
tudi ta prispevek le za majhno ugotovitev podatkov, ki bi naj pomagali
sčasoma dokončno pojasniti v celoti vprašanje pohorskega kavlja.
Zusammenfassung
EINIGE FESTSTELLUNGEN ÜBER DEN HAKENPFLUG
IM BACHERNGEBIRGE (POHORJE)
Die Autorin berichtet in ihrer Abhandlung über ihre Versuche zur Klärung
des Problems Hakenpflug, des sogenannten >pohorski kavelj«, der noch vor 60
bis 70 Jahren im Gebiete eines Teiles des Bacherngebirges im Gebrauch stand.
Über diesen Pflug (eigentlich: Ari) berichtete Professor Janez Koprivnik vor
50 Jahren im »Planinski vestnik« (Sonderabdruck, Maribor 1927, S. 78), Die
Vorrichtung wird auch im Buche »Pflug und ArU von Hanns Koren für das
Gonobitzer' Gebiet, Konjice, erroähnt.
Es entstand aber die Frage, ob die Skizze dieses Hakenpfluges überhaupt
dem Original des seinerzeit im Bachemgebirge (Pohorje) verwendeten Haken-
pfluges entspricht.
Die Autorin besuchte im Sommer und im Herbst 1954 einige Ansiedlungen
im Bacherngebirge (Pohorje), wo sie von alten Leuten, die sich an diese Pflugart
noch gut erinnern, verschiedentliche Aufklärungen erhielt, die sich vorwiegend
auf die Benennung der einzelnen Teile dieses Gerätes sowie auf seine Hand-
habung beziehen.
Dieser Hakenpflug hatte keine Ähnlichkeit mit dem Böhmischen Rochadlo,
wie das Koprivnik vermutete. — Er ähnelte vielmehr dem Mecklenburger Haken,
der nach Boddien ein altslawisches Erbe aus dem 9. Jahrhundert ist.
Es wird aber kaum möglich sein, über die Herkunft dieser Vorrichtung
ohne die hiezu nötige Literatur und besonders ohne archivalische Behelfe eine
diesbezügliche Behauptung aufzustellen. Zu diesem Zweck wäre es notwendig
auch andere Pflüge und Arien in diesem Gebiete aufzufinden und sie zu karto-
graphieren. Bis dahin muss diese Abhandlung nur als ein Beitrag zur Evidenz-
haltung des Problems Hakenpflug im Gebiete des Bacherngebirges (Pohorje)
gewertet werden.
80
VI
SI. 1. stara brana z ukrivljenimi rebri
za na kraje (Zabnica)
SI. 2. Ravna hribovska brana
(Jezersko)
SI. 3. Novejša ravna brana
(Žabnica)
SI. 4. Novejša ravna brana
(Loka pri Mengšu)
SI. 5. Brana s trebušasto ukrivljenima
stranicama (Zgornje Duplje)
SI. 6. Novejša ravna brana
(Jezersko)
Foto: F. Sarf