KUK
glbsilo'
510Vm^KKR
DELAVSTVA ~
Rojaki
			
	■ li«	in	■ ■ e c a e obhihi
	m	m	» ki ep iiinir.a ^
K , JV- IV	NJv	»■f		»IJI B JI >1 VB S' IIIW
TtT—v-v~~v—v			
Izhaja vsak *. petek. -»
ŠtCiSSs^KiŠfD&nišEi
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah •»• štev. 2. ■»
ŠSi 7Si?SiSSiSEiSEi
Naročnina znaša:
celoletna	.	.	K	3'—
poluletna	.	.	„	1'50
četrtletna	.	.	„	0‘75
Posam. štev.	„	0'10
Štev. 48. ^	^	V	LJUBLJANI,	dne	31	oktobra	1907.	^	sa	sa	Leto	II.
Podpisani rodoljubi vas vabijo na važen shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne 11. novembra t. 1. kot ustanovni občni zbor »Slovenske podružnice Avstrijske Rafaelove družbe za varstvo katoliških izseljencev.« Izseljevanje naših rojakov v Ameriko in druge tuje kraje je mogočen pojav, ki sega globoko v gospodarsko, družabno in politično organizacijo slovenskega ljudstva. Leto za letom raste število onih Slovencev, ki zapuščajo domovino mladi, zdravi, krepki, delavni in ki nosijo svoje dušne in telesne moči naprodaj tujcem po svetu. Ako se izseli toliko tisočev naših ljudi vsako leto, morajo nastati sčasom v vrstah našega naroda velike vrzeli, ki jih bodo zasedli tujci. Po malem računamo na leto 10.000 (reci: deset tisoč) izseljencev iz vseh slovenskih pokrajin, od katerih povprečno vsak vzame seboj 500 K vrednosti, kar znaša letnih pet milijonov kron; to je vsota, ki mora kmalu znatno zmanjšati narodno premoženje. Izseljevanje je prava ljudska pijavka, ki pije kri in mozeg iz našega naroda. Večkrat je res sila in revščina, ki jih mnogo žene na tuje, ker doma ne najdejo potov in sredstev, si pomagati. Kdo jim more zameriti. Se več pa jih izpelje želja, si hitro in izdatno pomagati do premoženja, ko vidijo, da si ta in oni prisluži v par letih v tujini denarja, ki pri nas. doma velja že za bogastvo. Tudi to bi še ne bilo slabo, ko bi se pametno vršilo. Vse hrepeni po denarju, po sreči. Ali pa res najdejo vsi, kar s takim trudom iščejo? Izkušnja nam odgovarja, da mnogo naših rojakov zadene na tujem prezgodnja smrt; drugi se sicer vrnejo čez nekoliko let domov, nekateri prazni,' nekateri tudi z denarjem, pa so če-sto telesno in duševno opešali; bolehni, pohabljeni se ne morejo veseliti sadu svojega truda-polnega dela. Le malo je število opih izseljencev, ki jim je sreča mila, da si pribore zares dobro stanje ali v Ameriki, ali po vrnitvi doma. Račun našega izseljevanja kaže na izgubo; kaj nam je torej storiti? Zabraniti in ustaviti se to veliko moderno gibanje sedanje dobe ne da; omejiti in urediti pa se da, in skrajni čas je že, da to storimo. To pa je težka naloga, ki se more uspešno izpeljati le z združenimi močmi.
Somišljeniki!
Pridite prihodnjo nedeljo, dne 3. oktobra, točno ob poi 10. uri dopoldne na velik shod somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke v veliko dvorano »Uniona«.
Dnevni red: Poročilo državnega poslanca dr. Ivana Šušteršiča.
Vsled važnih dogodkov zadnih dni vsi naši somišljenika na shod!
S. P. A. R. D. V V. K. I
Vas vabi na ustanovni shod »Slov. podružnice Avstr. Rafaelove družbe v varstvo katol. izseljencev«, ki bo v ponedeljek, 11. nov. t. 1. v Ljubljani. Spored. 1. Sveta maša za udeležence ob pol 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. 2. Slovesno zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Vhod skozi Frančiškanske ulice, a) dosedanje Rafaelovo delovanje, b) Stik z zvezo ameriških duhovnikov. c) Rafaelova družba, opis pota in proge, d) Trst. e) Postavodaja o izseljencih, f) Varstvo deklic, g) Obramba v tujini. 3. Po slovesnem zborovanju ustanovni shod. S. P. A. R. D. V. V. K. I. Pridite! Pripeljite i prijatelje in znance na zborovanje!
XXX
Drugod po svetu vidimo državo, občine in sploh javnost, da obračajo vso pozornost na izseljevanje, ker čutijo važnost tega pojava. Naj li mi držimo roke križem? Ne. — Prav zato vas vabimo na ta shod, da se resno pomenimo, kaj je naloga države, dežele, občine, kaj dolžnost posameznikov v tej prevažni zadevi in da osnujemo podružnico Rafaelove družbe, ki naj bi bila moralno središče "vsega tega delovanja. Pričakujemo vas sigurno na ta shod in računamo na vašo pomoč pri rešitvi te težavne zadeve. Z Bogom za ljudstvo. V Ljubljani, na praznik sv. Rafaela, dne 24. oktobra 1907. — Dr. A. Gregorčič, državni in deželni poslanec. Franc Grafenauer, državni in deželni poslanec. Dr. Anton Korošec, državni poslanec. Fr. Povše, državni in deželni poslanec. Fran Demšar, državni in deželni poslanec. Jožef Gostinčar, državni poslanec. Fran Jaklič, državni in deželni poslanec. Dr. J. Ev. Krek, državni in deželni poslanec. Dr. V. Schvveitzer, deželni poslanec. Dr. Ig. Žitnik, državni in deželni poslanec. Dr. J. Janežič za priprav, odbor.
XXX
Vabimo Vas na občni zbor družbe treznosti, ki bo takoj po končanem ustanovnem shodu Rafaelove družbe, t. j. okolu 10. ure dopolu-dne na istem prostoru. Spored: L Poročilo o stanju družbe in treznostnega gibanja. 2. Dr. Vladislav Pegan: Alkoholizem — kriminalistika — postavodajne reforme. 3. Dekan dr. Fr. Sal. Knavs: Pijančevanje in krščansko življenje. 4. Vek. Ravnihar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo. 5- Prememba pravil in volitev odbora. 6. Slučajnosti. Zborovanje bo trajalo do pol L ure (in se po potrebi nadaljuje popoldne.) — Popoldne ob 2. uri v mali dvorani »Uniona« protialkoholno zborovanje duhovnikov. — Pojasnilo in priporočilo. 1. Ako se ves dopoldanji program dopoldne konča, potem bo zborovanje takoj ob 2. uri popoldne v mali dvorani. Ako pa se bo moralo skupno zborovanje popoldne nadaljevati, potem bo zborovanje duhovnikov šele po končanem velikem zborovanju. 2. Pravila se bodo v toliko spremenila, da se bo volil za vsako škofijo, oziroma pokrajino slovensko samostojen odbor, ker je le potem upanje, da se bo po pokrajinah razvilo živah-
Ah ata, mpj ata!
Slika iz predmestja.	S
Mestne hiše so imele nove, bele čapke. Na debelo je bilo treba gaziti sneg po ulici mimo gostilne »Pri razbitem vrču«.
Pravkar je bil stopil iz prodajalne branjevec in vrgel beraškim vrabcem perišče ovsa in lačna svojat se je z. vriščem zagnala nadenj. Zraven sta stali žena in deklica, obe bledi. Mati je tiščala roke v navskriž prevezano veliko ruto in včasih ji je zadrhtela od mraza spodnja čeljust. Deklica je imela na sebi očetovo suknjo. Strgani rokavi so ji ohlapno mahali, kot bi ne bilo v njih rok. Upirala je velike, svetle oči v vrabce. Iz gostilne se je razlegal šum in krik. Nekdo je poizkušal s hripavim glasom zapeti.
Zacingljal je zvonček in pridrčale so mimo sani. Vrabci so zleteli na ograjo, zena se je zdramila. Stopila je k oknu pivnice in odstrani Pokukala v sobo, da bi je nihče ne zapazil.
Da, tja v kot so ga porinili, glava, oprta na elani, se mu maje, mokri brki sršijo kakor ječ-
menove rese, mešetarji pa izbijajo z njim šale zato, ker pije na njihov račun.
Skoro sram jo je postalo tega moža in ustnice so ji zadrhtele, a trdno je stisnila zobe, da ji ni ušla žala beseda vpričo otroka.
»Oh, mama, mene tako zebe,« je zadrhtela punčika in počepnila k zidu. Človek pri oknu se je ozrl na cesto, žena je pa hitro odmaknila glavo.
»Veš kaj, Francka, stopi, stopi noter, da se pogreješ. Pa atu reci, naj gre takoj domov. Veš, kako — le na uho mu povej!«
Francka je stopila v vežo, žena je pa zopet pogledala odstrani skozi okno v krčmo ...
Zdaj se duri nalahko odpro, prikaže se preplašen obrazek in Francka stopi v izbo, Nihče izmed pivcev se ne zmeni zanjo, le kmet z uzdo preko rame zasuče napol glavo. Francka si ne upa med kričave razgrajače, zato se pa stisne na klop in pritisne od mraza pordele ročice h gorki peči. Odtod gleda strahoma očeta, ki razbija v kotu ob mizo. -
»Kaj žuliš, ti Martinec, svojo četrtinko brlozge!« oponaša oče človeku v debeli rjavi
suknji. »To je za novorojeno dete, ne pa za mešetarja, ki preganja šepave buše iz hrvaške banovine. No, vidiš bračo, smo pa mi že vse boli kavlji. Ali mi plačaš liter pelinovca na dušek? He?«
»Dobro, že velja! Vrček, gori ga vlači!«
V tem trenutku se Francka ozre proti oknu, kakor bi vpraševala mamo, kaj naj stori. In res je tam bledi mamin obraz, ustnice se ji gibljejo in ji hočejo nekaj dopovedati, oči kažejo na ata. In Francka stopi odločno k mizi.
»Oho, punca, mar tebe že tudi srbe pod-pl . . . .«
Toda deklica ne posluša atovih besed. Z ročicami se ga oklene okrog vratu, skloni se k ušesu in zašepeče: »Ata, pojdite no hitro domov, mama so rekli.« Nato hoče odbežati, a mešetar jo vjame za ohlapno mahajoči rokav. Šiloma si jo posadi na kolena in jo sili piti iz svojega kozarca. To pa ni očetu nikakor po volji, temveč ga nahruli:	(Konec.)
ne.iše gibanje, ako bodo v vsaki škofiji imeli svoj odbor (enako kakor pri »Kršč. soc. zvezi«), — Zato pa nujno prosimo obilne udeležbe tudi od izvenkranjskih Slovencev. Povabljeni in dobrodošli vsi: neabstinenti ravnotako kakor abstinenti! Na svidenje — pri delu za blagor našega ljudstva!
Politika Ivana iz Ljubljane.
Čudna so pota nekaterih »politikov«! Ta vzklik se vsiljuje človeku, ki le količaj zasleduje »politično delovanje« Ivana Hribarja. Na-godba z Ogrsko je temu možu zmešala njegova pota. Po svoji agentski naturi je pričel mešetariti celo v Budimpešti, meneč, da prinese od tam lovoriko modrosti in slave. Toda glej, ga spaka, nič tega ni bilo, pač pa grenko spoznanje, da je njegovo politično in parodnogo-spodarsko delo v tem oziru »faleno«. Lovorik iz Budimpešte ni, mesto tega le mrzel curek v podobi Beckove izjave, da mogoče Hribarjev polet na Ogrsko usodno škoduje za toliko potrebno in za Jugoslovane pomembno železnico Novo mesto—Dalmacija. Toda kakor vsa spoznanja »falenega truda« tudi to spoznanje Hribarja ni zmodrilo. Šel je še korak dalje in podpisal rusinskemu poslancu Hlibovickemu predlog za ločitev Ogrske. S tako ločitvijo seveda bi šla tudi železnična zveza z Dalmacijo rakom žvižgat. Pa (o ne dene nič, samo da se ime Hribarja sveti na enem papirju več. Kdo bi misli! še na koristi domovine, ako mu je ta že dala vsega v izobilju. Misel skupnosti in tesna zveza Hrvatov in Slovencev, — kaj če to, ako g. Ivana obidejo slabosti, biti zapisan tudi med Rusini. .
Ivan Hribar pa ni samo dober politik, ki ga upošteva ves svet, temveč je tudi izvrsten sociolog in poznavatelj naših gospodarskih razmer. Poglejte, delavci, če se ločimo’ z Ogrsko, od katere dobivamo letno približno petnajst milijonov meterskih stotov žita, bi morali plačati od tega colnine najmanj devetdeset milijonov kron. Ti delavec, obrtnik, pa tudi slovenski kmet, živiš po mnenju Hribarja veliko prepoceni. Plačaj, da boš črno gledal, seveda tudi molči zraven, ker to zahteva modra socialna politika Ivana Hribarja. Toda modri politik se ne zadovoljuje samo s. takimi malenkostmi. Občudujte torej modrost liberalnega kolovodje iz Kranjske: Avstrija izvaža na Ogrsko veliko svojih izdelkov. Koliko tovarn ških in drugih delavcev ima kruh samo ob onih izdelkih, ki se sedaj brez colnine uvažajo na Ogrsko. Če bi se ločili, pa bi Mažari na naše izdelke naložili po svoji volji colnino in prav lahko »bi bilo mogoče, da bi se iz naše polovice ne izvažalo toliko na Ogrsko, pač pa iz drugih držav. Posledica bi bila: Večja armada brezposelnih ljudi in nižje plače delavcev. Toda kaj to briga Ivana Hribarja, saj on ne bode lačen.
Vsak pameten človek mora izpoznati, da ljudje, ki uganjajo politiko na ta način, niso sposobni politiki in se jim mora smejati, ob enem pa tudi obžalovati, da dobe pristašev, ko to odobrujejo. S kurjo slepoto mora biti udarjen, kdor ne vidi še sedaj pogubnega političnega kozlobračanja edinega liberalnega »poslanca« iz Kranjske. Da bi se poboljšal, ne verujemo, pač pa se bode obrnil po navadi za valovi, ker bi sicer utonil.
V Ljubljani s,o ob času volitev nalagali ma-gistratne delavce na Predovičeve svinjske vozove, jih zastražili in peljali na volišče, kot svojedobno Francozi smrtno obsojene. No, marsikdo je mislil naj bo, morda jim bodo pa zboljšali plačo, pa kakor se vidi, še ni nič. Marsikateri je tihoma rentačil, ker je moral proti svoji volji voliti - šlo se jim je za bori košček magistratnega kruha. — Sedaj pa »izvoljenec« na ta način povrača delavstvu glasove. Gospoda, le tako naprej, saj pride dan!
Sem z našimi pravicami!
Delavsko zavarovalno vprašanje.
Korberjevo ministrstvo je izdelalo svojčas načrt postave, po katerem naj bi se uvedlo delavsko starostno in pa invaliditetno zavarovanje in izpremenila tudi določila o sedanjem bolniškem in pa o zavarovanje glede na nezgode. Ker je Korber znal, da se bo predlog zelo izpremenil, ga je nazval le za vladni program. Ta program so predložili zavarovalnemu odseku delavskega sveta v trgovinskem ministrstvu, da se izjavi o njem. Po dolgotraj-
nem posvetovanju so dokončali naročeno jim nalogo in sklenili, da nasvetujejo razne izpre-membe prvotnega vladnega programa.
Vladni program razdeljuje zavarovance glede na slučaj bolezni in ivaliditeto v tri kategorije in sicer: L Ki so po postavi zavarovani; 2. osebe, o katerih ministrstvo za notranje stvari odredi prisilno zavarovanje in pa prostovoljne zavarovance. Po vladnem programu bi ne bili podvrženi zavarovanju: a) domači delavci, b) osebe, ki zaslužijo na leto nad 2400 K, c) delavstvo, ki dela zdaj tu zdaj tam, d) poljedelski in gozdarski delavci, ki ne spadajo pod poselsko postavo, e) osebe, ki izvršujejo delavsko ali službeno razmerje kot postranski zaslužek, f) mornarji, g) zasebni uradniki, osebe, ki še niso stare 16 let ali ki so dopolnile 60. leto, osebe, ki ne dobivajo plače v gotovini, invalidi in taki, ki so drugače preskrbljeni.
Po izpreminjevalnih predlogih delavskega sveta se ta določila znatno izpremene. Prisilnemu zavarovanju se namreč priklopijo tudi domači delavci kakor tudi delavstvo, ki dela zdaj tu zdaj tam. Zavarovani naj bodo vsi, ki zaslužijo .3600 K, ustanovi naj se posebno zavarovanje za mornarje. Iz zavarovanja naj se tudi ne izključijo nad 60 let stare osebe. Delavski svet je pa nasvetoval,naj se črta določilo, po katerem naj bi imeli pravico svojci zavarovancev, da se smejo zavarovati glede na brezplačno zdravniško pomoč in zdravila brez denarne podpore.
Glede na zavarovanje za slučaj nezgod je nameraval Korber priklopiti le rudarje, za katere je ob nezgodah pomanjkljivo preskrbljeno. Izločil je pa uslužbence, ki delajo pri strojih v poljedelskih in gospodarskih obratih.
Zavarovalni odsek delavskega sveta pa predlaga, da naj se zavarujejo glede na nezgode vse osebe, ki moraio biti zavarovane za slučaj bolezni, kakor tudi vsi delovršbeni uradniki ne glede na višino plače. Zavarovani naj bi ne bili le poljedelski in gozdarski delavci, marveč tudi rokodelci. Glede na poljedelske in gozdarske delavce še sklepa posebna enketa, če ne kaže, da se ustanovi zanje posebna zavarovalnica.
Po vladnem programu bi se morali plačevati glede na starostno preskrbo sledeči prispevki :
I. razred (80 vinarjev dnevna plača) 10 vinarjev; II. razred (80 vinarjev do 1 krone dnevna plača) 20 vinarjev; III. razred (1 K 60 vin. do 2 K 40 vin. dnevna plača) 30 vinarjev; IV. razred (2 K 40 vin. do 4 K dnevna plača) 40 vinarjev; V. razred (4 K do 6 K dnevna piača) 50 vinarjev; VI. razred (6 K in več dnevna plača) 60 vinarjev. Polovico plačajo zavarovanci, polovico gospodarji. Država prispeva vsako leto dva milijona kron k upravnim stroškom in k vsaki starostni renti 90 kron in pa prispevke ob zavarovančevi aktivni vojaški službi.
Zavarovalni odsek pa nasvetuje, da naj se povišuje stopnjevaje državni prispevek in da naj znaša 50 odstotkov v programu navedenega temeljnega zneska. Po odsekovi razpredelnici bi znašal državni prispevek za I,, skupino 60, za drugo 75, za tretjo 90, za četrto 105, za peto 120 in za šesto skupino 135 kron. Zavod naj ima tudi pravico, da podpira naprave v zdravstvene svrhe. Na rento naj bi dobili zavarovanci pravico, ko ne bi mogli več vršiti svojega poklica.
Vladni program je določil’ sledeče rente: I. skupina 120 do 160 kron. Renta se poviša vsako leto za 1 krono. II. skupina 150 do 230 kron. Renta se poviša vsako leto za 2 kroni. III. skupina 180 do 300 kron. Renta se poviša vsako leto za 3 krone. IV. skupina 210 do 370 kron. Renta se poviša vsako leto za 4 krone. V. skupina 240 do 440 kron. Renta se zviša vsako leto za 5 kron. VI. skupina 270 do 510 kron. Renta se poviša vsako leto za 6 kron. Najvišja renta bi torej znašala po 40-Ietnem vplačevanju 510 kron, na teden niti 10 kron.
Jako pomanjkljiva so Korberjeva določila o odpravnini vdov in sirot. To je odsek izboljšal.
Glede na bolniško zavarovanje nasvetuje odsek: Črta naj se tridnevna karenčna doba. Porodnicam se podališai podpora od 4 na 6 tednov. Noseče ženske imajo pravico do bolniške podpore štiri tedne pred porodom.
O odsekovih predlogih sklepa še delavski svet, ki jih najbrže potrdi. Po končanem posvetovanju o avstro-ogrski nagodbi sklepa o delavskem starostnem- zavarovalcu zbornica.
Mi ne nameravamo pisati kritike o nasvetih zavarovalnega odseka. Govori naj pred vsem naše delavstvo in naj izjavi, bodisi po
»Naši Moči«, bodisi po shodih, kako da sodi o teh nasvetih. Primerjajte, v kakšne skupine pripadate in kakšne pokojnine boste dobili, kadar se sklene postava. Povejte svoje mnenje, da nastopimo za svoje koristi v našem delavskem listu. Načelo: Bolje nekaj, kakor nič, je jako pametno. V časih ljudske zbornice pa obveljaj tudi načelo: Delavcu v starosti toliko, da živi brez skrbi. Slabo je načelo: Dajmo toliko, da je premalo za živeti, za umreti pa preveč.
Med brati in sestrami.
Gratvajn. G rožne raz m e r e. Pod vlado ravnatelja Tittia in Poheta se grozno maščujeta, odkar sta propadla pri zadnjih občinskih volitvah. Noben delavec ne sme živeti v svojem prepričanju, marveč le tako, kakor zr povedujeta Tittel in Pohe. Pospeševati sta namreč pričela gibanje »Proč od Rima« in podpirati »Svobodno šolo«. Jako sta agitirala, da je prestopilo do dvajset delavcev k protestantizmu in to le zaradi pijače ne pa iz prepričanja. Prebivalstvu pa sta napovedala najodločnejši bojkot. Ta dva človeka mislita, da se jim mora vse uklanjati. Nobenemu človeku ni več za obstati. Zato pa delavci rajše tudi odhajajo od tod za delom, če le morejo. Izprememba je grozna, kakršne še nihče ne pomni v Gratvveinu. Ko je bil I ittel v Vevčah, se je kazal, da je najboljši prijatelj delavcev. Pri nas pa je podoben lačnemu volku, ki ne zna drugega, kakor da bi koga požrl. Pa lačen ni zdaj, a pač je pa bil lačen, ko je prišel v Avstrijo in se nastanil v Vevčah. Vevško delavstvo je lahko shajalo ž njim, ker je bilo enotnega duha in se držalo načela: Vsi za enega, eden za vse. Tittel ni imel v Vevčah nobene zaslombe v okolici, vse drugače je pa pri nas, kjer je.tako velika zmešnjava. Pri nas je kmet zase, rokodelec zase. Ločeni so vsi stanovi. Tittel pa caplja med njimi, kakor vsak star medved in hoče, da pleše vse tako, kakor on taktira. Gotovo je, da se ne iz-piemene razmere prej, dokler se ne združijo vsi stanovi proti onemu, ki je prišel iz rajha delati propagando za protestanško cerkev. Vemo, da je prišel v Vevčah Tittel do veljave, ki se mu pa ne bo tako hitro iztrgala iz rok. Želimo prav iz srca, da pobere pri nas kopita in gre nazaj v Vevče.
Sv. Jakob v Slovenskih Goricah. Pa še to se nam čudno zdi, da ni nobenega ustanovnega zbora za ovinkarsko kaso. Ljudje se še morajo vedno dati v mestu od advokatov opetnajstiti. Le en kričeč zgled teh ljudskih prijateljev oko-tu »Nar. doma«! Neki posestnik vzame posojilo, da bi mogel Reiningerju odkupiti Setnikar-jevo njivo za 400 K, vzame 500 K, češ, bo še nekaj za domačo rabo. Pa glej ga čuka! Radi enega izbrisa in ene vknjižbe je šlo 125 K 35 h rakom žvižgat. No, vštete so tu i obresti 12 K 50 h in delež 20 K (zadosti 2 K) ter vstopnina 4 K (ena krona dovolj), drugo pa sta dva dohtarja zamanipulirala, eden izmed teh je bil bolj rdečkast, že omenjen v »Naši Moči«! Pa mislite, da bo naša ovinkarska posojilnica za las boljša, preveč je v žlahti s celjskimi dohtarji, da bi kaj zastonj storila. Kje si »kmečka zveza« Jake zemljeknjižne vloge naj bi delala »ljudska pisarna« ljudem zastonj, ne pa, da se mastijo odvetniki. J i naj gredo raje rdečkarje dret, ker iste bolj ljubijo, ko naše katoliško ljudstvo!! Le izobrazba in organizacija pomore ubogim slojem, ne pa »Narodni List«, ki ga vsiljujejo naši učitelji, razun Arnuža, ki je še bolj pameten, čeprav ni popolnoma naš! 3'udi g. Villa-Kleina, tega treba popeglati. 3'irja gori omenjeno svoto pa še ni predložil kupne pogodbe, ne vknjižbe, ne pobotnice, in vendar grozi s tožbo, ponuja po eno krono tistemu, ki si naroči Štajerca! Ni čuda, da si ti »ljudomili« gospodje tako boje krščanstva in tako besno agitirajo proti njemu. H. jim je že napol obsedel, znani Villa-Kleinov prijatelj hvali šulferajnske šole na Sladkem vrlin na kateri uči v konkubinatu živeči šolmašter, ki ne pusti slovenski govoriti zunaj šole in ne pozdravljati drugače, ko z »Gutn tog«, »Ha.il«! lstrijaner, pa Se podpiši sam, in se ne skrivaj za hrbet fantom kot zajček boječi. Kdo ti bo dal južino?
Idrija. Resnica v oči bode. Dne 28. t. m. zvečer jc zopet sklical Kristan shod, na katerem ni bilo druzega, kakor ponavadi zabavljanje čez klerikalce. Povedal je pa tudi, kako je hodil po Dunaju na občinske stroške in naznanil, da so mu povedali gospodje na Dunaju, da moramo čakati do 1. januarja odgovora na resolucije za povišanje delavskih plač. Pozabil ni poagitirati, da naj ta čas pridno nosimo kronice. H koncu je tudi povedal, kako zabavlja
»Naša Moč« čez Kristana. Prebral je iz dveh številk idrijske notice, samo notice glede na Špeh je pozabil. Potem se oglasita rudarja Jakob in Janez Kaučič k besedi, na to je pa nastal tak vrišč, da ni bilo moči govoriti ne slušati. -Nato je pa Kristan shod zaključil. Tu se vidi, kako socialne demokrate resnica v oči bode.
Iz Idrije. Naše gospode okoli delavskega špeha strašno pečejo dopisi v »Naši Moči« glede Špeha ter vpijejo, da »Naša Moč« laže. Da se izognemo temu očitanju, moramo pa le vprašanja staviti, na katere menimo, da bodo resnico povedali. Kolikokrat ste šli na Tolminsko na naše stroške, da niste nič špeha kupili? Koliko ste si vsakikrat zaračunali? Ali ste res naročevali skupaj Špeh za vaš konzum in za bratovsko skladnico? Kdo je potem voznino plačal, ali konzum ali bratovska skladnica? Za danes, prosimo na ta vprašanja odgovora.
Razpis nagrade. Ker se le še vedno trosi govorica, da sem jaz oddal neko resolucijo za povišanje delavskih plač po prvem septembru, razpisujem nagrado eden tisoč kron tistemu, ki mi to dokaže, ako je pa prišla resolucija v mesecu septembru na c. kr. rudniško direkcijo od poslaništva, jaz nisem odgovoren, kajti naše strokovno društvo je oddalo meseca julija resolucijo poslancu Gostinčarju, deželnemu predsedniku g. Schuarzu in na rudarsko zadrugo, na katerih sem tudi jaz podpisan. Torej, rdeči bratci, požurite se! Spominjam pa tudi vas, da imate tudi še pri meni 200 kron nagrade še* od 25. januarja t. 1. Lahko torej vzdignete in naložite v vaš obrambeni fond. — Jakob Kaučič, rudar in posestnik v Idriji Na Zemlji.
Strokovno društvo naših somišljenikov se je pretečeno nedeljo ustanovilo v Zagorju. Liaduje se v Zagorju v hiši tovariša Češno-varja. Želimo obilo uspeha novemu društvu v rdečem kranjskem Port-Arturju.
Zagorje. V nedeljo je torej padla odločitev. Nasi somišljeniki v Zagorju so si ustanovili svoje stanovsko društvo. Potrebno je bilo kakor voda žejnemu človeku. Mi zahtevamo, da st' nas tudi vpošteva. Res, razmere v Zagorju so postale za vsakega delavca neznosne, ki ne trobi v rdeči rog. Kaj vse smo pretrpeli ne-socialno-demokraški delavci ? Bili smo vse, samo ljudje ne. Pljuvajo pred nami, nas zasmehujejo in smešijo. Gotovo, stranka, ki dela s takimi nasilnimi sredstvi, ne more zastopati koristi delavskega stanu. Zato pa socialna demokracija ni prava delavska stranka, ker izkuša izruvati iz delavskih src prepričanje. Nase novo društvo se hoče potegovati za naše koristi, za koristi delavčeve. To srno si namenili nesocialno-demokraški delavci, da hočemo hiti stanovsko združeni in da združeni zastopamo delavska svoja prava. Kdor se čuti, da je delavec, k nam!
Sava. Vsake svinjarije je enkrat konec.
V naši tvornici je ni. Delavci pa gledamo z vcseljem v bodočnost, ker upamo, da do ljudski parlament uredil tako postave, da bodo tudi za kapitaliste, ne samo za trpine. To je svinjarija v pokarci. Večkrat čez teden smo doma. Ta naš zmedeni Pogačar ne vidi nobenega dela, da bi ga ukazal delavcem. Ko pride sobota, ga pa vidi. Ne vem, ali cel teden spi.
V nedeljo vsi delati! Bodemo podstrešje sna-žili. Lahko bi ga bili izbiksali čez teden, ne v nedeljo. Mora človeku res kri zavreti v žilah nad oskrunjevalci nedelje.
Slov. kat. akad. društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru dne 25. oktobra 1907 za zimski tečaj 1907/08 sledeči odbor: Tov. pravnik M. Mal-nerič, predsednik; tov. pravnik B. Schaubach. Podpredsednik; tov. med. A. Arušek, tajnik; tov. pravnik J. Milač, blagajnik; tov. pravnik A- Ogrizek, knjižničar; tov. pravnik F. Logar, gospodar. - za ocibor slov. kat. akad. društva y 0radcu: M. Malnerič, t. č. predsed-
' Idrilaf 28 t’ C' tajnik-
D .V*- zvečer ob 8. uri je bil shod v pivariu »Pri črnem orlu«. Poročevalec je bil g. Ante Ki istan. Želim. g. urednik, da ponatisnete par skromnih besedi. Ker jih na shodu ni-. em mogel povedati zaradi strašnegu rjovenja
i ir ?u.rnenia' ^er 'e ? kakor v kakšnem zve-' “baku, jih pa tukaj obelodanim. Kristan je re-*el v svojem govoru, da smo mi tisti, ki krušijo edinost s tern, da ne damo kronic v njihov obrambni fond. Jaz sem pa hotel povedati, da ,° “i nobeno krušenje edinosti, če ne dajemo yonic v svoj žep. Jaz za svojo ^osebo ne Potrebujem nobenega prokuratorja. Če bo prišlo do boja, pravijo sociji, bo trajal tako le tri “ni. Da so pa člani strokovnega društva izja-*jh, da ne zaupajo socialnim demokratom, sle-Ul Pa iz tega. ker so svojčas tudi zbirali neke
kronice za nekakšen časopis in so farbali, da se bodo njim kronice povrnile čez čas zopet nazaj, pa do danes ni ne sluha ne duha po njih, Da je pa popolnoma prosto, oziroma svobodno, se razvidi iz tega, ker so še nekateri člani strokovnega društva dali tudi vam kronice. Samo to rečem, da pomilujem svoje tovariše, ki s svojim krvavimi žulji futrajo sovražnika.
Kar sem mislil drugo povedati, je bilo glede mesa. G. Kristan je zabavljal glede na resolucijo, ki jo je strokovno društvo vložilo v občino. Rekel je med drugim, da najprvo dajo pismeno gor, kadar pride čas za zagovarjati, pa ni nobe.nega teh povabljenih. Glede tega omenim samo toliko: Podpisani je bil povabljen lavno ta dan ob pol 11. dopoldne, ob pol 12. mi mora iti pa na delo (posvetovanje namreč v občini je bilo pa zvečer naznanjeno) torej šilita ni mogel menjati, ker ni bil pravočasno obveščen, zamuditi ga pa tudi ni dolžan, ker občina bi mu gotovo nič ne povrnila. Namesto J. S. je bil povabljen pa F. S. Torej, kako se bo udeležil J. S. posvetovanja, ako ne dobi nikakega obvestila. Splošno je znano, da je živina 20 do 30 odstotkov ceneja, in to je tudi znano, katerim občinam je kaj mar za blagor občanov, so si to stvar že vredili. Kjer pa vlada v občinah, kakor pri nas, buržoazija, seveda v prvi vrsti g. Kristan, pa pridejo s pretvezo na dan, da to ni mogoče, če se to zgodi, bodo mesarji mesnice zaprli. Toliko sem mislil na shodu povedati, pa ni bilo mogoče zaradi prevelike razburjenosti. Socijem pa izrekam zahvalo za njihovo kulturno izobrazbo in vljudnost, s katero so me častili. Za enkrat bodi dovolj, pa prihodnjič zopet kaj.	Delavec.
Iz Celjske okolice. Na a d r e s o gosp., upraviteljev in lastnikov kemične tovarne v C e 1 j u. Priporočali smo svoj čas državnemu erarju, naj bi kemično tovarno v Celju kupil, da ne bi lastniki in upravitelji iste vjednomer izkoriščevali državo in njene, kakor tudi svoje delavce trpine, kateri so primorani vsa dela tudi ob nedeljah in praznikih opravljati, brez da bi se jim izplačale običajne nedeljske doklade. Pač pa se želi, da bi si delavci med delom prav pridno naročali drago jed in pijačo iz »Univcrzalkonzuma«, ki je, mimogrede omenjeno, last ravnatelja kemične tovarne. Seveda, grom in strela čez istega (gotovo je puntar), kateri bi se slučajno malo bolj nadeval s stvarmi, prinesenimi iz kake druge ničmanjpridne, a cenejše gostilne ali grajzlarije. — Gosp. ravnatelj, to meji že na lakomnost! Ne brigajte se vendar toliko za razširjenje iz-koriščevalnih gostiln in grajzlarij (katerih je že davno preveč)! Dokler ne poskrbete, da bodo vsaj vaši delavci delu in času primerno plačani, oziroma glejte, da se bo z vašimi delavci vsaj tako postopalo, kakor sc običajno vi z vašimi cenjenimi gosti vedete in pogovarjate. Vaš sistem je bil dozdaj nad vse izkoriščeva-len. Podobni ste čebelarjem — da, pristni čebelarji ste vsi! — Snov za svojo cvetočo industrijo liki bučelarn izsesavate in pulite iz državne ajde (Zinkblende) ter zato vam dobička-nosno, a drugim škodonosno razdevajoče delo še plačila v gotovih odstotkih prejemate! Pa še vam ne zadostuje! Ko je nekoč roj tujih bučel prišumel na, za vas življenjski obstoj toli neizogibno potrebno cinkarno, se isti roj bučel ni imel časa odsopiti, že jim je gospod Univerzal-čebelar iz kemične tovarne na sledu in jih meni nič tebi nič v svojo nikdar polno mavho pobasati blagovolil! No, ti gospodje e tnti quanti, imate pač monopol za vsestransko, kemičo in pristno čebelarstvo! Njih podrejeni delavci vslcd vaše krivde deloma tudi cinkar-niški — monopol na stradanje. Pereat Čebelarji! Živeli Stradarji! — Visoko ministrstvo potom rudarskega glavarstva razglasuje, da se bivšim delavcem v cinkarni, kot izstopivšim članom bratovske skladnice izplačajo rezervni deleži takoj brez ozira na visokost svote in oddaljenost kraja, kjer s.e dotičnik nahaja. Po preteku enega leta se istotako izplačajo rezervni deleži vsim v prihodnje izstopivšim delavcem.
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. C. kr.
okrajni šolski svet nam je v odprtem pismu (pomotoma?!) naznanil, da »Slovensko izobraževalno društvo« ne sme knjižnice nastaniti v nekem kotu šolskega hodnika, pač pa je smelo učiteljstvo prirediti predstavo »z ozirom na blagodejni in patriotični namen« v učni sobi. Zdaj torej vemo, kako se ima tolmačiti določba § 3., minist. ukaza z dne 9. junija 1873. leta! No, mi smo že omaro za knjige umaknili na »vrh«, ker se zavedamo, da naše delovanje ni »blagodejno« in ne »patriotično«. No, ta žavest nas kar nič ne potlači. Značilno je, da je bil
rob kuverta s škarjami »po pomoti« (?) odprt prišel že 22. oktobra na pošto, nam v roke pa še-le dan pozneje. (Op. stavčeva: Je pa spet kot ponavadi bil nekdo za kukrlom. Morda celo dopisnik »Štajercev«. Škandal! Pa še hodi na Ritiže h Kr. v goste, rad bi zvedel, kaj je W. v turščici videl.)
Za tobačno delavstvo.
V strokovnih društvih na Francoskem je združenih 50.000 delavk. Vseh francoskih delavk je 1,800.000. Najbolj odločno nastopajo ženske v mešanih strokovnih društvih skupno ( z moškimi po francoskih tobačnih tvornicah in pa po tvornicah za vžigalice. Tobačne tvorni-ce in pa one za vžigalice so namreč na Francoskem državne. S svojim odločnim nastopom so si priborile boljše plače in boljše službene razmere. Ob tej priliki hočemo podati nekaj sličic o francoski delavki. Gospodinj je na Francoskem 7 milijonov. Na kmetih dela 2,500.000 žena, v industriji pa nad 2 milijona. Delavk v pravem pomenu besede je 1,834.117. Od leta 1896 do 1901 je poskočilo število tvorničnih delavk ^za 103.000. Za delavke velja na Francoskem deseturni delavnik. Po devet in po osem ur na dan se pa dela po državnih tvornicah tobaka in vžigalic. Tobačne delavke zaslužijo na dan od 3 frankov 50 centimov (približno 3 krone in pol) do 5 frankov 6 centimov.
Ker spadajo tobačne delavke na Francoskem med delavke, ki so najbolje plačane, ni veliko tožba o boleznih. Delavsko varstvo na Francoskem omejuje delavnik na deset ur na dan, kar pa še ni popolnoma izvedeno za vse delavke. Prepoveduje se delo ponoči — na papirju. Nedeljski počitek. Predpisi o zračenju, snagi itd. Zavarovani glede na nezgode. Zakonitih predpisov o varstvu porodnic še ni.
XXX
Vpokojena je bila vrla naša somišljenica Josipina Lukarjeva. Žal nam je, da nas. zapušča. Delala je v tvornici 29 let. Zaslug si je pridobjla, in sicer velikih za našo organizacijo. Natančno in strogo ter vzorno je izvršila, kar se je sklenilo, da naj stori in kar je prevzela. Brez vsakega pretiranja lahko trdimo, da je Lukarjeva veliko pripomogla k napredku naše organizacije v tobačni tvornici. Težko jo bodo pogrešali osobito v »Podpornem društvu«. Bila je tudi prijateljica »Naše Moči« in želimo i mi Luknarjevi, da še mnogo let vesela in zdrava vživa res zasluženo pokojnino.
Prometna zveza.
Dokazali smo zadnjič, kako so grdo ogoljufali socialni demokrati železničarje ob pasivnem odporu. Nič ne rečemo. Ce si socialni demokrat iz prepričanja, bodi. Ne jemljemo ti prepričanja. Pomilujemo te le, kakor sploh vsakega, ki misli, da bodo rešili ljudje, kakor so razpi Kristani, Cobali, Kopači, Sitarji in Lin-haiti in pa njihovi voditelji, delavstvo. Saj tem ljudem se gre le za svoj kruh, ki jim ga končno piivoščimo, saj mora živeti vsakdo. Da rdeča bisaga nese, nam je zgled n. pr. zagorski Miha Cobal. Razcapan je prišel v Zagorje. Kadil je fajfo s slabo cevko. Danes je pa »velik« gospod, ki ti kadi le smodke in se vozi z bicikljem. Zlobni ljudje pravijo, da se mu zelo dobro godi. Pametni železničarji naj le zapuste socialne demokrate in naj se pridružijo pametnim železničarjem. Saj ste železničarji olikani možje. Čas je pa tudi, da že izpregledate, ki še niste in da pokažete fige rdečim delavskim sleparjem, ki ti oblubijo kar železniškemu ministru: Do tega in tega časa ne bomo ničesar storili za uslužbence državnih železnic. Ni čuda, da je vrelo n. pr. med železničarji na Jesenicah, pa tudi drugod. Čez rdeče voditelje železničarji sploh povsod zabavljajo, a da bi kot možje jim tudi pokazali hrbet, tega pa ne store. Pametni železničarji bodo vstopili v »Prometno zvezo«. Zbirajo se v njej železničarji, ki nočejo imeti nič opraviti s socialno-demokraškimi železničarskimi sleparji in izdajavci. O koristih, ki jih daje svojim članom »Prometna zveza«, smo sicer že pisali. A ker se želi, da nekoliko obrazložimo, kaj da nudi »Prometna zveza« svojim članom, hočemo danes obrazložiti pojem pravnega varstva splošno in pa še s posebnim ozirom na »Prometno zvezo«. Vsakdo pride mnogokrat v položaj, da se mora braniti bodisi nasproti gospodarju, bodisi če je tožen. Kdo pa pride tolikrat v nevarnost, kakor železničar.
Naj ti ne zažvižga strojevodja ob cesti čez progo, pa ti reveža vtaknejo ža tri dni v luk-no. In kdo se tako lahko ponesreči, kakor ravno železničarji. Vsaki član »Prometne zveze«, ki je vsaj en mesec član in ki je prisiljen, da išče pomoči pri sodišču vsled poklica, ima pravico, da zahteva od društva brezplačno odvetnika, oziroma sme zahtevati, da s.e mu povrnejo vsi pravni stroški. O podelitvi pravnega varstva v onih sporih, ki nastanejo po razmerju z društvom, odločuje društveno vodstvo. O »Prometni zvezi« in o pravnem varstvu še pi-šepio.
Somišljeniki in somišljenice, razširjajte med tovariši in tovarišicami „Našo moč“!
Ml
Tovarna za stole
Franceta Svigeljna
Ul na Bregu, p, Borovnica, Kranjsko
izdeluje
2805 26	2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence.
Mustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Delovke in delavci pozor!
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti-----------
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
A. Lukič
Ljubllnna, Pred škofijo šteu. 19
Priporoča svojo novo urejeno
veliko zalogo izgotovljenih oblek
za gospode, dame, dečke in deklice po najnižjih cenah
- Solidna postrežba. -
Milko Krapeš
Podružnica Resljeva cesta
Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe.
iH88HS
Gričar S Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in  —
PP novosti v
konfekciji za dame.
rSISSfS
T • L1 •
v Ljubljani
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenj‘e obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja — lin pn r	—
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
I
Pozor, slovensKa flelavsKa društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Ljui>l|*i,na	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
Ustnov-Ijeno let 1862.
Ustanovlj*eno leta 1845.
I
J!
&otni/ri Ameriko
Jlc/leri ic/i/o < Ic vVc ■, po ceni in .ret nes/jivv-patovuli nci/se obrne/e
rSiniončlaž/{bietetXa.
v Jčpubf/ani i/icloduors/ce uliceJ2ti. 'dsct/ccvrslnctllb/asnilci da/c se bre\yilačno.
' Ivan Podlesnik ml. “
trgovino s klobuki in čevlji
mmm mm
Ljubljana - - - Stari tri Stav. 10
mm -—*§&
Solidno blago
CD
Zmerne cene
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.