Stran 262.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Sedaj je sicer čas počitnic, čas, v katerem Davadno počiva vse politično delo, toda pri nas je letcs drugače. Politični položaj je jako negotov in to vsled nasprotja mej Cislitvansko in mej nagodbo. To nasprotje se je tako poostrilo, da je prenehalo celo osebno občevanje mej Cislitvanskim ministrskim predsednikom Korberjem in mej ogrskim ministrskim predsednikom Szellom. Da, avstrijsko ministrstvo se je celo odloČilo, naznaniti ogrski vladi, da hoče trgovinske pogodbe odpovedati, kar je Madjare silno razkaČilo. Sedaj je cesar posegel vmes. V ponedeljek se je vršil na Dunaju kronski svet, kateremu je predsedoval cesar sam. Udeležila sta se ga ministrska predsednika Korber in Szell, mimo njiju pa tudi minister zunanjih del grof Groluchovvski. Udeležba grofa Goluchowskega izpričuje, da se zadevi o nagodbi pripisuje največja važnost. Pozitivnega uspeha glede nagodbe pa to posvetovanje ni imelo. Zatrjuje se, da je imela seja samo informativen namen. Šlo se je za to, pojasniti cesarju, v čem se dunajska in peštanska vlada ne moreta sporazumeti in da se zopet omogoči osebno občevanje mej Korberjem in Szellom. čuje se, da se bodo sedaj pogajanja mej vladama nadaljevala. Ako bi «e Korber in Szell ne mogla porazumeti — kar je skoraj gotovo — pojdeta potem v Ischl, da izreče cesar končno besedo.
Trozveza — obnovljena. — Pred nekaj dnevi je bilo oficijalno razglašeno, da je trozveza — alijančna pogodba mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo — podaljšana in da se je ta pogodba že podpisala. Nemški listi so radi tega udarili na veliki boben, ali to bobnanje ni napravilo nikakega utiša, zlasti ne v tistih dveh državah, proti katerima je trozveza naperjena, namreč v Rusiji in v Franciji. Euski in francoski listi so bili soglasni v sodbi, da trozveza nima več tistega pomena, kakor ga je imela nekdaj. „Novoe Vremja" je trozvezo celo označila   kot   kompleks   kompromisov   mej   prizadetimi   tremi
monarhijami, kateri   kompromisi   pa   ne   zaslužijo   več   imena alijanca.
Deželni zbori, ki sedaj zborujejo, se bavijo doslej le bolj s svojimi deželnimi zadevami in se še niso lotili vprašanj večje politične važnosti.
Bolgarska. — Ni še gotovo, če se izpolni želja bolgarskega kneza, pridobiti si kraljevsko krono. Prvi korak k temu je vsekako storjen. Dasi stoji Bolgarska pod turško suce-reniteto in je bolgarski knez vasal turškega sultana ter kot tak ne sme imeti svojih diplomatičnih zastopnikov pri drugih vladah, je Rusija privolila, da bo imela Bolgarska v Petrogradu svojega poslanika. To ni brez pomena glede želje Bolgarov, da postane njih država samostojno kraljestvo. Mej Rusijo in Bolgarsko je bila sedaj tudi sklenjena vojna konvencija. Po tej garantira Rusija Bolgarski obstanek in njen teritorij, ter ji -pojde o slučaju nevarnosti s celo svojo armado na pomoč, nasprotno pa pojde Bolgarska s celo svojo armado na pomoč Rusiji, ako bi bila ta zapletena v kako vojno.
Francija. — Novo ministrstvo je začelo z veliko ener-žijo izvrševati proti kongregacijam naperjeni zakon Naravno je, da vlada vsied tega v vodilnih krogih katoliške cerkve velika nevolja. resnici na ljubo pa se mora priznati, da je na francoskem mej neredovniškimi duhovniki mnogo tacih, ki simpatizirajo z vlado.
Angleška. — Kralj Edvard je nevarno obolel. Bil je v smrtni nevarnosti, a operacija mu je otela življenje. Oficijalno se razglaša, da se mu je zdravje obrnilo na bolje in da okreva, a Čujejo se tuii glasovi, da je to le navidezno in da kralju ni več pomoči. Vsled kraljeve bolezni se je moralo kronanje odložiti. Sedaj se razglaša, da se bo kronanje vršilo jeseni in sicer meseca oktobra, seveda če bo kralj zirav. Po listih se kolportira „prorokovanjeu, da kralj Edvard ne bo nikdar  kronan  .  .  .