1933* KRALJEVINA priliv JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 9. kos. V Ljubljani, dne 1. februarja 1933. Letnik IV. VSEBINA: 58. Uredba o opravljanju izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb. 59. Uredba o opravljanju izpitov za elektrotehnike. 50. Pobiranje takse po zakonu o taksah glede na predpise 61. 42. zakona o zemljiškem katastru in 61. 10., 11., 13., 14., in 17. zakona o neposrednih davkih. 01. Odredba o znižanju potne povprečnine banovinskih zdravnikov in sester pomo6nic. 02. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. 03. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 58. Na osnovi §§ 39. in 446., odstavka (4), zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in sporazumno z ministrom za gradbe ter po zaslišanju zbornice predpisujem uredbo o opravljanju izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb.* Člen 1. Izpit za graditelja visokih ali nizkih zgradb sme opravljati: 1. kdor je dovršil ustrezni odsek tehniške fakultete ali drugo visoko šolo enako fakulteti te vrste ali pridobil pravico, opravljati završni izpit na teh šolah, in obenem dokaže, da je delal praktično tri leta na zgradbah svoje stroke; 2. kdor je uspešno dovršil tehniško srednjo šolo, graditeljski (arhitektonsko-gradbeni) odsek, ali urugo njej enako šolo gradbene stroke in opravil predpisni završni izpit ter nato praktično delal v svoji stroki najmanj pet let: Člen 2. Za opravljanje graditeljskega izpita se ustanovi pri vsaki banski upravi izpitna komisija. Izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in treh članov za vsak izpit. Predsednik komisije je uradnik banske uprave s popolno tehniško fakultetno izobrazbo. Predsednika postavlja ban za tri leta. Člani izpitne komisije se postavljajo izmed uradnikov inženjerjev tehniškega oddelka banske uprave, izmed profesorjev tehniške fakultete, tehniške srednje šole in pooblaščenih inženjerjev. arhitektov in graditeljev po spisku, čigar skupno število znaša petnajst članov. Člane postavlja ban za dve leti. Pri določanju članov izpitne komisije odredi predsednik, da je v komisiji en pooblaščeni inženjer in en graditelj. Člen 3. Za Člana izpitne komisije skupine pooblaščenih inženjerjev, arhitektov in graditeljev se sme postaviti samo državljan kraljevine Jugoslavije, ki ni pod varu-štvom (skrbstvom) ali v stečaju. Ne sme se postaviti: kdor je obsojen s sodno sodbo na izgubo častnih pravic, dokler ne doseže ustreznih pravic ali rehabilitacije; kdor je v sodni preiskavi ali je dejan pod obtožbo zaradi zločinstva ali zaradi prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo; zoper kogar je odrejena očuvalna odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali zaščitnega nadzora ali prepovedi zahajanja v krčme ali prepovedi izvrševanja poklica, če te odredbe še trajajo. Člen 4. pri kakšpem članu komisije okolnosti, 3. te uredbe, ga ban razreši in postavi novega člana. član v sodni preiskavi ali dejan pod stvo ne prestane; vendar ta član ne dolžnosti, dokler ni preiskava pravno-ali kazensko postopanje končano z rešitvijo sodišča. V tem času opravlja amestnik. Člen 5. Člani izpitne komisije ne morejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali stranski črti do drugega kolena in pri katerih je bil kandidat zaposlen v letu, minulem neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali sovraštvu, se izločijo. O izločitvi komisije odloča ban s posebno odločbo, ki je izvršna. Člen 6. Če nastopijo omenjene v členu na njegovo mesto Če je kakšen obtožbo, mu član more vršiti svoje močno ustavljena izvršno sodbo ali dolžnost njegov n * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne Dolžnost članov izpitne komisije je obvezna in se 22. oktobra 1932., št. 245/XCIV/655. ue sme odkloniti brez važnega razloga. Če član izpitne komisije brez opravičenega razloga noče vršiti redno svoje dolžnosti, ga sme kaznovati predsednik komisije z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana. Ob ponovni nerednosti ga sme ban na predsednikov predlog razrešiti dolžnosti članstva komisije. Če predsednik ne vrši svoje dolžnosti, ga razreši ban dolžnosti in postavi novega. Člen 7. Za opravljanje izpita je pristojna izpitna komisija banovine, v katere območju je prebila dotična oseba pri delu poslednjih šest mesecev pred izpitom, če pa ni bila zaposlena, v katere območju je ta čas bivala. Opravljanje izpita pred nepristojno komisijo ni dovoljeno. Izjemoma se sme opravljati izpit pred krajevno nepristojno komisijo, če je krajevno pristojni ban na prošnjo kandidata to odobril. Člen 8. Predsedniku in članom komisije sme postaviti ban namestnike iz istih uradov, odnosno ustanov in strok, iz katerih so postavljeni. Če je predsednik zadržan ali so redni člani zadržani, vrše namestniki veljavno posle predsednika, odnosno članov. Člen 9. Dolžnost predsednika je, da sprejema prijave kandidatov za izpit, napravi razpored za izpit, sestavlja izpitne komisije in jim predseduje, predlaga bansai upravi poročila, skrbi za prijavni register za opravljanje izpita in voditev zapisnika in vrši vso administracijo, ki se nanaša na izpite. Člani izpitne komisije morajo izpitu prisostvovati, pismene naloge pregledati, kandidate po izpitnih predmetih izpraševati in posledek izpita ocenjati. Člen 10. Prijavo za opravljanje izpita (visokih ali nizkih zgradb), predpisno taksirano, vloži kandidat neposredno pri pristojni banski upravi; v prijavi mora navesti, iz katere stroke (visokih in nizkih zgradb) želi opravljati izpit. Prijava se mora vložiti pismeno. V prijavi se mora izrečno izjaviti, ali je kandidat mojstrski izpit že opravljal. Kandidat, ki je ponavljal izpit, mora to izrečno navesti. Prijavi je treba priložiti: 1. izpričevalo (diplomo) o uspešni dovršitvi tehniške srednje šole, graditeljskega (arhitektonsko-gradbe-nega) odseka, ali druge njej enake šole gradbene stroke; 2. dokaz (potrdilo) o petletnem praktičnem delu v stroki, iz katere se izpit opravlja; 3. dokaze o državljanstvu; 4. kratek opis strokovne zaposlitve, opravljene do izpita; 5. potrdilo o položeni izpitni taksi. Kandidat, ki je dovršil arhitektonsko-gradbeni odsek tehniške fakultete ali drugo visoko šolo enako fakulteti te vrste, mora predložiti inženjersko diplomo ali dokaz o pridobljeni pravici za opravljanje završnega izpita dotične fakultete ali šole kakor tudi dokaz (potrdilo) o triletnem praktičnem delu na zgradbah svoje stroke. Dokaz o praktičnem delu se poda z izpričevalom po § 249. zakona o obrtih. Čas. prebit pri delu, preden je zadobil zakon o obrtih moč, se lahko dokaže s kakršnimikoli dokaznimi sredstvi. Člen 11. Kandidat mora za opravljanje izpita pri pristojni banski upravi predhodno položiti te-le takse: 1. za predsednika izpitne komisije 200 dinarjev; 2. za vsakega člana izpitne komisije po 150 dinarjev. Poleg teh stroškov mora povrniti kandidat za diplomo in ostale pisarniške stroške dejanske izdatke; ta vsota sme znašati največ 50 dinarjev. Člen 12. Prejeto prijavo izroči banska uprava predsedniku izpitne komisije, ki mora vse priloge, omenjene v členu 10., preizkusiti in najkesneje v 15 dneh odločiti, ali se sme kandidat k izpitu pripustiti. Ta odločba se vroči kandidatu pismeno po pristojni banski upravi ob istočasni označbi roka za opravljanje izpita. Člen 13. Izpit se sme opravljati samo iz tiste stroke, za katero je pridobil kandidat strokovno izobrazbo. Izpiti so sestavljeni iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del izpita sestoji iz klavzurne naloge. Člen 14. Klavzurno nalogo določi izpitna komisija in jo izdeluje kandidat ob stalnem nadzorstvu komisije. Izdelava klavzurne naloge sme trajati največ pet dni, in to vsak dan največ po osem ur. Pri izdelovanju te naloge sme uporabljati kandidat vsa pomožna sredstva (tehnične tabele, priročnike itd.), ki mu jih komisija dovoli. Člen 15, Ustni del sme opravljati samo tisti kandidat, čigar klavzurna naloga se povoljno oceni. Drugače se kandidat zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita in se smatra, da izpita ni opravil. Ustni izpit se opravlja pred izpitno komisijo in sme trajati za istega kandidata največ dva dni po dve uri. Izpitna komisija sme izpraševati ob istem času tudi več kandidatov, toda izpraševanje enega kandidata ne sme trajati več ko dve uri. Člen 16. Klavzurna naloga izpita za graditelja visokih zgradb mora obsezati: 1. izdelavo občih in detajlnih načrtov visoke gradbe v obsegu § 41., odstavka (“), zakona o obrtih po dani situaciji ,in programu, danem po komisiji. Prvi dan se morajo izdelati na osnovi dane naloge vsi tlorisni osnutki v merilu 1:200; ostale dni pa se mora izdelati na osnovi izdelanega osnutka, toda brez nikakršnih bistvenih izpre-memb, načrt v merilu 1:100, polirski načrt enega nadstropja, karakteristični prerez v merilu 1:50 in detajl po posebni odredbi. V tem delu morajo biti prikazani vsi potrebni tlorisi, prerezi, pročelja, perspektive, ureditev dvorišča ali vrat, dohoda itd. K risbam je treba izvesti vse gradbene konstrukcije, in to vse v danem razmerju; 2. izdelavo statičnega računa in detajlov za konstrukcije gradbe iz točke 1. tega člena ali druge osnove v obsegu § 41., odstavka (2), zakona o obrtih; 3. analizo cen, izmere in proračun gradbe z obrtnimi deli; 4. tehnično poročilo in obrazložitev projekta; 5. sestavo prošnje in potrebnih listin za pridobitev gradbene dovolitve. Vse risbe sme izdelati kandidat s svinčnikom. Iz pismenega sestavka je treba videti, ali zna kandidat poleg poznavanja zakonskih predpisov dobro tudi državni jezik. Člen 17. Ustni izpit za graditelja visokih zgradb obseza: 1. zagovor klavzurne naloge, iz katere se mora videti, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njeni izdelavi; 2. poznavanje vseh gradbenih konstrukcij, ki spadajo v obseg pravice graditelja visokih zgradb na osnovi § 41., odstavka (“), zakona o obrtih z vsemi detajli, načina uporabe in njih izvršitve; 3. poznavanje statike in armiranega betona in praktičnega preračunjanja vseh gradbenih konstrukcij v obsegu njegove stroke kakor tudi njihove izvršitve; 4. poznavanje celotnega materiala, ki je pri visokih zgradbah v rabi, njegovo pridobivanje, predelovanje in čuvanje (vzdrževanje); 5. poznavanje geodezije, zlasti poznavanje nferilnih priprav, ki so v rabi pri visokih zgradbah, snemanju stavbnih parcel, ravnanje z njimi, kakor tudi poznavanje katastrskih predpisov in zemljiških knjig; 6. poznavanje zgodovine arhitekture in nauka o slogih; 7. poznavanje občih pojmov knjigovodstva; 8. obče poznavanje zakonodajstva, in to: ustave kraljevine Jugoslavije, zakona o obrtih, trgovinskega zakona, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev, gradbenega zakona, zakona o ukoriščanju vodnih sil, zakona o državnih in samoupravnih cestah, zakona o razlaščanju, predpisov za kanalizacijo, vodovod kakor tudi ostalega gospodarskega in socialnega zakonodajstva, ki je v zvezi z izvrševanjem graditeljskega obrta. Clen 18. Klavzurna naloga pri izpitih za graditelja nizkih zgradb mora obsezati: 1. izdelavo občih in detajlnih načrtov nizke gradbe (zasebne ali občinske ceste, odnosno industrijske železnice) v obsegu § 41., odstavka (3), zakona o obrtih, po dani situaciji in programu, danem po komisiji; 2. izdelavo občih in detajlnih načrtov ene visoke zgradbe, pritlične ali enonadstropne, po situaciji ali programu, danem po komisiji; 3. izdelavo statičnega računa in detajlov za konstrukcije zgradb iz točke 1. tega člena ali druge osnove v obsegu § 41., odstavka (3), zakona o obrtih; 4. analizo cen, izmere in proračun zgradbe; 5. sestavo prošnje in potrebnih listin za pridobitev graUbene dovolitve. Vse risbe izdela lahko kandidat s svinčnikom. Iz pismenih sestavkov se mora videti, ali zna kandidat poleg poznavanja zakonskih predpisov dobro tudi državni jezik. Člen 19. Ustni izpit graditelja nizkih zgradb obsega: 1. zagovor klavzurne naloge, iz katere se mora videti, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njeni izdelavi; 2. poznavanje vseh inženjerskih konstrukcij za nizke Zgradbe, načina njih izvrševanja in uporabe, kakor tudi izdelavo manjših cest in železnic z vsemi objekti, ki utegnejo spadati k njih izvršitvi, v okviru zakonskega obsega pravice; 3. poznavanje stavbarstva, načina izvrševanja visokih zgradb v obsegu § 41., odstavka (3), zakona o obrtih kakor tudi vseh konstrukcij, ki so tu v rabi; 4. poznavanje statike in armiranega betona, poznavanje praktičnega preračunjanja vseh inženjerskih in gradbenih konstrukcij, ki spadajo v obseg pravice za projektiranje in izvrševanje; 5. poznavanje geodezije, zlasti vseh merilnih priprav in njihove uporabe, ki spadajo k snemanju večjih parcel, objektov po § 41., odstavku (3), zakona o obrtih, kakor tudi poznavanje katastrskih predpisov in zemljiških knjig; 6. poznavanje občih pojmov knjigovodstva; 7. obče poznavanje zakonodajstva, navedenega v členu 17., točki 8., te uredbe. Člen 20. Kandidatova ocena je: >izpit opravik ali >izpita ni opravik. O izpitu vsakega kandidata se vodi poseben zapisnik; vanj se vpisujejo vsa vprašanja pri izpitu in tudi uspeh iz vsakega predmeta. Oceno iz poedinih predmetov predlaga izpraševatelj, določi jo pa izpitna komisija. Predsednik odredi izmed članov izpraševateljev zapisnikarja. Zapisnik se mora predložiti obenem z morebitnimi posebnimi pripombami članov izpraševalne komisije in poročilom pristojni banski upravi. Vsi zapisniki se morajo hraniti kot spisi izpitne komisije v arhivu banske uprave. Člen 21. Kandidat, ki je izpit uspešno opravil, dobi izpričevalo, ki se mu izda v imenu izpitne komisije preko pristojne banske uprave. Izpričevalo podpišejo predsednik in vsi člani komisije. Na izpričevalo se mora pritisniti pečat izpitne -komisije. Člen 22. Kandidat, ki pri izpitu ne zadovolji, sme izpit ponavljati. Med izpitoma mora biti presledek najmanj 6 mesecev. Člen 23. Če je kandidat pismeni del izpita opravil, pri ustnem delu pa ni zadovoljil, se sme pri ponovnem izpitu oprostiti opravljanja pismenega dela izpita. Člen 24. V prejšnjem območju veljavnosti zakona o radnjama z dne 29. junija 1910. je dovoljeno vsem zidarsko-tesar-skirn mojstrom in pomočnikom gradbenikov, da smejo do vštetega leta 1936. opravljati izpite za graditelje (stavbenike). Omenjene osebe smejo opravljati ta izpit, če so se odlikovale s svojim gradbenim delom in če podajo o tem posebno potrdilo pristojnega gradbenega oblastva, v čigar območju so poslovali. Predhodni izpit opravlja kandidat pred posebno izpitno komisijo pri pristojnih banskih upravah, odnosno ministrstvu za trgovino in industrijo. Za člane teh izpitnih komisij se postavljajo redoma učitelji tehniških srednjih šol, odnosno strokovnih šol. Vsi člani komisije mo-raj^ imeti fakultetno izobrazbo. Za opravljanje izpita se uporabljajo ustrezno odredbe te uredbe. Taksa za ta izpit znaša 500 dinarjev. Izpit sestoji iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del izpita je klavzurna naloga in se mora opravljati iz srbsko-hrvatskega jezika, francoskega ali nemškega iezi- ka, geometrije, opisne geometrije, aritmetike in algebre ter risanja. Ta del izpita sme trajati štiri ure. Ustni izpit se opravlja iz vseh predmetov, omenjenih v členu 25., točkah 1. do 12. Člen 25. Predmeti predhodnega izpita o obči izobrazbi in znanju so ti-le: 1. poznavanje srbsko-hrvatskega jezika in književnosti, in to poznavanje osnovnih pravil slovnice in skladnje, kakor tudi predpisov novega pravopisa, poznavanje narodne književnosti, starejše v glavnih potezah, novejše podrobneje; 2. poznavanje francoskega ali nemškega jezika tako, da je kandidat toliko vešč enega teh jezikov, da zna sestavke, zlasti strokovne, pra\iilno čitati, da jih razume in da more take sestavke na srbsko-hrvatski jezik prevajati; 3. poznavanje zemljepisa, in to obče geografije, predpisane za nižje razrede srednje šole, in ekonomske geografije kraljevine Jugoslavije; 4. poznavanje obče zgodovine starega, srednjega in novega veka, podrobno poznavanje zgodovine južnih Slovanov in ustvarjanja naše države; 5. poznavanje fizike, mehanike trdih teles, osnovne hidrostatike in hidromehanike, mehanike plinastih teles, osnove valovanja toplote, taljenja in izparevanja, toplotnih motorjev in strojev, optike, magnetizma, statične elektrike, dinamične elektrike, elektromagnetizma, mag-netoelektričnih strojev; 6. poznavanje kemije, anorganske in organske, v obsegu učnega načrta tehniških srednjih šol; 7. poznavanje mineralogije in geologije, oblik in strukture zemlje, sestave zemeljske skorje, važnejših rudnin, petrografije in tektonike, delovanja zraka in vode, delovanje organizmov, vulkanizma, dviganja in pogrezanja tal, nastajanja gor in kontinentov; 8. poznavanje geometrije, planimetrije, stereometrije in analitike v obsegu učnega načrta tehniških srednjih šol; 9. poznavanje opisne geometrije: pravokotne projekcije, poševne projekcije, stranskega risa, kotirane projekcije, perspektive, zlasti predočenja vseh vrst geometrijskih likov, njih medsebojnega predora in izdelovanja perspektivnih slik in scen danih projekcij; 10. poznavanje aritmetike in algebre: decimalnih in navadnih ulomkov, dimenzij, mer in enačb prve stopnje, sorazmerij, množenja in korenjenja, logaritmiranja, enačb višjih stopenj, aritmetičnih in geometrijskih projekcij, obrestnega računa, amortizacije in rentnega računa, višje matematike, geometrijskega značenja in funkcij, algebrajskih funkcij maksimuma in minimuma funkcij, osnovnih algebrajskih integral pri izračunjanju vztrajnostnih momentov in težišč; 11. poznavanje tehnologije: naravnega kamena, spojnih sredstev, malte, hidravliškega apna, cementa, umetnega kamena, nežgane opeke, (žgane) opeke, klinkerjev, eternita, ksilolita, keramita, lesa, železa in osta^ga gradiva; 12. poznavanje prostoročnega risanja in tehniškega risanja, risanje po predložkih in po naravi, dela s svinčnikom, kredo, peresom in akvareliranje. izdelava tehniških risb v predpisanem merilu in načinu. Člen 26. V območju veljavnosti prejšnjega zakona o radnjama z dne 29. junija 1910. se prizna gradbeno-podjetniški mojstrski izpit, ki se je opravil do uveljavitve zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. po prejšnjih predpisih za izpit po tej uredbi. Da pridobe osebe s tem izpitom pravico za projektiranje po odredbi odstavka (a) § 46. zakona o obrtih, morajo opravljati dopolnilni izpit po tej uredbi, in to iz predmetov člena 16., točk 1., 2. in 4., in člena 17., točke 1., odnosno iz predmetov člena 18., točke 1., 2. in 3., in člena 19., točke 1. Člen 27. V območju banovine vrši kontrolo nad poslovanjem izpitnih komisij ban, vrhovno kontrolo pa minister za trgovino in industrijo. Člen 28. Vsi posli, ki so po tej uredbi poverjeni banu, odnos^ no banski upravi, se vrše po oddelku (odseku) za trgovino, obrt in industrijo pri banskih upravah. Člen 29. Posle, ki jih vrši po tej uredbi banska uprava, vrši v območju uprave mesta Beograda ministrstvo za trgovino in industrijo. Člane izpitne komisije postavlja ustrezno odredbi člena 2. uredbe minister za trgovino in industrijo. Predsednik komisije je uradnik ministrstva za gradbe s popolno tehniško-fakultetno izobrazbo, ki ga postavi minister za trgovino in industrijo na predlog ministra za gradbe. Ostali člani' se postavljajo izmed uradnikov inženjerjev ministrstva za gradbe, ministrstva za trgovino in industrijo, učiteljskega osebja tehniške fakultete in tehniške srednje šole, pooblaščcvih inženjerjev, arhitektov in graditeljev. Člen 30. Ta uredba stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tega dne se ukinjajo vsi prejšnji predpisi o opravljanju teh izpitov. V Beogradu, dne 10. oktobra 1932.; II. br. 34.521/u. Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r. 59. Na osnovi § 54. zakona o obrtih z dne p, novembra 1931. in sporazumno z ministrom za gradbe ter po zaslišanju zbornic predpisujem uredbo o opravljanju izpita za elektrotehnike.* Člen 1. izpit za elektrotehnika sme opravljati: 1. kdor je z diplomo dovršil elektrostrojni odsek tehniške fakultete ali drugo tehniško visoko šolo fakul- * »Službene novine kraljevine, Jugoslavije« z dne 22. oktobra 1932., št. 245/XCIV/G56. tetne veljave ali je pridobil pravico, opravljati zavržni izpit na teh šolah, in obenem dokaže, da je tri leta praktično delal pri izvrševanju elektrotehničnih instalacij; 2. kdor je dovršil tehniško srednjo šolo, elektrostrojni odsek, ali drugo njej enako šolo elektrostrojne stroke in opravil predpisani završni izpit in nato praktično delal v stroki pet let. Člen 2. Za opravljanje elektrotehničnega izpita se ustanovi pri vsaki banski upravi izpitna komisija. Izpitna komisija sestoji za vsak izpit iz predsednika in treh članov. Predsednik komisije je uradnik banske uprave s popolno tehniško fhkultetno izobrazbo, predvsem iz elektrostrojne stroke. Predsednika postavlja ban za tri leta. Člani izpitne komisije se postavljajo izmed uradnikov, predvsem inženjerjev banske uprave (tehniškega oddelka), izmed profesorjev tehniške fakultete, tehniške srednje šole in pooblaščenih elektrostrojnih inženjerjev in elektrotehnikov po spisku, čigar skupno število znaša petnajst članov. Člane postavlja ban za dve leti. Pri razporejanju članov izpitne komisije odredi predsednik, da je v komisiji en oooblaščeni inženjer in en elektrotehnik. Člen 3. Za člana izpitne komisije vrste elektrostrojnih inženjerjev in elektrotehnikov se sme postaviti samo državljan kraljevine Jugoslavije, ki ni pod varuštvom (skrbstvom) ali v stečaju. Ne sme se postaviti: kdor je obsojen s sodbo na izgubo častnih pravic, dokler* ne doseže ustreznih pravic ali rehabilitacije; kdor je v sodni preiskavi ali dejan pod obtožbo zaradi zločinstva ali zaradi prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo; zoper kogar je odrejena očuvalna odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali zaščitnega nadzora ali prepovedi zahajanja v krčme ali prepovedi izvrševanja poklica, če te odredbe še trajajo. Člen 4. Če nastopijo pri kakšnem članu komisije okolnosti, omenjene v členu 3. te uredbe, ga ban razreši in postavi na njegovo mesto novega člana. Če je kakšen član v sodni preiskavi ali je dejan pod obtožbo, mu članstvo ne prestane; vendar ta član ne more vršiti svoje dolžnosti, dokler ni preiskava pravnomočno ustavljena ali kazensko postopanje končano z izvršno sodbo ali z rešitvijo sodišča. V tem času opravlja dolžnost njegov namestnik. Člen 5. Člani izpitne komisije ne morejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali stranski črti do drugega kolena in pri katerih je bil kandidat zaposlen v letu, minulem neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali sovraštvu, se izločijo. 0 izločitvi komisije odloča ban s posebno odločbo, ki je izvršna. Člen 6. Dolžnost članov izpitne komisije je obvezna in se brez važnega razloga ne sme odkloniti. Če član izpitne komisije brez opravičenega razloga uoče redno vršiti svoje dolžnosti, ga sme kaznovati pred- sednik komisije z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana. Ob ponovni nerednosti ga sme ban na predsednikov predlog razrešiti dolžnosti članstva komisije. Če predsednik svoje dolžnosti ne vrši, ga razreši ban dolžnosti in postavi novega. Člen 7. Za opravljanje izpita je pristojna izpitna komisija' banovine, v katerem območju je prebila dotična oseba pri delu poslednjih šest mesecev pred izpitom, če pa ni bila zaposlena, v katere območju je ta čas bivala. Opravljanje izpita pred nepristojno komisijo ni dovoljeno. Izjemoma se sme opravljati izpit pred krajevno nepristojno komisijo, če je krajevno pristojni ban na kandidatovo prošnjo to odobril. Člen 8. Predsedniku in članom komisije sme ban postaviti namestnike iz istih uradov, odnosno ustanov in strok, iz katerih so postavljeni. Če je predsednik zadržan ali so redni člani zadržani, vrše namestniki veljavno posle predsednika, odnosno članov. Člen 9. Dolžnost predsednika je, da sprejema prijave kandidatov za izpit, napravlja razpored za izpit, sestavlja izpitne komisije in jim predseduje, predlaga banski upravi poročila, skrbi za prijavni register za opravljanje izpita in voditev zapisnika in vrši vso administracijo, ki se nanaša na izpite. Člani izpitne komisije morajo izpitu prisostvovati, pismene naloge pregledati, kandidate po izpitnih predmetih izpraševati in posledek izpita oceniti. Člen 10. Prijavo za opravljanje izpita, predpisno taksirano, vloži kandidat neposredno pri pristojni banski upravi; v prijavi mora navesti, da želi opravljati izpit iz elektrotehnične stroke. Prijava se mora vložiti pismeno. V prijavi se mora izrečno izjaviti, ali je kandidat mojstrski izpit že opravljal.. Kandidat, ki je izpit ponavljal, mora to izrečno navesti. Prijavi je treba priložiti: 1. izpričevalo (diplomo) o uspešni dovršitvi tehniške srednje šole, elektrotehniškega odseka, ali druge njej enake šole iste stroke; 2. dokaz (potrdilo) o petletnem praktičnem delu v elektrotehnični stroki; 3. dokaze o državljanstvu; 4. kratek opis strokovne zaposlitve, opravljene do izpita; 5. potrdilo o položeni izpitni taksi. Kandidat, ki je dovršil elektrostrojni odsek tehniške fakultete ali kakšno drugo visoko šolo enako fakulteti te vrste, mora predložiti inženjersko diplomo ali dokaz o pridobljeni pravici za opravljanje završnega izpita na dotični fakulteti ali šoli kakor tudi dokaz (potrdilo) o triletnem praktičnem delu v elektrostrojni stroki. Dokaz o praktičnem delu se poda z izpričevalom po § 249. zakona o obrtih. Čas, prebit pri delu, preden je zadobil zakon o obrtih moč. se lahko dokaže s kakršnimkoli dokaznim sredstvom. Kandidat mora za opravljanje izpita pri pristojni banski upravi predhodno položiti te-le takse: 1. za predsednika izpitne komisije 200 dinarjev; 2. za vsakega člana izpitne komisije po 150 dinarjev, in mora poleg teh stroškov povrniti za diplomo in ostale pisarniške stroške dejanske izdatke, katera vsota sme znašati največ 50 dinarjev. Člen 12. Prejeto prijavo izroči banska uprava predsedniku izpitne komisije, ki mora vse priloge, omenjene v čl. 10., preizkusiti in najkesneje v 15 dneh odločiti, ali se sme pripustiti kandidat k izpitu. Ta odločba se vroči kandidatu pismeno preko pristojne banske uprave ob istočasni označbi roka za opravljanje izpita. Člen 13. Izpit sestoji iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del izpita obseza klavzurno nalogo. Člen 14. Klavzurno nalogo določi izpitna komisija in jo izdeluje kandidat ob stalnem nadzorstvu komisije. Izdelava klavzurne naloge sme trajati največ pet dni po 8 ur. Pri izdelovanju te naloge sme kandidat uporabljati vsa pomožna sredstva, tehniške tabele, priročnike itd., ki mu jih komisija dovoli. Člen 15. Ustni izpit sme opravljati samo tisti kandidat, čigar klavzurna naloga se povoljno oceni. Drugače se kandidat zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita in se smatra, da izpita ni opravil. Ustni izpit se opravlja pred izpitno komisijo in sme trajati za istega kandidata največ dva dni po dve uri. Izpitna komisija sme izpraševati oh istem času tudi več kandidatov; toda izpraševanje enega kandidata ne sme trajati več ko dve uri. Člen 16. Predmeti klavzurne naloge za elektrotehnike so ti-le: 1. izdelava projekta električne razsvetljave manjše zasebne ali javne zgradbe: v izdelane nariske tlorisa in prereza je vrisati električne vode in žarnice in jih razpodeliti na faze, napraviti razdelilni načrt toka, preračunati prereze prevodnikov in velikost žarnic, napraviti celokupne izmere in proračun stroškov instalacije; ali 2. izdelava projekta z izmerami in proračunom za električno instalacijo manjše delavnice: izračun potrebnega učinka motorjev, razsvetljave, transmisijskih osi, jermenov in sklopk in je vrisati razporeditev strojev, transmisij in dr. v načrt (tloris in. prerez); ali 3. izdelava projekta voda za električni tok nizke ali visoke napetosti, brez odcepov ali z odcepi, ali manjšega električnega omrežja: določitev napajališč, elektriš-ki in mehaniški preračun prevodnikov in jamborov s skupnimi izmerami in proračunom stroškov; ali 4. izdelava projekta transformatorske ali pretvar-Jalne pod postaje1 proračun, razdelilni načrt, stikalna plošča; razporeditev strojev in aparatov, diagrami: ali 5 izdelava projekta manjše električne centrale; proizvodna cena za kwh na stikalni plošči. Kandidatu je po možnosti dati za nalogo izdelavo projekta iz tistega območja, kjer je največ prakticiral, ali pa iz območja, ki si ga sam izbere. Klavzurna naloga mora obsezati: 1. izdelavo občih in detajlnih elektrotehniških načrtov po §§ 51. do 53. zakona o obrtih, po dani situaciji in programu, danem od komisije; 2. detajle instalacij s proračunom, za katere je treba izpita; 3. analizo cen; izmere in proračun; 4. tehniško poročilo in obrazložitev projekta; 5. sestavo prošnje in potrebnih dokumentov za pridobitev odobritve za postavitev elektrotehniških naprav. Vse risbe sme izdelati kandidat s svinčnikom. Iz pismenega sestavka se mora videti, ali zna kandidat dobro državni jezik. Člen 17. Ustni izpit obseza: 1. zagovor klavzurne naloge, iz katerega se mora videti, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njeni izdelavi; 2. klavzurna naloga izpita za elektrotehnika mora obsezati poznavanje predmetov iz splošne in uporabne elektrotehnike, osnov elektrotehnike, teorije električnih strojev in poznavanje tehnologije električnega materiala; 3. preizkus instalacij in določitev napak; 4. poznavanje predpisov o uporabljanju instalacijskega materiala; 5. poznavanje občih pojmov knjigovodstva; • 6. obče poznavanje zakonodajstva. in to: ustave kraljevine Jugoslavije, zakona o obrlih. trgovinskega zakona. zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev, gradbenega zakona, zakona o okoriščanju vodnih sil. zakona o razlaščanju, kakor tudi ostalega gospodarskega in socialnega zakonodm'stva, ki je v zvezi z izvrševanjem elektrotehničnega obrta. Člen 18. Kandidatova ocena je: »izpit opravik ali »izpita ni opravik. O izpitu vsakega kandidata se vodi poseben zapisnik; vanj se vpisujejo vsa vprašanja pri izpitu in tudi uspeh iz vsakega predmeta. Oceno iz poedinih predmetov predlaga izpraševatelj. določi jo pa izpitna komisija. Predsednik odredi izmed članov izpraševateljev zapisnikarja. Zapisnik se mora predložiti obenem z morebitnimi posebnimi pripombami članov izpitne komisije in s poročilom pristojni banski upravi. Vsi zapisniki se morajo hraniti kot spisi izpitne komisije v arhivu banske uprave. Člen 19. Kandidat, ki je izpit uspešno opravil, dobi izpričevalo, ki se mu izda v imenu izpitne komisije preko pristojne banske uprave. Izpričevalo podpišejo predsednik in vsi člani komisije. Na izpričevalo se mora pritisniti pečat izpitne komisije. Člen 20. Kandidat, ki pri izpitu ne zadovolji, sme izpit ponavljati. Med izpitoma mora biti presledek najmanj šest mesecev. Člen 21. Če je kandidat pismeni del izpita opravil, pri ustnem delu pa ni zadovoljil, se sme pri ponovnem izpitu oprostiti opravljanja pismenega dela izpita. Člen 22. V območju banovine vrši kontrolo nad poslovanjem izpitnih komisij ban, vrhovno kontrolo pa minister za trgovino in industrijo. Člen 23. Vsi posli, ki so po tej uredbi poverjeni banu, odnosno banski upravi, se vrše preko oddelka (odseka) za trgovino, obrt in industrijo pri banskih upravah. Člen 24. Posle, ki jih vrši po tej uredbi banska uprava, vrši v območju uprave mesta Beograda ministrstvo za trgovino in industrijo. Člane izpitne komisije postavlja ustrezno odredbi člena 2. uredbe minister za trgovino in industrijo. Predsednik komisije je uradnik ministrstva za gradbe s popolno tehniško-fakultetno izobrazbo, ki ga postavi minister za trgovino in industrijo na predlog ministra za gradbe. Ostali člani se postavljajo izmed uradnikov inženjerjev ministrstva za gradbe, ministrstva za trgovino in industrijo, učiteljskega osebja tehniške fakultete in tehniške srednje šole, pooblaščenih elektro-strojnih inženjerjev in elektrotehnikov Člen 25. Ta uredba stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tega dne se ukinjajo vsi prejšnji predpisi o opravljanju teh izpitov. V Beogradu, dne 10. oktobra 1932.; II. br. 34.522/u. Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r. 60. Pobiranje takse po zakonu o taksah glede na predpise člena 42. zakona o zemljiškem katastru in členov 10., 11., 13., 14. in 17. zakona'o neposrednih davkih.1 Ministrstvo za finance, davčni oddelek daje v sporazumu z oddelkom za kataster in državna posestva št. 38.017-V z dne 19. novembra 1932. o pobiranju takse po zakonu o taksah glede na predpise člena 42. zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. (»Službe-Ue novine« št. 14/VIII z dne 18. januarja 1929.)2 kakor tudi glede na predpise členov 10., 11., 13., 14. in 17. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. (»Službene novine« št. 29/VII z dne 8. februarja 1928.)3 Po poslednjem odstavku člena 43. zakona o taksah nastopno pojasnilo, in sicer: 1. Vse prijave o vseh izpremembah na zemljišču, navedenih v členu 41. zakona o zemljiškem katastru, bodisi ustne ali pismene, ki jih podajo zemljiški Posestniki katastrskim, odnosno davčnim oblastvom zbog osebne ali stvarne izpremembe na zemljišču po členu 9. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26- decembra 1932., št. 300/0X11/784. 2 »Uradni list« št. 76/20 iz 1. 1929. * »Uradni list« št. 75/26 iz L 1928, zakona o neposrednih davkih in po členu 42. zakona o zemljiškem katastru, so oproščeno plačila takse po zakonu o taksah skladno z odredbo člena*24., tretjega odstavka pravilnika VII. del, II. oddelek, z dne 15. januarja 1930. (»Službene novine« štev. 212/LXXV z dne 17. septembra 1930.), odnosno skladno s prvim odstavkom člena 9. »uredbe o odpisu davka ob elementarni škodi (na podstavi členov 12. in 159. zakona o neposrednih davkih)« z dne 29. oktobra 1928. (»Službene novine« št. 289/XCII z dne 12. decembra 1928.)* in skladno z odredbo člena 6., točke 1., zakona o taksah. Glede pravnih poslov in imovinskih prenosov vobče, ici so pravnomočno ugotovljeni ob priliki teh prijav, je treba uporabljati obče predpise o taksah in pristojbinah (glej n. pr. tar. post. 12., pripombo 5., in člen 51. zakona o taksah). 2. Če se po podanih ustnih ali pismenih prijavah izvrše osebne ali stvarne izpremembe v katastrskem operatu in če se za izvršitev teh izprememb v katastrskem operatu poberejo takse po tarifah k zakonu o katastrskem zemljišču in po predpisih člena 51. zakona o zemljiškem katastru in po predpisih pravilnika VII. del, II. oddelek, odnosno VII. del, I. oddelek (»Službene novine« št. 292/CXXII z dne 12. decembra 1929.), se oprostitev od davka na dohodek od zemljišč po točkah 1., 2., 3., 6., 9., 10. in 11. člena 10. zakona o neposrednih davkih izvrši po uradni dolžnosti, in to brez nikakršne prošnje in brez plačila takse po zakonu o taksah. 3. Oprostitve od davka na dohodek od zemljišč po točkah 1., 2., 3., 6., 9., 10. in 11. člena 10. zakona o neposrednih davkih, ki se izvrše po uradni dolžnosti, se priobčijo zemljiškim posestnikom po uradni dolžnosti (člen 48. zakona o zemljiškem katastru). Kolikor zemljiškoknjižni posestnik ne bi bil zadovoljen z rešitvijo ali kolikor mu po njegovem mnenju pripada oprostitev po navedenih točkah omenjenega člena zakona o neposrednih davkih, ga katastrsko, odnosno davčno oblastvo na to zemljišče ni oprostilo davka po uradni dolžnosti, ima pravico pritožbe po občem postopku na višje katastrsko oblastvo. Takšna pritožba je zavezana plačilu takse po tar. št. 6. taksne tarife zakona o taksah. 4. Pravica do oprostitve, odnosno do olajšave davka na dohodek od zemljišč po točkah 4., 5., 7., in 8. člena 10., nadalje po točkah 1. do vštete 6. člena 11. in po členih 13. in 17. zakona o neposrednih davkih se ostvarja s posebno prošnjo, taksirano po tar. post. 1. zakona o taksah, poleg tega pa opremljeno s kolkom po tar. post. 5. tega zakona za pismeno rešitev, če prosilec tako rešitev izrečno zahteva. Pritožba zoper tako pismeno rešitev na višje katastrsko oblastvo je zavezana plačilu takse po tar. post. 6. zakona o taksah. Ta razpis morajo finančne direkcije priobčiti vsem podrejenim davčnim in katastrskim upravam v znanje in ravnanje. * V Beogradu, dne 7. decembra 1932.; III. št. 94.579. Pomočnik ministra za finance ing. St. J. Nedeljkovi« s. r. * »Uradni lisk št. 394/118 iz 1. 1928, Banove uredbe. 61. Vr. No. 1977/1. Razglas. Po sklepu ministrskega sveta z dne 16. novembra 1932., št,. 49.963/1, so se znižale dnevnice in drugi prejemki po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev za 10% do 30%. Glede na to in na podstavi § 15. zakona o zdravstvenih občinah odrejam, da se potne povprečnine banovinskih zdravnikov in sester pomočnic v področju Dravske banovine, določene v čl. 2. tukajšnje odredbe z dne 29. septembra 1931., VI. No. 23713/1, razglašene v »Službenem listu« z dne 17. oktobra 1931., št. 438/63, znižajo za 10%, tako da znaša potna povprečnina: v 1. skupini za banovinske zdravnike Din 3.780— letno za sestre pomočnice Din 2.700-— letno v 2. skupini za banovinske zdravnike Din 4.860— letno za sestre pomočnice Din 3.780-— letno v 3. skupini za banovinske zdravnike Din 5.940— letno za sestre pomočnice Din 4.860-— letno v 4. skupini za banovinske zdravnike Din 7.020-— letno za sestre pomočnice Din 5.400-— letno Te znižane potne povprečnine veljajo od 1. februarja 1933. dalje. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1933. Ban: dr. Marušič s. r. 62. Objave banske uprave o pobiranju občinskili trošarin v letu 1933. II. No. 2712/1. Razglas o pobiranju občinske trošarine na ozemlju občin Ljubljana, Maribor in Celje v času od 1. januarja 1933. pa do odobritve proračunov za leto 1933. Ministrstvo za finance je odredilo na osnovi § 79. zakona o državni trošarini z razpisom VIL br. 139 z dne 10. januarja 1933., da smejo pobiraii mestne občine Ljubljana, Maribor in Celje v času od 1. januarja 1933. pa do odobritve proračuna za leto 1933. občinsko trošarino na iste predmete in v isti višini, kakor so jo pobirale po odobrenem proračunu za leto 1932. Kraljevska bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. januarja 1933. II. No. 27.366/1. Občina Jarše, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 piva Din 25-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. januarja 1933. 63. Razne objave iz »Službenih novin“. številka 283 z dne 5. decembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. novembra 1932., P. t. štev. 96726, so bili premeščeni: v dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani za p. t. uradnika VI. položajne skupine Kalokir Anton, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, po potrebi službe; v pošto in telegraf Ljubljana 1: za p. t. uradnika VI. položajne skupine Pupis Viljem, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 2, po potrebi službe; za p. t. uradnika VIL položajne skupine Marušič Gabrijel, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Škofja Loka, na prošnjo; v pošto in telegraf Ljubljana 2: za p. t. uradnika VI. položajne skupine Nadrag Ferdo, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Novo mesto, na prošnjo; za p. t. uradnika VII. položajne skupine Štaut Ljudevit, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, po potrebi službe; v pošto in telegraf Maribor 1: za p. t. uradnika VII. položajne skupine Križ Anton, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Jesenice, na prošnjo; v pošto in telegraf Murska Sobota za p. t. uradnika VII. položajne skupine Korče Antonija, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1, po potrebi' službe; v pošto in telegraf Novo mesto: za p. t. uradnika VII. položajne skupine M on d a Josip, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2, po potrebi službe; v pošto in telegraf Celje: za p. t. uradnika VI. položajne skupine Rechberger Franc. p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2, po potrebi službe; v pošto in telegraf Škofja Loka za p. t. uradnika VIL položajne skupine Cunta Jernej, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa v Mariboru 2, na prošnjo; v pošto in telegraf Šmartno ob Paki za p. t. uradnika VIT. položajne skupine Vovk Ana. p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Celje, po potrebi službe. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mick&lek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga h kosu 9. IV. letnika z dne 1. februarja 1983. _____ Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 6676/47. 189 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. januarja do 7. januarja 1933 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dno 21. marca 1930. Griža. — Dysenteria. Škrlatinka. — Scarlatina. Celje ................ Celie (mesto! • . . Dolnja Lendava . . Krasi ....... KoČevie ...... Konjice............... Laž., j . • . . g . • ■ Litija ............... Logatec............... LjubliaDa (srez) . Liubliana (mesto) Maribor levi breg Murska Sobota . . . PtU| . . , Slovenjgradec . . • Vsega . 42 8 Ošpice. — Horbilli. Celi« (mesto)........... ......... S ‘barje pri Jelšah ._ Vsega 80 Norice. 80 Varicellac. Ptuj Ptuj S r oz Ostali S= O v 80 "S Z ° > e T3 5 S £3 & M ■5 ° 3 * Davica. — Diphteria et " Iroup. Brežice .......... 14 2 4 12 Celje 6 2 1 — 7 Celje (mesto) 3 — — 3 Dolnja Lendava ..... 4 1 4 1 — Gornjigrad ........ 2 1 — — 3 Kamnik. ......... 3 1 — 2 Krani . .......... 20 3 7 1 15 Kočevje 1 3 1 — 3 1 6 — 2 4 Krško 21 — 9 — 12 Laško ........... 4 1 1 — 3 Litija 2 — — 3 Logatec .......... 17 8 2 — 23 Liubliana (srez) .... 34 8 9 1 32 Ljubljana (mesto) . . . 9 2 6 — 6 Liutomei .... 8 — 1 — 2 Maribor desni breg , » 17 8 6 2 18 Maribor levi breg . . . 14 4 — 1 17 Maribor (mesto) .... 10 2 6 —- 7 Metlika • 2 — — — 2 Murska Sobota ..... 3 — 1 — 2 Novo mesto ....... 6 — 1 — 4 Prevalje 8 2 5 — 5 Ptui • • 3 7 2 1 7 Ptui (mesto) 1 — 1 — — Radovljica 4 2 2 — 4 Slovenjgradec ..... 2 — — — 2 Šmarje Drl Jelšab ; . . 9 3 7 — 6 Vsega . . Šen. — Erys 222 | 64 ipelas. 74 9 203 Brežice .......... 1 — — 1 Črnomelj ........ — 1 — 1 Dolnja Lendava 1 — — 1 Kamnik , 1 — 1 — — Krani ...... * 2 — 2 — — Konjice 1 — — — 1 Krško 1 — — — 1 Ljubljana (mesto) . * . 1 2 — — 3 Ljutomer . . . . . , . — 1 * 1 — — Maribor levi breg , . » — 1 — — 1 Maribor (mesto) .... 2 1 1 — 2 Novo mesto ..... 4 — 3 — 1 Prevalie ...... i 1 — — — 1 Radovljica 1 — — — 1 Slovenjgradec ...... 2 — — 1 1 Šmarje pri Jelšab .... 1 1 — — 2 Vsega . <, . 19 7 8 1 17 Otrpnjenje tilnika. — acuta. Polyomyelitis Celie ........ .... 2 — 1 — 1 Dolnja Lendava 1 — — — 1 2 — — — 2 1 — — — 1 Logatec .......... 1 — — — 1 Maribor levi breg . , . 1 — — — 1 Novo mesto . ... 2 1 1 — 2 Vsega 10 1 2 — 9 Otročniška vročica. — puerperalis. Sopsia Kočevje — 1 — — 1 Litiju 1 — 1 — — Ljubljana (srez) .... 1 1 2 — — Vsega • . . I 2 2 3| — 1 Ljubljana, dne 10. januarja 1983. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. I. No. 04/2. 280 Razpis. Na osuovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju Breškega cestnega odbora v Murski Soboti službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: za progo od km 3'50 do km 9-00 na banovinski cesti I. reda Murska Sobota—Martjanci—Boreča—drž. meja. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovani-mi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega obla-stva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 20. februarja 1933. pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. januarja 1933. 293 I. No. 674/1. Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki pogodbeno službeno mesto mlekarskega mojstra za trdo sirarstvo, ki je obenem tudi praktični učitelj v tej strokL Upoštevali se bodo za to mesto v prvi vrsti prosilci, ki so absolvirali najmanj enoletno mlekarsko šolo tu ali v inozemstvu. Imeti morajo mojstrski izpit iz trdega sirarstva ali pa morajo dokazati, da so službovali 10 let na vodilnem mestu v obratih, kjer se je izdeloval ementalski sir priznano dobre kakovosti. Razpolagati morajo tudi z dovršenim izpitom za kurjača pri parnih kotlih. Če bi takih ne bilo, bi se oddalo mesto mlekarskega pomočnika, za kar bi se upoštevali prosilci z absolvirano mlekarsko šolo tu ali v inozemstvu, ki so dovršili triletno neprekinjeno prakso v večjih mlekarskih obrtili z mnogo-stranskim izkoriščanjem mleka. Prošnje, kolkovane s kolkom za 5'— dinarjev, ki jim je priložiti poleg običajnih dokumentov (rojstni list, domovinski list, šolska spričevala, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, dokazilo o ureditvi vojaške obveznosti) tudi vsa dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine najkesneje do 28. februarja 1933. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 28. januarja 1933. VIII. No. 6871/2. 235—2—2 Razglas. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. namerava podaljšati elektrovod visoke napetosti do hiše g. Šoperja v Hrastniku. Podrobnosti projekta so razvidne iz predloženih načrtov. O tem projektu se na podstavi §§ 110. tn 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava v torek, dno 7. februarja 1933. s sestankom komisije ob 15-30 pri Kemični tovarni. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo. je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. januarja 1933. Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. •jj VI. No. 1818/1. 292 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Štiri Karl, zasebni zdravnik v Fari pri Kočevju, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. januarja 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 38/33—1. 279 Oklic. Cigan Marija, roj. Magdič, posestnica v Srednji Bistrici št. 37, zastopana po dr. Pikušu Janku, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila proti Ciganu Martinu, pos. v Srednji Bistrici, tožbo radi Din 6.250-— s prip. Ustna sporna razprava se določa na dan 25. februarja 1933. pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja Kreslin Ivan, župan v Sred. Bistrici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama, ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 19. januarja 1933, y. C 43/33-1. 267 Oklic. Ferencek Ludvik, poljedelec v Kobilju št. 110, zastopan po dr. Pikušu Janku, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil proti Ferencku Štefanu, posestniku v Kobilju, tožbo radi 140 Din s prip. Ustna sporna razprava se določa na 25. februarja 1933. pri tem sodišču, v sobi št. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja Ferencek Magda, roj. Gjorkos, pos. v Kobilju, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 21. januarja 1933. * C 37/33—1. 276 Oklic. Horvat Aleksander, trgovec, Dobrovnik, zastopan po dr. Janku Pikušu, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil proti Horvat Mariji, vdovi Schlichthuber, roj. Režonja, posestnici v Dobrovniku, tožbo radi Din 1.650-— s prip. Ustna sporna razprava se določa na dan 25. februarja 1933. pri tem sodišču v sobi št. 21. Toženi stranki se postavlja v smislu § 276. o. d. z. Schlichthuber Ignac, posestnik v Dobrovniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama, ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 19. januarja 1933. * Cw a 22/33—2. 273 Oklic. Kunstlju Francu, mizarskemu mojstru v Žireh, sedaj neznanega bivališča, je vročiti menično tožbo z dne 12. januarja 1933., opr. št. Cw a 22/33—1, radi Din 18.351-70 s pripadki. Ker je bivališče Kunstlja Franca neznano, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic g. dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik bo zastopal imenovanega v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasi pri sodniji sam ali ne imenuje pooblaščenca. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II. a, dne 26. januarja 1933. * C 6/33—7. 288 Oklic. Tožeča stranka: Kuzma Anton, mlinar in posestnik, Pobrežje, je vložila proti toženi stranki: Vranešič Jože, posestnik, Pribinci št. 15, sedaj neznano kje v Argentiniji, radi Din 1.686-62 s prip. k opr. št. C 6/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 28. marca 1933 ob pol devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 7, razpravna dvorana, ( , Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Furlan Niko, v. pis. oficijal v Črnomlju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 13. januarja 1933. * A V 571/32—23. 289 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Tysso Josipina, zasebnica v Mariboru, Gregorčičeva ul. št. 16, je umrla dne 5. oktobra 1932. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 25. februarja 1933. dopoldne ob pol desetih v sobi št. 6 ustno, ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 26. januarja 1933. jj; A 71/32—20. 239—3—2 Poklic dediča neznanega bivališča. Pavs Marija iz Gor. Brezovice 21 ,ie dne 4. maja 1932 umrla. Poslednja volja se ni našla. Gazvoda Janez, zapustnice brat, Cigar bivališče ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Likarjem Josipom iz Kostanjevice, ki je bi* odsotnemu postavljen za skrbnika. Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 31. decembra 1932. •j. T 4/33—4. 277 Amortizacija. Na prošnjo Korena Martina, posestnika v Oglenšaku, p. Zgor. Polskava, se uvaja postopanje za amortizacijo n*" slednjih vrednostnih papirjev, ki jih le prosilec baje izgubil, ter se njih inie.j' nik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da sc> vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica »Posojilnice registrovane zadruge z omejeno zavezo v Mariboru* štev. 18588, glaseča se na ime Martin Koren s saldom dne 31. decembra 193— Din 30.914-11. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV* dne 20. januarji* t§33. * 256 Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancu, označenem z * pa po § 24. št. 1 obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan. stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Dan in opr. št. Oklicni rok poteče Kavšek Alojzij st., rpjen 11. februarja 1881. v Velikem Črnelem, pristojen v Gorenjo vas, srez Litija, posestnik v Malem Črnelem št. 1 se je kot vojak bivšega 17. pešpolka v vojni v Karpatih začetkom novembra 1914. udeležil bitke in ofenzive proti Rusom ter je od takrat neizvesten Kavšek Alojzij ml., pos. sin iz Mal. Crnelega 1 Pogrešancem je bil postavljen za skrbnika Jarc Ivan. vpok. p. pristav v Novem mestu. 26./10.1932. T 20/32-4 1.18.1933. Cestnik France, roj. 5. avgusta 1877., oženjen, posest, in čevljar v Vinici, pristojen istotja, srez Črnomelj je bil kot vojak bivšega 27. domobr. pešpolka v vojni na gališki fronti; od meseca septembra 1914. leta pogrešan žena Cestnik Katarina roj.Špelič iz Vinice pri Črnomlju 4./11.1932. T 21/32-4 1./8.1933. Prosen Jožef, rojen 20. marca 1877., oženjen, posestnik v Gmajni št. 7, pristojen v obč. Krka, srez Litija se je udelžil kot vojak bivšega 17. pešpolka bojev pri Grodeku in je od 8. sept. 1914. neizvesten žena Prosen Franja roj. Križman na Gmajni 24./11.1932. T 22/32-4 1./9.1933. Cerovšek Mihael, rojen 29. januarja 1880. v Apneniku št. 2, oženjen, posest, v Češnjicah, pristojen v ___ občino in srez Krško se jo kot vojak bivšega 27. domobr. pešpolka udeležil bojev proti Rusom in prišel v rusko ujetništvo, odkoder se je zadnjič zglasil 12. marca 1915. leta žena Cerovšek Alojzija roj. Starc, hišnica v Češnjicah 10 7./12.1932. T 23/32 1./9.1933. Corel Andrej, roj. 15. novembra 1880. v Ajblju št. 3, oženjen, posestnik istotam, pristojen v Banjaloko, srez Kočevje. se je kot rezervist bivšega 17. pešpolka udeležil pri Lvovu dne 30. avgusta 1914. ofenzive proti Rusom in je od takrat neizvesten sin Corel Matija v Ajblju št. 3 24./11.1932. T 24/32-3 1.19.1933. Janko Mihael, rojen 24. septembra 1890., zasebnik v Artu št. 11. pristojen v občino Studenec, srez Krško je odšel kot vojak bivšega 17. pešpolka na rusko fronto in je od 24. septembra 1914. neizvesten brat Janko Nikolaj, pos. v Artu št. 11 sedaj 1 6./12.1932. T 25/32—3 1./9.1933. ‘Krevs Janez, roj. 17. decembra 1880. v Mirni peči, nazadnje posestnik v Višnji gori, pristojen v občino Mirno peč, srez Novo mesto je odšel 28. marca 1914. v Ameriko in je zadnjič pisal domov 30. novembra 1920; potem pa ni čuti več o njem žena Krevs Marija roj. Slapničar v Višnji gori št. 3 7./12.1932. T 26/32-5 30./1. 1934. Košmerl Jakob. roj. 25. julija 1874., oženjen, delavec v Travniku 108, pristojen v Loški potok, srez Ko-: čevje je odšel kot vojak bivšega 17. pešpolka v vojno, bil kesneje transferiran 'k trenskemu oddelku in je pisal nazadnje iz Madžarskega malo pred koncem vojne leta 1918. žena Košmerl Marija v Travniku 108 pri Loškem potoku 24./11.1932. T 27/32—3 1./9.1933. Tisu Jožef, rojen 4. marca 1876., oženjen, posestnik v Podtaboru št. 1, pristojen v občino Struge, srez Kočevje se je udeležil bojev kot vojak bivšega 17. pešpolka v Galiciji in je od meseca avgusta 1914. neizvesten žena Tisu Ivana roj. Rus iz Podtabora št. 1 24j./ll. 1932. T 29/32—3 1./9.1933. Arh Franc, rojen 4. decembra 1893.. posestnikov sin iz Boršta št. 3. pristojen v Cerklje, srez Krško je odrinil kot vojak bivšega 17. pešpolka 1. 1914. najprej na rusko fronto, odtam pa je bil poslan na laško fronto, kjer je bil od Italijanov ujet in je leta 1920. v ujetništvu umrl sestra Arh Karolina pos. hči v Borštu 3 pri Cerkljah 6./12.1932. T 30/32-3 1./9.1933. .Petek Alojzij, rojen 25. maja 1879., oženjen, posestnik v Dolenjih Lazih št. 23, pristojen v Ribnico, srez Kočevje se je kot črnovojnik 28. batnljona udeležil 6. decembra 1914. bojev proti Srbom in bil takrat smrtno zadet v trebuh žena Petek Ivana roj. Prelesnik iz Dol. Lazov 23 6./12.1932. T 33/32—4 1./9.1933. Žnidaršič Janez, roj. 26. junija 1871. v Neredih, župnije Rob, oženjen, posestnik v Kompoljah štev. 108, -^__pristojen istotja. srez Kočevje je kot vojak bivšega 17. pešpolka odrinil v vojno, se udeležil bojev na italijanski fronti in je od leta 1918. pogrešan žena Žnidaršič Marija roj. Prijatelj v Kompoljah 108 9./12.1932. T 31/32-3 1./9.1933. Arko Jožef, rojen 5. marca 1892.. oženjen, posestnik v Podklancu 15, pristojen v Sodražico, srez Kočevje je bil kot vojak 27. domobr. pešpolka 8. stotnije. 3. voda, na italijanski fronti meseca novembra 1916. leta od sovražnika ubit žena Arko Terezija iz Podklanca št. 15 pri Sodražici 24./12. 1932. T 28/32-4 1./9.1933. Košir Franc, roj, 15. septembra 1882. v Jelovcu, oženjen, posestnik v Sodražici. pristojen istotja. srez Ko- Čevje je bil kot vojak 7. lovskega bataljona v Galiciji od Rusov ujet, odveden v Taškent, od tu pa v Čiukent v Srednjo Azijo,, tam zbolel in baje umrl ter je od 3. februarja 1918. neizvesten žena Košir Ivana kočarica v Sodražici št. 131 27./12. 1932. T 34/32—4 1./9.1933. Hutter Ivan. rojen 11. marca 1895.. samski, posest, sin v Zeljnah št. 37, Pristojen v občino Željne, srez ■—Kočevje se je kot vojak bivšega 17. pešpolka 2. bataljona 6 čete v Galiciji udeležil bojev in je zadnjič pisal iz kraja Savorhi v Galiciji dne 6. jun. 1915.. potem pa ne več oče Hutter Janez posestnik v Zeljnah št. 37 15./12. 1932. T 35/32—4 1./9.1933. Košir Ivan, rojen 6. februarja 1884., oženjen, posestnik v Kržeti št. 37, Pristojen v občino Gora pri Sodražici, srez Kočevje je odšel s 17. pešpolkom 13. četo začetkom svetovne vojne v Galicijo in se udeležil bitke pri Grodeku dne 8. septembra 1914. ter je od takrat ucizvesteu žena Košir Marija iZ Kržeti št. 37 Gora 5./1.1933. T 39/32-4 1./9.1933. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Dan in opr. št. Oklicni rok poteče Šunta France, roj. 15. februarja 1877.. oženjen, posestnik v Počakovem pri Svibnem št. 12. pristojen v občino Radeče, srez Krško je odšel s 27. domobr. pešpolkom, 13. četo v Galicijo in se udeležil hudih bojev pri Novem mjastu (v Galiciji) meseca oktobra 1914, od tedaj je neizvesten žena Šunta Apolonija v Svibnem št. 12 S I . C— ia ti ii s m*. EH n 13./1.1933. T 36/32—3 1./9.1933. Sonc Jernej, rojen v Moravčah, župnija Št. Janž. pristojen v občino Velika vas. srez Litija, oženjen, bivši rudar v Essenu, je odšel iz Jelovega pri Radečah kot vojak bivšega 27. domobranskega pešpolka na srbsko bojišče, kjer je bil ujet in odveden v Skoplje, odkoder je pisal domov zadnjič v decembru 1914., potem je neizvesten Žena Sonc Frančiška roj. Razpet v Gaju pri Št. Janžu 25./1.1933. T 32/32—4 1./9.1933. Ulčar Leopold, rojen v Rudniku dne 30. aprila 1884.. pristojen v občino Volčji potok, srez Kamnik, oženjen. vrtnar v Loki pri Zidanem mostu se je kot vojak bivšega 17. pešpolka udeležil bojev na gališki fronti in je zadnjič pisal domov 7. decembra 1914., potem je pa neizvesten žena Ulčar Marija roj. Pugelj iz Podtabora št. 29 25./1.1933. T 37732—3 1./9.1933. Cvelbar Alojzij, rojen 27. maja 1886. v Kamniškem št. 7 pri Št. Janžu, pristojen tja. srez Krško, oženjen, bivši rudar v Krmelju se je kot vojak bivšega 17. pešpolka 8. stotnije udeležil bojev na gališki fronti tako) od začetka vojne pa do konca meseca septembra 1914., odkoder je zadnjič pisal domov 30. septembra 1914., potem pa ni bilo več glasu o njem žena Cvelbar Marija roj. Janežič, kočarica v Beržanih št. 23 25./1.1933. T 41/32-3 1./9.1933. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. • v., E IX 4210/29—119. 291 Dražbeni oklic. Dne 27. februarja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Račje, vi. štev. 344. Cenilna vrednost: Din 186.000-— in Din 49.159-20. Vrednost pritikline: Din 585*—. Najmanjši ponudek: Din 117.872-10. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 9. januarja 1933. & E 1008/32-13. 268 Dražbeni oklic. Dne 6. marca 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Remšnik, vi. št. 13, 44. Cenilna vrednost: Din 61.286-50. Vrednost pritikline: Din 1310-—. Najmanjši ponudek: Din 40,857-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku nred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okraino sodišče Marenberg, dne 5. januarja 1933. * dne 26. januarja 1933. E 1176/32—8. 287 Dražbeni oklic. Dne 8. marca 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Konjice, vi. št. 386. Cenilna vrednost: Din 35.000-—. Najmanjši ponudek: Din 23.333-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k: je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 23. januarja 1933. ❖ E 852/32. 266 Dražbeni oklic. Dne 17. marca*1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ojstrškavas, vi. št. 126, k. o. Prekopa, vi. št. 17. Cenilna vrednost: Din 43.840-—. Najmanjši ponudek: Din 29.230-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražlbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 26. januarja 1933. * E 1713/32—6. 290 Dražbeni oklic. Dne 18. marca 1933. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremič- nin: zemljiška knjiga Trbovlje, vložna štev. 103. Cenilna vrednost: Din 91.837-50. Vrednost pritikline: Din 160-—. Najmanjši ponudek: Din 61.225—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, odd. IV., dne 25. januarja 1933. $ E 1286/32—10. 234 Dražbeni oklic. Dne 30. marca 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Janževski vrh, vi. št. 52. Cenilna vrednost: Din 19.372—. Vrednost pritikline: Din 1372-—. Najmanjši ponudek: Din. 40.000—. Varščina znaša Din 1937-25 in jo }e položiti v gotovini — v tuz. državnih papirjih — v drugih tuz. na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o tem, nalagati novci varovancev. v drugih tuz. na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, ki nudijo po sodnikovem prevdarku zadostno varnost,^ P° prevdarku sodšča zlasti tudi v vložnih kniižicah kake tuzemske posojilnice. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. , V ostalem se opozarja na dražben oklic, ki jo nabit na uradni deski tog sodišča. Okrajno sodišče Marenberg, dne 20. januarja 1933. E 284/31-35 192 Dražbeni oklic. Zahtevajoča stranka: 1. Ljubljanska kreditna banka, 2. dr. Josip Tomšič. Zavezana stranka: Zapuščina po Starcu Jakobu. Dražba se bo vršila na mestu samem na podstavi s tem odobrenih draž-benih pogojev, najprej posamezno po parcelah, nato po spodaj razvidnih skupinah, potem po vložkih in končno vse posestvo kot enota, ter bo obveljal oni način prodaje, ki bo vrgel največji izkupiček. Začetek in kraj dražbe: dne 9. marca 1933. ob 9. uri na Hotemežu sledeče posamezne parcele: Od vi. štev. 385 kranjske dež. deske: 299/1 graščina z gospodarskim poslopjem in dvoriščem, 292 zelenjadni vrt, 282 in 283/1 sadni vrt, 283/2 kozolec, 293 travnik, 299/2 park, 291 travnik (njiva), 300 travnik — s pritiklinami. » Cenilna vrednost Najmanjši ponudek Vložek 385 kranjske dež. deske: Din Din Glej zgoraj 247.084-67 Štev. parcele 284/2 njiva 8.883— , 5.922— 285/1 „ 7.345— 4.896-67 286 „ s kozolcem . . . 41.022— 27.348— 334/2 „ 302.392— 201.954-67 27o „ ...a.,«. 6.630— 4.420— 276 7.434— 4.956— Vložek 32 k. o. Hotemež: Štev. parcele 315 travnik 16.674-— 11.116-— 316 njiva 49.194-25 32.796-18 319 travnik 2.562— 1.708— 318 travnik 12.818-75 8.545-84 320 hiša št. 24 in 321 vrt, hiša in gosp. poslopje . 7.182— 4.788— 322 njiva 2.775— 1.850"— 323/1 njiva 29.900— 19.933-34 323/2 piša it. 6 in 323/3 njiva 4.177-75 2.785-i9 2. Dne 10. marca ob 9. uri na Hotemežu: Vložek 32 k. o. Hotemež: Štev. parcele 317 njiva 2.366— 1.577-34 289 „ 7.987— 5.324-67 287 „ s kozolcem . . . . 19.034— 12.690— 285/3 . 3.633-50 2.422-34 277 3.044-50 2.029-68 360 gozd . . 10.376-25 6.617-50 358 „ . . - 9.360— 6.420— 361 „ 19.026-25 12.684-17 357 „ 7.408-75 4919-17 347 „ . . 3.184— 2.122-67 346 „ 657— 438— 350 „ 10.850— 7.233-34 348 804-— 536— 356 8.852-50 5.901-68 152 „ 2.399— 1.599-34 351 622— 414-67 359 2.366— 1.577-34 Vložek 385 kranjske dež. deske: Štev. parcele 343 gozd 613— 408-67 344 „ 5.351— 3.567-34 345 travnik 16.395— 10.930— 3. Dne 11. marca 1933 ob pol 10. uri na Vitovcu; Vložek 258 k. o. Kumpolje: Štev. parcele 1018/2 gozd ........ 60.799-40 40.532-94 1018/5 3.250-— 2.166-67 1018/9 126-80 84-54 699/1 89— 59-34 /27/22 „ ........ 1.162-50 775— 727/52 . 33-75 22-50 i 27/53 „ «.«•«.(« 43-25 28-84 727/54 „ 1.207-50 805— 727/18 „ ........ 4.275— ' 2.850-— 760/13 „ ........ 11.740— 7.826-67 Konkurzni razglasi S 3/33—2. '274 127. Konkurzni oklic. s Razglasitev konkurza o imovini Gch ljarja Franca, posestnika in mizarskega! mojstra v Mlinem pri Bledu. Konkurzni sodnik: dr. Štular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radbv-! ljiei. ( . 1 Upravnik mase: Krištof Vladimir,^odvetnik v Radovljici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem so-j disču v Radovljici dne 4. februarja 1983/ ob devetih. j Oglasitveni rok do 25. februarja 1933^ na okrajnem sodišču v Radovljici. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 3. marca 1933J ob devetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. UL cjjie 25. januarja 1933. * 285 275 S 1/33-1. 128. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Hočevarja Jerneja, trgovca in posestnika v Podlogu pri Vel. Laščah. Konkurziii sodnik: Groznik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Vel. Laščah. Upravnik mase: Hanžič Ivan, javni notar v Vel. Laščah. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah dne 9. februarja 1983. ob desetih. Oglasitveni rok pri okrajnem sodišču, v Vel. Laščah do 9. marca 1933. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah dne 23. marca 1933. ob desetih. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. januarja 1933. S 4/33-2. 129. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Ivanke Kresal, roj. Beseničar, trgovke z mešanim blagom v Ljubljani, Rožna dolina cesta IV/4. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča* v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Tuma Henrik, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 4. februarja 1933, ob devetih. Oglasitveni rok do 28. februarja 1933. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 11. marca 1933. ob devetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. januarja 1933. •i- Sa 4/32—3. 296 13°. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Pirnat Makse, trgovke v Ljubljani, Sv. Petra c. 22, 7,60/3 760/17 760/7 760/15 761/27 770 ,1017 travnik 4. Dne 13. marca 1933. ob 9. uri na Vrhovem Vložek k. o. Kumpolje: štev. parcele 483/6 gozd in 626/2 vrt . . 1 gozd............................ 2 „ ............................ "761/3 „ ................... 761/4 „ ................... 761/2 „ ................... 761/31 „ ................... 761/30 „ ................... 730 „ ................... 728/1 „ ................... 727/48 „ ................... 727/4 „ . *............. Vložek 385 kranjske dež. deske: Štev. parcele 301/2 travnik....................... 5. Dne 14. marca 1933. ob 9. uri v Budni vasi .. - i Vložek 32 k. o. Hotemež: štev. parcele 129 gozd........................... ■ 160 „ ............................... 133 „.............................................. 1058 „ ................... 1Q80 „ ................... /.. ' .1062 ............................... . Vložek 385 kranjske dež. deske: Štev. parcele 1061} gozd......................... 1064 „ ................... 1063 „ ................... 1021 ............................ 1020/3 „ ................... 1020/1 „ ........................ 957/1 „.................................................. 1, 957/2 „ .......... 1020/5 „ ................... 1087 izvozna pot................. Vložek 32 k. o. Hoteinež: štev. parcele 623 gozd........................... 624 „ ................... 625 „ ....... 617/1 „ ................... 616 „ .......................... 615' „ ..................... 564/3 „.................................................. 561/2 „.................................................. 200/2 „ ........................ 556 travnik..................... 557.................................................... 558 „ .............. 559/1 vinograd.................. 562/1 gozd........................ r 562/6 ......................... 541/2 travnik................... 6 Dne 15. marca 1933 ob 9. uri na Ilotemežu: Vložek 385 kranjske dež. deske: štev. parcele 300'1 mlin......................... 202 gozd 203 ** 526 94 525 9» 527 49 424/1 99 482/1 »J na vrednost NoJmanjSl ponudek Din Din 4.218-— 2.812-27 1.174-40 782-94 2.922-60 1.948-40 9.806-60 6.537-74 86.128-75 57.419-47 2.330-25 1.486-84 228-80 152-54 22.949— 15.299-34 590-40 393-60 609-60 406-40 2.477-30 1.651-54 3.531-25 2.354-17 72.550-30 48.366-87 2.239-40 1.492-94 2.913-60 1.942-80 3.343— 2.218-67 1.634-— 1.089-34 1.582-— 1.054-67 1.929-— 1.286— 4.820-— 3.213-34 15.058-— 11.038-67 12.137-— 8.091-34 13.197-— 8.798-—1 3.443-— 2.295-34 633-— 422— 402-— 268— 277.140’— 184.760— 868-— 289-33 3.560— 2.375-34 148.355-90 98.903-98 76 826-40 51 217-60 33.894— 22 596— 40.018— 26 678-67! 1.345-— 896-67 248-— 165-34 33-— 22-—j 68-10 45-40 1.005-60 670-40| 483-30 322-20 391-80 ' ?61 -20 265-50 177— 823-30 518-80 916-20 610-80 177— 108— 80— 54— 618-30 412-20 372-30 248-20. 902-70 601-80 802-80 535-20 345-30 230-20 1.771-80 1.181-20 199— 132-67 3000— 2.000— 59 452— 39 643-67 5.431— 3.620-67 798-50 523-34 ■ 6.016— 4.010-67 483-50 323-34 123.558-— 82.372— 42.618-— 28.425-34 • Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Pegan Vladislav, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba štev. 140 dne 11. marca 1933. ob pol desetih. Rok za oglasitev do 5. marca 1933. na deželno sodišče v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.* dne 28. januarja 1933. * 295 Sa 5/33—2. 131. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Potočnika Joška, čevljarskega mojstra v Radovljici. Poravnalni sodnik: dr. Štular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Poravnalni upravnik: Kobler Fran, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave PU okrajnem sodišču v Radovljici dne 9. marca 1933. ob devetih. Rok za oglasitev do 2. marca 1933. na okrajnem sodišču v Radovljici. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev T No. 135/1—1933. 260 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 19. januarja 1933. V. No. 229/1. prve javne ustne licitacije za dobavo gramoza za državne cesto v 1. 1933/34. Program licitacij je sledeči: a) Dne 2. marca 1933. ob 9. uri v P*' sarni tehničnega razdelka v Mariboru. 1. Za državno cesto Ljubljana—Maribor od km 110 do 121-000: 600 m3 jesenskega in 300 m3 pomladanskega, skupaj 900 m3 tolčenca eklo-gita iz banovinskega kamnoloma v Zg. Bistrici. Izklicna cena Din 100—-za 1 m3. 2. Za državno cesto Ljubljana—Maribor od km 124-000 do km 134-610: 1150 m3 jesenskega in 350 m3 pomladanskega, ter za državno cesto Maribor—Ptuj od km 0-00 do km 11-000: 600 m3 jesenskega in 300 m3 pomladanskega, vsega skupaj 2400 m3 tolčenca eklogita iz državnega kamnoloma na Reki. Izklicna cena Din 135— za 1 n>*- 3. Za državno cesto Mnribor—drž. meja od km 137-400 do km 154-179: 600 m3 jesenskega in 300 m3 pomladanskega, skupaj 900 m3 tolčenca eklogita iz banovinskega kamnoloma ^ Zg. Bistrici. Izklicna cena Din 150-za-1 m*. , b) Dne 3. marca 1933. ob 8-30 pri sreskem cestnem odboru v Ptuju za 482/2 „ Cenilna vrednost Din 24.829— Najmanjši ponudek Din 16.552-67 484 47.818— 31.878-67 Vložek 32 k. o. Hotemež: Štev. parcele 565/2 hiša št. 18 in šupa . 1.500-— 1.000— 555 gozd 1.468-— 978-67 549 „ 142-— 92-67 471 „ 2.730"— 1.820— 472/2 109— 72-67 481 travnik 5.108"— 3.405-34 311/4 „ 278-25 185-30 404 gozd in travnik 10.671— 7.114— 489 travnik 8.016-75 5.344-50 491 „ . . , 9.848-95 6.565-97 Vložek 16 k. o. Vrhovo: Štev. parcele 446 gozd 5.857— 3.904-67 7. Dne 16. marca 1933 ob 9. uri na Hotemežu: Vložek 385 kranjske dež. deske: Štev. parcele 423 gozd 24.084— 16.056— 424/2 njiva 1.688— 1.125-34 425 gozd 2.354— 1.569-34 426 „ 1.574— 1.049-34 483 pašnik in gozd . . . . 660— 440— Vložek 32 k. o. Hotemež: Štev. parcele 431 gozd 9.404-— 6.269-34 " 430 „ 4.669-80 3.113-20 429 „ 1.115-40 703-60 428 „ 7.606-80 5.071-20 777 „ 5.697— 3.798— 778 „ 3.570-30 2.380— 891 „ 1.691-55 1.127-70 Vložek 16 k. o. Hotemež: Štev. parcele 441 gozd 10.331— 6.887-34 442 travnik 3.626— 2.418-— 444 gozd 2.609-— 1.799-34 443 travnik 3.695— 2.463-34 445 1.521-— 1.014-— 760 gozd 756— 504"— 761 „ 1.478— 985-34 Po skupinah: 1. Vložek 385 kranjske dež. deske: Štev. parcele 334/2 njiva 302-392— 201.594-67 285/1 in 286 njivi s kozolcem . 48.367— 32.244-67 Vložek 32 k. o. Hotemež: Štev. pafcel 317, 289, 287 s kozolcem, 285/3, 277 njive 36.065— 24.043-34 Skupaj . . . 386.824— 257.832-07 2. Vložek 385 kranjske dež. deske: ‘ Štev. parcel 284/2, 275 in 276 njive . . . . 22.947— 15.298— 3. Vložek 32 k. o. Hotemež: Štev. parcel 315 travnik, 316 njiva, 318 njiva, 319 travnik, 320 hiša, 321 vrt, 322 njiva, 323/1 njiva, 323/2 hi- 86.522-50 ša in 323 travnik ...... 129.783-75 Po vložkih: 1,132.050— 1 vi. št. 385 kranjske dež. deske .... 1,698.075— 2. vi. št. 16 k. o. Hotemež 21.031— 14.020-67 3. vi. št. 32 k. o. Hotemež ....... 359.577— 239.718— 4 vi. št. 258 k. o. Hotemež 281.637— 187.758— 5. vi. št. 273 k. o. Vrhovo ....... 22.942— 15.294-67 Celo posestvo . . 2,382.262— 1,588.840— Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Radečah, dne 9, januarja 1933, proge državne ceste Maribor—Ptuj— Orinož. 1. Od km 11.000 do km 18-000: 350 m3 jesenskega prodca, izklicna cena Din 42—; 175 in3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 52-—. 2. Od km 18-000 do km 23-600: 420 m3 jesenskega prodca, izklicna cena Din 42-—; 200 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 52 . 3. Od km 24-600 do 31-000: 320 nv‘ jesenskega prodca, izklicna cena Din 42—; 160 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 52—. 4. Od km 31-000 do km 38-000: 220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena Din 42—; 110 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 52—. c) Dne 4. marca 1933 ob 8-30 v občinski pisarni v Ormožu za proge državne ceste Ptuj—Ormož—meja Savske banovine. 1. Od km 38-000 do km.43-000: 220 m* jesenskega prodca, izklicna cena Din 55—; 100 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 65-—. 2. Od km 43-000 do km 50-000: 340 m3 jesenskega prodca, izklicna cena Din 55—; 170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 65-—. 3. Od km 50-000 do km 60-355: 360 m3 jesenskega prodca, izklicna cena Din 42—; 180 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 52 . d) Dne 6. marca 1933. ob 10. uri pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi za ■ državno cesto Čakovec—IDolnja Lendava—madžarska meja od km 93-931 do km 103-620. r i , 1. Od km 93-931 do km 98-000: 230 m3 jesenskega prodca, izklicna cena Din 42—. 2. Od km 98-000 do km 103-920: 125 m3 jesenskega jolčenca, izklicna cena Din 155—. Za to dobavo morajo licitanti predložiti izpričevala o preizkušnji kamna, ki ga bodo ponujali. 3. Od km 93-931 do km 103-920: 150 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena Din 52-—. Rok dovršitve dobave za vse proge in vse vrste gramoza je do dne 30. septembra 1933. Država si pridržuje pravico, da v tem razglasu navedene količine gramoza pred podpisom pogodbe zviša ali skrči, oziroma dobavo sploh ukine. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 90 dni po dražbi. Vsa pojasnila dobijo interesenti v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51/11. Istotam so na vpogled pogoji licitacije. Licitacijska komisija inta pravico izključiti od dražbe ponudnike, ki ne nudijo po svojih premoženjskih razmerah dovolj jamstva, da izvršijo preVzeto obveznost v redu, kakor tudi one ponudnike, ki so ji znani od preje kot nezanesljivi. Vsi licitantjc morajo predložiti licitacijski komisiji potrdilo pristojnega davčnega urada, da so plačali vse v plačilo dospele državne davke in doklade. Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 24. januarja 1933. Štev. 332/33. 284 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje na dan 18. in 24. februarja t. I. dve prvi pismeni licitaciji za prodajo ca 525 pinv' v režiji izdelanega hrastovega tehničnega lesa in ca 500 komadov hrastovih pragov v gozdnem kompleksu Krakovo v področju šumske uprave v Kostnnje-v lci. Ponudbe je vložiti na predpisanih tiskovinah do 11. ure dne 18. februarja, odnosno 21, februarja t. 1. pri direkciji šum v Ljubljani. Bleivveisova cesta 1, kjer se bosta vršili obe licitaciji. Vsa ostala pojasnila in tiskovine se dobe pri omenjenih dveh uradih. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, dne 28. januarja 1933. .j. Štev. G43/33 ad. 279 Razpis. Županstvo trga Trbovlje razpisuje službo moške pomožne moti za občinsko blagajništvo in knjigovodstvo. Pogoji: dovršena trgovska akademija aij tej enaka druga šolska izobrazba in izpit iz državnega računovodstva, osebna neoporečnost, jugoslovansko državljanstvo, starost 18 do 40 let, Namestitev po službeni pragmatiki. Kolkcvane prošnje, vložiti na županstvo do 10. februarja 1833. Županstvo trga Trbovlje, dno 25. januarja 1983. •j. štev. 844/33. 281—8—1 Razpis nabavke. Za nabavo potrebščin v času od 1. aprila 1933. do 30. septembra 1933. se razpisujejo ustne licitacije, ki *e bodo vršile po določilih čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje I. dne 3. marca 1038. za goveje meso in kruh. II. dne 7. marca 1933. za moko in nlevske izdelke ter mleko in mlečne izdelke. III. dne 8. marca 1833. za špecerijsko blaga in hišne potrebščine, vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava obče državne bolnice v Ljubljani, dne 27. januarja 1933. * Razpis nabav. 234 Za nabavo živil in drugih potrebščin v času od 1. aprila do 30. septembra 1533. sc razpisuje prj tukajšnji upravi po določilih zakona o državnem računovodstvu prva javna pismena licitacija na dan 8. marca 1933. ob 11. uri. Podrobnosti in pogoji se dobe v Novem Celju. Če licitacija ne uspe, se bo vršila z istimi pogoji, v isti namen druga licitacija dne 18. marca 1933. ob 11. uri. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celiu, dne 25. januarja 1938, štev. 45/1—1933. Št. 66/33. 265 Razpis. Z odobritvijo gospoda bana Dravske banovine in na podstavi § 14., točka 4., finančnega zakona za leto 1932./1933. razpisuje podpisana direkcija banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo naslednje restavracijske, trgovinske in obrtne prostore zdravilišča: 1. restavracijo Aleksandrov dom brez restavracijskega in kuhinjskega inventarja; 2. hotel Aleksandrov dom s potrebnim inventarjem, skupno z restavracijo ad 1.; 3. delikatesno trgovino z zajutrkoval-nico brez inventarja; 4. modno trgovino v pokritem šetali-šču brez inventarja: 5. obrtni lokal brez inventarja v poslopju Zdraviliške pekarne. Navedeni prostori se oddajo v najem za dobo 3 let s pogojem, da se veljavnost najemne pogodbe podaljša vsakokrat za nadaljnje leto. če se ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta. Ponuditi je temeljno najemnino, pri hotelu Aleksandrov dom tudi primerno-obrabnino za inventar. Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika. prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddajo ali da se oddaja vnovič razpiše. Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o vplačanem vadiju v višini 10% ponudene vsote za leto 1933. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končnoveljavne rešitve svoje ponudbe. Ponudbam je končno priložiti dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu. odnosno domovinstvu in zadostni višini obratne glavnice. Pismene ponudbe, opremljene po navedenih pogojih in pravilno kolkovane, je vložiti do 15. februarja 1933. pri direkciji zdravilišča Rogaška Slatina. Direkcija zdravilišča Rogaška Slatina, dne 27. januarja 1933. Razne objave 271 Vabilo na I. redni občni zbor »Solidarnosti«, resr. pomožne blagajne v Ljubljani, ki se bo vršil v četi tek, čine 16. februarja 1933. ob 18. uri v predavalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (prvi vhod nasproti knjižnice.) Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. odobritev letnega računskega zaključka, 3. odobritev izkazov o stanju pogrebnega in rezervnega sklada, 4. sklepanje o predlogih, 5. sklepanje o načelstvu in nadzorstvu, 6. volitve: a) načelstva, b) nadzorstva, c) razsodišča, d) volilne komisije, 7. raznoterosti. Glasom pravil § 18. je občni zbor sklepčen, ako sta navzoči vsaj dve tretjini delegatov. Ce občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se preloži za pol ure. Po tem času je sklepčen ob vsakem številu uavzcčili članov, odnosno delegatov. V Ljubljani, dne 27. januarja 1933. Predsednik: Juvan Rudolf s. r. Tajnik: Kravos Vladimir s. r. ❖ OQO 'Vabilo . na. izredni občni zbor Kmetske posojilnice r. z. z o. p. na Vrhniki, ki se 't o vršil v torek, dne 7. februarja 1923. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki. Dnevni red: 1. Ukrepi za enakomerno postopanje pri izplačilih hranilnih vlog. 2, Popolnitev § 33. zadružnih pravil za zvišanje član-ov ravnateljstva. 3, Posvetovanje o morebitnih predlogih članstva z ozirom na obstoječe razmere na denarnem trgu. 4. Slučajnosti. Ce ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, se bo vrril čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število zastopanih članov. Ravnateljstvo. ❖ Objava. 282 Izgubila sem maturitetno izpričevalo IV, razreda dekliške meščanske šole pri Uršulinkah v Ljubljani za 1. 1930--1931. na ime: Detela Hilda, rodom iz G raza (Avstrija). Proglašam ga za neveljavno. Detola Hilda s. r- * 294 Objava. Izgubil spni izpričevalo III. razreda meščanske šole v Krškem za I. 1909./10. nu ime: Žura Anton, rodom iz Novega mesta. Proglašam ga za neveljavno. * Žura Anton s. r. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik’ Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljanij njen predstavnik; C., MicktUek v Ljubljani.