Konferenca bežigrajskih komunistov GLASILO SZDL UUBUANA-BEŽIGRAD LETO VI. ŠTEV. 2 MAREC 66 CENA 40 par (40 st. din) OBČANOV Reelekcija (KONGRES je uspela, pa tudi ne O ponovnih volitvah direktorjev v bežigrajskih podjetjih poročamo na strani 4. STANOVANJA ZA BORCE NOB t-ani začeta gradnja stanovanjskega bloka v Črtomiro-»i ulici za člane ZZB bo le-tos vseljiva. Organizacija Zveze borcev J® hkrati lani tudi dokončno zaključila listo borcev, ki še Pridejo v poštev za nova stanovanja. Občinska skupšč na Pa je letos za gradnjo oziro-ma nakup novih stanovanj borcem zagotovila 70 mil'jo nov dinarjev, ker so bili vsi drugi finančni viri bolj ali •^anj nezanesljivi. Novih dodatnih kreditov v ta namen bunka zaenkrat ne daje. Za teh 70 milijonov bo ZZB najkasneje do naslednji- spo-niladi kupilo odgovarjajoče Število stanovanj, kakršna Potrebuje. Izključno politiko razdeljevanja tega de- ®rja vodi ZZB, medtem ko občinska skupščina denar zagotovila. Odlikovanja Ob 20-letnici osvoboditve je predsednik republike Tito odlikoval večje število državljanov, zaslužnih družbeno-političnih delavcev. Za Bežigradom je dobilo odlikovanja 57 oseb. Predlagale so jih družbeno-politične organizacije, podjetja, šole in krajevne skupnosti. Odlikovani so bili: Bed republike s srebrnim vencem: Jože Gorjanc in Andrej Kumar-Marko. Red zasluge za narod s srebrnimi žarki: Pepca Oprešnik in Milena Sušnik. Red dela z zlatim vencem: Zvonimir Dintinjana, Stane Dolanc, Stane Koman in Ivan Vinkler. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Ančka Čerin, Stane Derganc, Tatjana Lekič, Dušan Mazgon, Ivan Ocvirk, Janez Pavčič, Jože Perovič, Emil Rus, Marija Simončič, Vinko Vr-bec in Valentin Zavri. Red dela s srebrnim vencem: Radovan Andrejčič, Lojze Bavdaž, Miroslav Berginc, Venčeslav Bizjak, Alojz Cižman, Ivan Dodič, Ivan Goltnik, Vida Gorjup, Ivan Grojzdek, Rastislav Iskra, Ljudmil Kalin, Metod Kocjančič. Dragomir Kunaver, Adolf Lunaček, Henrika Neplužan, Ivo Poznik, Franc Rakar, Franc Selevšek, Štefka Štemberger, Martin Te-sovnik in Stane Žura. Medalja zasluge za narod: Marija Bogataj, Jožica Čarman, Zvonko Do-blšek. Jože Jelinčič, Jože Korošec, Roman No-velli in Marija Plevnik. Medalja dela: Milič Djenadič, Anica Gazme, Franc Juha, Anton Križan, Francka Logar, Viktor Mohar, Anton Pečnik, Olga Purkart, Janez Svoljšak in Vili Tomažič. .............. Rastejo ljudje in tovarna O črnuškem podjetju Energoinvest berite na 5. strani SZDL Na Gospodarskem razstavišču se bo 5. aprila začel VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Občinska konferenca SZDL za Bežigradom je izvolila za kongres naslednje delegate: Tilko Bla-ha, Staneta Dolanca, Staneta Feleta, Milana Grada, Boža Kovača, Pavla Lešnjaka, Miro Mihelič, Katjo Ocepek, inž. Nado Puppis, Janeza Riglerja in Ivana Vinklerja. • Odgovore na vprašanja volivcev prinašamo na 6. strani Koliko nas je? V začetku marca je imela bežigrajska občina 38.431 prebivalcev. Sem niso všteti začasno prijavljeni (sezonski delavci, študentje itd.) Od poletja lani se je za Bežigradom naselilo 1200 novih prebivalcev. Rešitve tudi ZA JUTRI Bežigrajski komunisti, ki se bodo 2. aprila zbrali na konferenci v festivalni dvorani, se bodo pogovorili predvsem o dosedanjih prizadevanjih komunistov za uveljavitev novih pogojev gospodarjenja in sploh življenja, ki so nastopili z gospodarsko reformo. - Prav zaradi tega smo konferenco tudi sklicali, je dejal sekretar občinskega komiteja ZK Janez Železnik, saj bo redna konferenca ZK šele prihodnje leto. Letošnje konference pa tudi ne bi mogli imenovati »izredne«, saj ne gre za nikakršen izreden sklic, ampak za določitev nekaterih najvažnejših nalog komunistov letos.« Na konferenci bodo občinski komite izpopolnili s petimi novimi člani, saj so se nekateri člani preselili, ali pa so preobremenjeni z drugim delom. NAD ALJ. NA 7. STRANI CENE IN DOHODEK Kaj menijo o tem predsedniki delavskih svetov v Belinki, TOPSU in Opekarni na Črnučah SLIKAR z bregov SAVE Razgovor s Francetom Godcem, ki bi nadvse rad razstavljal svoja platna na Posavju # Zidovi so postali beli O »črnjih gradnjah« berite na 9. sttar.i OBVESTILO BRALCEM! Morda nistej niti pogledali glave našega časopisa in niste opazili, da velja izvod »Zbora občanov« odslej 40 par (40 starih r dinarjev). Nič več se ne moremo pohvaliti, da je »Zbor občanov« najcenejši časopis. Seveda pa s tem ni rečeno, da smo se izognili vsem finančnim zankam. Prodajna cena časopisa je precej nižja od ekonomske cene in največ denarja za naš časopis še vedno prispeva občinska skupščina. Računamo pa tudi na pomoč gospodarskih organizacij. Celoletna naročnina bo znašala odslej 3 dinarje (300 starih dinarjev). UREDNIŠTVO S konference združenja borcev SPOŠTOVATI tradicije NOB V četrtek popoldne je bila v festivalni dvorani konferenca Zveze združenj borcev NOV bežigrajske občine. V izčrpnih referatih pa so skoraj vsi govorniki med drugim posvetili precej pozornosti tudi posredovanju tradicij NOB mladini. NESREČA NE POČIVA Za varnost prometa na Titovi cesti v Stožicah bi morali več storiti *Hc> TOKRAT LE ZVITA PLOČEVINA — Na križišču Zupanove ulice in Titove ceste se je pripetilo že precej nesreč. KRIŽIŠČE TOLSTOJEVE ULICE — Prehod za pešce ni označen. Je že tako, da ponavadi ukrepamo šele takrat, ko se nesreča že zgodi. To velja tudi za prometne razmere. Na Titovi cesti, ali natančneje, na odseku štajerske magistrale od Lampiča do prodajalne »Kuriva« v Stožicah, se je pripetilo že veliko nesreč, katerih žrtve so bili največkrat pešci. Ne moremo trditi, da smo na tem odseku dovolj storili za varnost prometa. Nedavno tega se je na tem odseku smrtno ponesrečil pešec. Prisluhnili smo množici prebivalcev, ki se je zbrala na kraju tragičnega dogodka: Del mladine, pretežno srednješolske in visokošolske, obdobju revolucionarnega boja naših narodov ne posveča dovolj poasomosti, ampak išče zgledov prav v tistem, proti čemer so se njihovi očetje borili. Delegati so z nelagodnim občutkom ugotovili, da bodo sedanjo generacijo zamenjali na vodilnih gospodarsko-poli-tičnih položajih prav ti mladinci in mladinke. Sicer pri pionirjih in mlajših mladincih ni opaziti nezainteresiranosti za dogodke polpretekle zgodovine, toda vseeno so delegati hoteli poiskati vsaj generalne vzroke, da je »mladina, ki je veljala še pet let nazaj za najboljšo«, zašla na kriva pota. Nekateri so valili krivdo za brezbrižnost In posnemanje tujih vzorov ne toliko na osnovne organizacije ZZB NOV, ampak predvsem na tisk, radio in televizijo. Na konferenci so zahtevali, da namesto tretjerazrednega »šunda« sredstva široke propagande vključijo v svoje programe dela z narodnoosvobodilno tematiko. Kljub temu pa je naposled le V SPOMIN Nande Koprivc 22. februarja je umrl Nande Koprivc, družbenopolitični delavec in dolgoletni predsednik bežigrajske »Svobode«, še nekaj dni pred smrtjo je vodil sejo v Smoletovi 16, v hi-ši, ki mu je bila drugi dom. Zahrbtna bolezen je pretrgala njegovo pot. Nande Koprivc se je mi-mo svojega poklicnega dela že od rane mladosti udejstvovai v naprednih predvojnih organizacijah. Sodeloval je z narodno-osvobodihiim gibanjem. Bil je tudi sekretar kvar-ta Fondovih hiš v Ljubljani. Po osvoboditvi se je z vsemi silami posvetil delu v kulturno.prosvetnih in političnih organizacijah za Bežigradom. Bil je član občinskega 'sveta kultur, no-prosvetnih organizacij Bežigrada, kot predsednik DPD »Svobode« pa osrednja osebnost društvenega in družabnega življenja. Skromen, tih, iskren in požrtvovalen, je pomagal vsakomur. Nande Koprivc je za svoje delo prejel tudi več odlikovanj: red zasluge za narod III. stopnje, red dela III. stopnje, odlikovanje izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slove-ni je itd. prevladalo mnenje, da je nezainteresiranost za NOB med mladino krivda vsakega posameznika in da se bodo morali člani ZZB NOV v naprej bolj zavzemati za propagiranje idej revolucije. Na konferenci so se bežigrajski borci precej časa raz-govarjall tudi o stanovanjskih problemih. Medtem ko so v preteklih letih od gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo borce z nerešenimi stanovanjskimi problemi, zahtevali, da svojim članom ZZB NOV preskrbijo stanovanja, pa je letos za Bežigradom ostalo še 68 borcev — upokojencev, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih. Z dograditvijo v čr-tomirovi ulici (ta bi moral biti nared že konec preteklega leta) pa bo do stanovanj prišlo 34 borcev, tako da bo ostalo letos nerešenih še 34 primerov. Letos je občinska skupščina iz proračuna nakazala precej več denarja za gradnjo stanovanj članov ZZB (lani 20 milijonov, letos 70 milijonov starih dinarjev). Bežigrajska občina se je tako pošteno izkazala, saj so druge občine v Ljubljani nakazale daleč nižje zneske, čeprav imajo več nerešenih primerov. Vseeno pa s tem denarjem ne bo mogo- Lani 342 stanovanj Pod okriljem sklada za zidanje stanovanjskih hiš je bilo lani zgrajenih za Bežigradom 342 stanovanj. Največ je bilo dvosobnih in trosobnih. Gradijo še 297 stanovanj, v katera se bodo stanovalci vselili povečini že v prvem polletju letos. V primerjavi z letom 1962. so bila stanovanja lani natanko še enkrat dražja; dvosobno stanovanje je veljalo pred štirimi leti 3.795.000 starih dinarjev, lani pa že 7,650.000 starih dinarjev. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš za Bežigradom -je imel lani več kot tri milijarde dinarjev dohodkov. Največ so prispevali varčevalci za gradnjo stanovanj in njihovi delodajalci in sicer 986 mil. din, za prodana stanovanja so dobili 711 milijonov, stanovanjski prispevek (od plač) pa je navrgel 784 mi-1 lijonov dinarjev. Javne tribune o stanovanjski reformi Uredništvo »Zbora občanov« je skupaj s krajevnimi organizacijami SZDL prejšnji mesec organiziralo javne tribune o stanovanjski reformi. Tribune so bile v krajevnih skupnostih Savsko naselje, »Bežigrad«, Stožice in »Boris Kidrič«. Zlasti na mestnem področju se jih je udeležilo precej občanov. Nove zakone o stanovanjskem gospodarstvu sta na tribunah razlagala član odbora za stanovanjsko politiko pri mestnem svetu Marko Rainer in v. d. direktor stanovanjskega podjetja »Bežigrad« Jože Cr-nugelj, predstavnik kreditne banke in hranilnice pa Je pojasnil nove pogoje o varčevanju za gradnjo stanovanj. če zgraditi stanovanj za vse borce, saj so lani veljali povsem drugi kreditni pogoji. Lani so borni brez težav lahko najeli kredite pri občinskem stanovanjskem skladu, letos pa je kreditiranje prevzela banka, ki zahteva precej ostrejše pogoje. Zato so na konferenci sklenili, naj letošnjih 70 milijonov dinarjev vložijo v banko, da bi ta potem odobrila približno 50 milijonov starih dinarjev kredita. Ko so govorili o nerešenem stanovanjskem problemu, so negodovali tudi zaradi dodeljevanja lokacij neborcem, ki so na ta ali oni način prišli na prednostno listo. Prav ob tem pa so zahtevali, da člani ZZB NOV javno pokažejo na vse tiste, ki so se zaradi nekaterih ugodnosti vrinili med člane ZZB NOV, čeprav so med vojno presedeli za pečjo. Na konferenci so obsodili tudi ameriško intervencijo v Vietnamu in protestirali proti zastaranju vojnih zločinov. B. S. MESTNI ODBOR SZDL Prejšnji teden je bila prva seja mestnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana. Odbor sestavljajo po trije člani vsakega občinskega odbora SZDL ljubljanskih mestnih občin. Iz Bežigrada so bili izvoljeni Božo Kovač, Bojan Štrk in Ivo Bukovec. Občinski odbori SZDL bodo seveda delali še v naprej. Mestni odbor bo le usklajeval njihovo delo, predvsem pa se bo ukvarjal s problemi, ki so značilni za vse mestno področje. Najvažnejša naloga mestnega odbora pa bo v tem, da bo s sodelovanjem občinskih in krajevnih odborov SZDL v Ljubljani omogočil čim bolj neposreden vpliv občanov pri urejanju skupnih mestnih zadev. Mestni odbor je že razpravljal o stanovanjski reformi, med prihodnjimi nalogami, ki so si jih zastavili, pa bo priprava mestnega statuta in sodelovanje pri bolj enotnem urejanju financiranja šolstva v Ljubljani. Promet na Titovi c®80 J® zadnja leta Izredno narastel, pravijo občani iz Stožic. Močno se je povečalo tudi število prebivalcev na obeh straneh Titove ceste. Prav na križišču Zupanove in Titove ceste je nekakšno središče naselja. Tu je trgovina, mlekarna, prodajalna zelenjave, bi- fe, ambulanta in trolejbusni postaji. Vrvež je vsak dan hujši, ljudje pa prečkajo cesto vsevprek, čeprav }• na tem mestu prehod za pešce. Toda prehod je slabo označen, že dolgo časa ga niso prebarvali. Tudi cestna razsvetljava je zelo slaba. Žarnic tudi po 10 in več dni nihče ne zamenja. (Tudi ob zadnji nesreči je bila cesta v temi.) Zvečer vozijo nekateri avtomobili s slepečimi žarometi in povzročajo še večjo zmedo. Hitrost vožnje je sicer še od mesta sem omejena na največ 60 km na uro, toda »dirkačev«, ki daleč prekoračijo to hitrost, je mnogo preveč. Občani menijo, da hi morali omejiti hitrost vožnje na 40 km, če bi hoteli doseči, da bod0 avtomobilisti potlej vozili 60 km na uro. Dovolj vidno bi morali označiti prehod za pešce |n postaviti semafor z utripajočo* lučjo. Izboljšati bi morali tudi cestno razsvetljavo, trolejbusni postaji pa prestaviti tako, da ne bi bili druga nasproti druge. Ce stojita trolejbusa na vsak] strani ceste. Je za druga vozila polovico manj prostora in možnosti za nesreče je še več. Nič manj nevarno kot v Stožicah J© tudi križišče Tolstojeve In Titove ceste. Tam prečkajo cesto prebivalci Soseske 6 in številni delavci, zaposleni v tovarnah ob Tolstojevi ulici (Tovarna kovinske galanterije. Modna oblačila, Ljubljanske mlekarne). Posebno zjutraj in ob 14. uri je na cesti velika gneča in vsakokrat je slišati grozeče škripanje zavor. Prehod za pešce na tem delu Titove ceste sploh ni označen. Ne kaže čakati na nesrečo, oziroma v Stožicah — na še več nesreč. Kri na asfaltu je preveč boleča posledica neprevidnosti. Med vzroke nesreč v Stožicah bi večkrat lahko zapisali tudi: slabo označena cesta. To pa se da popraviti. J. K. Čedalje več asfaltiranih cest čeprav je Bežigrad boU predmestna občina pa je vseeno dve tretjini ulic asfaltiranih. Od 200.193 kvadratnih metrov cestišč je 131.692 kvadratnih metrov pokritih z asfaltnim. Makadamskih cest J® še 68.501 kv. meter. Asfaltiranih cestišč je bilo leta 1963 komaj 52.840 kvadratnih metrov, predlanskim pa 71.192 kvadratnih metrov. Razgovor z občani V Stožicah so se odločili, da bodo imeli odborniki iz te krajevne skupnosti vsakih štirinajst dni razgovore z občani. Ce bo treba, bodo razgovori tudi vsak teden. Menijo, da so zbori volivcev preredko-krat, razgovori z - odborniki pa naj bi še povečan zanimanje občanov za reševanje skupnih problemov. ^ Odborniki bodo odg<^ varjali občanom na vprašanja s pravnega, komunalnega, kmetijskega, obrt] niškega in socialnega P00' ročja. Želje in zahtev občanov bodo posredovan upravno-pravnemu odd®' ku občine oziroma občinski skupščini. Pomagajmo Indiji Letos je suša hudo prizadela Indijo. Pone-kod so dosegli komaj četrtino normalnega pridelka. Lakota grozi več kot 20 milijonom otrok. V mednarodni akciji »pomoč Indiji« sodeluje tudi jugoslovanski Rdeči križ. Organizacija Rdečega križa v naši občini bo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami organizirala zbiranje prispevkov za pomoč indijskim prebivalcem. Pozivamo občane, da sodelujejo pri tej akciji. Denarne prispevke nakažite na tekoči račun 505-746-2-75 (Glavni odbor RK Slovenije, sklad za pomoč Indiji, zbirni centri pa bodo tudi v krajevnih skupnostih, gospodarskih organizacijah in šolah. Akcija naj bo resničen dokaz naše sobdar-nosti in humanizma. OBČINSKI ODBOR RK Ljubljana-Bežigrad ZBOR občanov MAREc \ J i|iiiHiiiHtiifiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiitiii!iiii!ii!iiiii!iiHiii]iHi!iiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii!iiiiiiiiniiniiinii!i^ NEKAJ UGOTOVITEV ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO LJUBLJANA Šola * v m vajenci Financiranje strokovnega šolštva je zašlo v slepo ulico. Podjetja sicer še zmeraj oglašajo po dnevnem časojrisju, da potrebujejo strokovnjake, toda da bi sama skrbela zanje, jim marsikje ijode iti v glavo. Koliko je resnice v tej trditvi? Letošnje mladinske konference v naši občini so predvsem opozorile na — reci in piši — 700 nekvalificiranih delavcev do 25. leta starosti, ki se žele izobraziti in si pridobiti kvalifikacijo. Tudi z vajenci imamo zdaj poseben problem, ker so podjetja zadnji čas razpisala trikrat manj delovnih mest kot lani, čeprav je bilo še predlanskim v vseh naših podjetjih zasedenih komaj 54 odstotkov delovnih mest zanje. Tedaj smo hodili po vajence Se na Hrvaško in morda Se kam dlje, danes pa se jim otepamo. Drugo še bolj pereče vprašanje je strokovno šolanje vajenicev. Po ukinitvi okraja je financiranje strokovnega šolstva prevzel poseben medobčinski sklad, ki pritiska na občine, naj mu zagotove potrebna sredstva za norinalne funkcioniranje strokovnih šol. Občine so se torej’še enkrat znašle v vlogi izterjevalca, jMdjetja pa se argumentirano branijo, češ: »Strokovne šole nam ne dajejo takšnih kadrov, kakršne potrebujemo. Zakaj naj jih potem financiramo? Razen tega je nivo pouka v teh šolah spričo slabega strokovnega znanja in izkušenj predavateljev padel pod raven osnovnošolskega pouka... in tako dalje.« Kdo ima prav? In kaj naj bodo strokovne šole. Programiranje pouka in učni kader na njih prepuščeni sami sebi? Zakaj smo potem postavili te šole? Zato vendar, da dajejo podjetjem strokovno delovno silo, vsak dan boljšo, ne pa slabšo. Strokovno šolstvo je torej brez solidne osnove financiranja, brez očeta in matere, skratka prepuščeno samo sebi in dobri volji tistih, ki ga financirajo. Cas bi bil, da to šolstvo postavimo im trden te-Ptelj in mu začrtamo jasno finančno in programsko Perspektivo v skladu s potrebami in zahtevami industrije in ne nazadnje sodobne reformirane šole, ker se bomo sicer v bližnji prihodnosti otepali s pomanjkanjem strokovnega kadra. PRECEJ SLABIH OCEN Občinska skupščina bo razpravljala o šolskih uspehih Od 4.537 učencev na bežigrajskih osnovnih šolah jih 3.453 ali 76. odst v prvem polletju ni imelo slabih ocen. Med šolami so precejšnje razlike; na Črnučah je l?ilo 29 odst. učencev s slabimi ocenami, na Ježici pa 7 odstotkov. Največ negativnih ocen so dobili učenci pri angleščini, potlej pa pri matematiki in slovenščini. “KMimmidji Na vseh šolah so velike razlike med uspehi učencev v nižjih in višjih razredih. Pri razrednem pouku v nižjih razredih ocenjujejo otrokovo osebnost in v celoti zajamejo vzgojne in izobraževalne dosežke. Na višji stopnji, pri predmetnem pouku, pa dajejo učitelji prednost predmetu, snovi. Če učitelj pri tem zanemarja metodične zahteve, so težave še večje, zato gre bolje tam, kjer je učitelj dober metodik in strokovnjak. Vodstva šol menijo, da so slabši uspehi tudi zaradi tega, ker lahko napredujejo tudi učenci s slabo oceno ali tisti, ki so v prejšnjih letih razred celo ponavljali. Ker je učni načrt zelo zahteven, pride do težav tudi tam, kjer skuša učitelj po nepotrebnem razširiti snov in mo rajo učenci mnogo pisati v zvezke, čeprav imajo učbenike. Ponekod premalo uporabljajo učbenike, premalo pa so storili, da bi se učenci naučili — učiti. Pogosteje bi morali tudi ugotavljati kaj Strokovna šola — otrok brez matere ^rograme šol uskladiti s programi delovnih organizacij Osnovna mreža strokovnega šolstva ni samo v naši, temveč tudi v drugih občinah, vse bolj prepuščena sama sebi. Medobčinski sklad za financiranje šolstva Pa nima Pristojnosti, da bi izdelal mrežo strokovnega šolstva, programe posameznih strok v teh šolah in podobno. Naloga sklada je pač zgolj in samo, da to šolstvo financira, da zbere dovolj denarja pri posameznih delovnih organizacijah. No, tu pa se že začno križi in težave. Zbiranje sredstev za sklad strokovnega šolstva so hote ali nehote morale prevzeti občine, ki se zdaj otepajo s svojimi podjetji jT ah bodo plačala svoj delož za to šolstvo ali ne. zakaj? ftakor hitro se začne govoriti o financiranju strokovnega “^‘stva, začno delavne organizacije postavljati svoje zahte-® jn pripombe na račun učnih programov in kvalitete p°uka strokovnih šol. ofe 78 Podjetij v naši ni p^n^Iej 33 Podjetij 56 Prisnf,, a ° pogodb o svojem taiSf ku -241 te šole. Ob Vega aT sistemu nezaneslji njo c-J1 nestalnega financira eiio ti0 ^ Prod situa- bata vr1^ ?lti bajmanj rož-sicer ^d^inski sklad je Potreb razrez SVojlh javnost* ..tj® osnovne de in na ^ strokovnega šolstva »Jev ^i določenih krite- 1 odstotek'8^1 Pr^Pevek -ga dohorit ^ bruto osebne, ^ij nam8 delovnih organi- «voj'crnjene8a lako znaša za šol-Po tem kri °d bruto osebne zacli delo vi stvo TSrenjenefi: teriju znaia Pu m i- v medQPhifpe,vek naše občine ciran?e ‘tnSl? sklad za finan-219 miliw,r0k0Vnega šolstva tttn ko fc dinarjev, med 240 milili!8'1 °d "as zahteva O»n0V denarjev. Wla pS^kUpSčina Je skle 8anizacN„ b® z delovnimi or-sPeve^*™ aa njihov pri- hrepočU e?ar priteka ^ je nn «b^inska skupšči-kovtif.,,yP A,f'nanciranju stro-Pik tnert m Va samo POsred-v®ndar skladom in šolami. Politiko mu .na Programsko 'ati. Tn ?h šo1 ne more vpli-j6v stVn„e po ukinitvi okra-sC repub'lk®. klor pa časi. 1 Premikajo prepo- hihSLš?leu °d 'nižjih strokov bodo nmn n‘Ske srednj® šole m°s»tven! kredit0^™'1’ Pre In kaj pravijo v delovnih organizacijah na financiranje strokovnega šolstva? Pri enem naših največjih industrijskih podjetij IMP menijo takole: Strinjamo se, da odrinemo predlagani odstotek za strokovno šolstvo — medobčinskemu skladu — vendar imamo tudi svoje zahteve do teh šol. Raven strokovnega šolstva je iz teta r leto nižja, na nekaterih tovrstnih šolah celo pod ravnijo osnovnih šol. Strokovne šole so še do nedavna-upoštevale želje in potrebe delovnih organizacij, zdaj pa delajo bolj ali manj po svoje. Najti bi morali skupni jezik pri usklajevanju šolskih programov in potreb delovnih organizacij po stro- kovnjakih. Kako naj bo pouk na teh šolah dober, če namesto izkušenih inženirjev poučujejo mladi monterji? Pred letom ali dvema so strokovne predmete poučevali tehniki, zdaj pa kar monterji. Na šolah bi morali imeti najboljše strokovnjake, ki so sposobni zasledovati tudi tujo sodobno literaturo, sicer ne bomo prišlj daleč. Mi potrebujemo povsem določen profil kadrov, ki nam jih strokovna šola s slabimi predavatelji ne more nuditi. Zato pomišljanje ob financiranju naših strokovnih šol.« IMP ima v naši občini 265 vajencev, ki se šolajo na teh šolah, v ostalih občinah pa še 100. Prispevek podjetja za sklad torej ni majhen. Podjetje prav zato pričakuje, da bo v najkrajšem času prišlo do skupnega jezika med njim in šolo. Zakaj šola ne sme in ne more biti sama sebi namen. »Šola bi morala vzgajati takšne strokovnjake, kakršne podjetja potrebujejo — sicer lahko zapro svoja vrata!« menijo pri IMP pa tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah. N. L. Letovalo bo 750 otrok učenci znajo in še zlasti pogosteje ocenjevati slabe učence. šolarji mnogokrat dobijo preveč nalog za en dan. Če jih vestno napišejo, jim zmanjka časa za učenje. Sklep učiteljskega zbora osnovne šole Borisa Kidriča v Savskem naselju je bil zato pravilen, ko so sklenili, da se bodo za boljše delo v drugem polletju izognili kampanjskemu izpraševanju in ne bodo obremenjevali učencev z obširnimi domačimi nalogami; uskladili bodo tudi merila • pri ocenjevanju in se bolj zavzeli za dodatno pomoč pri pouku. Največ slabih ocen je pri predmetih, kjer postaja snov iz razreda do razreda vedno bolj zahtevna, učenci pa snovi v prejšnjih razredih niso osvojili. Razlike pa so spet pri šolah. V Dolu je imelo slabo oceno pri angleščini 10 odst. učencev, na osnovni šoli Danile Kumar v Stožicah pa 25 odstotkov. Za vse slabe učence so šole pripravile dodatno pomoč pri pouku, ki pa seveda ne zaleže, če se učenec sam ne potrudi. V to obliko pouka so vključili tudi vse učence, ki so napredovali s slabo oceno ali pa se jim je zataknilo med letom. Učenci nižjih razredov delajo v manjših skupinah (3 do 5 učencev), v višjih razredih pa so skupine močnejše (8 do 20 učencev). Dodatne pomoči je deležno 2.061 učencev. Od teh jih je 1.257 ali 61 odst. popravilo slabo oceno. Pri dodatni pomoči so bolj uspele tiste šo- NAROČITE ZBOR OBČANOV! le, kjer so učitelji uporabili zanimivejše oblike dela z učenci. Za dodatno pomoč slabim učencem so šole namenile precej denarja, vendar menijo, da je spričo uspehov upravičeno, da to delo nada ljujejo. Poudarjajo pa, da bi morali starši bolj skrbeti, če se učenci zares udeležujejo dodatnega pouka. Pred kratkim so se sestali člani komisije za letovanja pri občinski skupščini. Pogovorili so se o letošnjih letovanjih otrok, predvsem tistih, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi. Občinska skupščina je kot vsa leta doslej, tudi letos namenila precej denarja za letovanja — 9 milijonov dinarjev. Letovanja bodo predvidoma v Žirovnici na Gorenjskem, v Novem gradu in Pre- manturi v Istri ter na Vranskem. Letovalo naj bi približno 750 otrok. Po sedanjih kalkulacijah bo penzionska cena približno 1500 dinarjev na dan, Občina bo prispevala polovico tega zneska, ostalo pa starši. Cena glede na podražitev prehrane, prevoz in drugega, ni visoka. Otroci bodo na letovanjih deležni tudi umske in telesne vzgoje. J P. Delo na domu Zavod za zaposlovanje delavcev namerava usta noviti posebno enoto za delo na domu. Zavod skle* pa kooperacijske pogodbe s Saturnusom, TOPSOM in Semenarno in potlej organizira delo na domu. Zaposlijo se predvsem invalidi Zaslužijo kot redno zaposleni delavci, imajo pa tudi sklenjeno redno delovno razmerje- O ustanovitvi posebne enote bo sklepala občinska skupščina.' I) Dohodki: ugodno Prvi računi kažejo, da je bila realizacija dohodkov v občinskem proračunu za meseca januar in februar letos skladna z načrtom. Čeprav to še ne zadostuje, da bi gibanje dohodkov lahko ocenili za daljše obdobje, pa je bistveno, da dohodki niso bili manjši kot je bilo pričakovati. Spričo tega tudi financiranje nalog, ki si jih je bila zastavila skup. ščina, poteka normalno. Zaključni račun Svet za finance je na zadnji seji razpravljal o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1965. Zaključni račun bodo predložili službi družbenega knjigovodstva, potlej pa pride pred občinsko skupščino. Zaključni račun kaže, da je znašala lanska realizacija dohod-. kov v občinskem proračunu 99 odst. (glede na proračun po rebalansu), realizacija izdatkov pa 96 odst- Presežek 57 milijonov starih dinarjev so prenesli v letošnji proračun. Do presežka je prišlo zato, ker so se dohodki realizirali zadnje dni decembra lani, denarja pa ni bilo več mogoče porabiti za financiranje, v leitu 1965. Za prestopnike Svet za finance je v proračunski rezervi zagotovil 4,230.000 starih dinarjev, ki jih bo morala občina plačati za osem mladoletnih prestopnikov v vzgojno poboljševalnem tiomu v Radečah. Poprej je te stroške nosila republika, z novim zakonom pa moraijo denar zagotoviti občine. Spremenjen proračun Svet za finance je na zadnji seji obravnaval tudi predlog za spremembo občinskega proračuna. Gre le za postavko »skupne mestne potrebe«. Odlok mestnega sveta namreč določa, da gre za skupne mestne potrebe 85 odst. občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno. Poprej so računali s 45 odst. od vseh davkov. Po novem znaša delež bežigrajske občine za skupne mestne potrebe 284,750.000 starih dinarjev, kar je 45,800.000 dinarjev več, kot pa so računali v občinskem proračunu. Vendar pa je mestni svet prevzel tudi financiranje sodišča, javnega tožilstva in pravobranilstva, narodno obrambo, predvojaško vzgojo, zdravstveni center ter zavod za izmero in kataster zemljišč in zavod za sporne niško varstvo, za vse to pa je bilo v proračunu bežigrajske občine predvidenih 50,370.000 dinarjev. Načrti za Gmajno Svet za urbanizem je na zadnji seji razpravljal o izdelavi urbanistične dokumentacije za predel Gmajna na Črnučah ter za stanovanjsko naselje pri tovarni »Elma«. Projektivni atelje iz Ljubija ne je predložil pogodbi za izdelavo urbanistične dokumentacije, vendar sta bili pomanjkljivi in bodo o tem razpravljali na prihodnji seji. Lokacija za plinske naprave Tovarna dušika Ruše bo zgradila na Črnučah, jugovzhodno od asfaltne baze, nove dissous plinske na prave. Zastopnik urbani stičnega zavoda je pouda ril, da lokacija ni v na sprotju z javnimi interesi Dokumentacijo bodo izde lali po posvetovanjih z ur banističnim in sanitarnim inšpektorjem Slovenije ter z upravo za notranje zadeve Ljubljana. Rok je potekel Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki poslušali poročilo komisije za pregled statutov delovnih organizacij. Podjetja so morala do 31. decembra lani uskladiti svoje statute z določili novega temeljnega zakona o podjetjih. Od 122 delovnih organizacij za Bežigradom še 62 delovnih organizacij ni predložilo svojih statutov, da bi jih obravnavala občinska skupščina. Ce tega ne storijo, ima občinska skupščina celo možnost, da razpusti njihove organe upravljanja. Kaže, da v delovnih organizacijah ne skrbijo preveč za svoje temeljne listine. Novi člani svetov Ker so bili preobremenjeni z delom, zaradi slabega zdravja ali pa ker so bili premeščeni na druga delovna mesta, je občinska skupščina razrešila nekatere člane svetov občinske skupščine. V svet ia družbeni plan in finance so namesto Rudija Videtiča imenovali Ferda Cer-janca, v svet za zdravstvo pa so namesto Lavre Bu-dihna in Bruna Kocbeka imenovali Jureta Prebiliča in Vlada Mlinarja. Nagrade vajencev O nagradah vajencev je svet za delo in delovna razmerja že večkrat razpravljal. Zdaj so sprejeli odlok, ki določa najnižje nagrade vajencem. V prvem letu naj bi dobili 14-000 starih dinarjev, v drugem 20.000 dinarjev, v tretjem letu učenja pa naj bi znašala nagrada 28.000 dinarjev. To so najnižji zneski, ki jih vajencem zagotavlja odlok, podjetja pa jih lahko še mimo tega nagrajujejo po delu. Glede višine nagrad so se posvetovali tudi z drugimi občinami, tako da so zneski enaki za vse ljubljansko področje. O nagradah vajencev bo sklepala še občinska skupščina. REELEKCIJA JE USPELA, PA TUDI NE PRVI KORAK SE NEGOTOV Večkrat se je zapletlo ob nejasnih določilih v statutih V bežigrajski občini je bilo 17 delovnih organizacij, po zakonu dolžnih ponovno razpisati delovno mesto direktorja. Do predvidenega roka je ta postopek opravilo 14 delovnih organizacij, tri pa so razpis objavile same, brez sodelovanja članov občinske komisije. Po sklepu 14. seje občinske skupščine so bili razpisi teh treh delovnih organizacij razveljavljeni in morali so jih objaviti še enkrat. Im ar so res kar odveč? NIMA KADROVSKE SLUŽBE 24 VEČJIH PODJETIJ ZABEŽIGRADOM Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta za Bežigradom so se udeleženci najbolj zavzemali za uveljavitev sindikalnih podružnic v kolektivih, ki naj bi bile osnovni nosilec samoupravnih pravic delavcev. Najostreje so delegati nastopili proti miselnosti in praksi, da so sindikalne podružnice le za nabavljanje ozimnice in organizacijo izletov; žal pa ta miselnost prevladuje v večini bežigrajskih organizacij, čeprav imajo v teh podjetjih nemalokdaj številne probleme, ki bi jih sindikalne podružnice skupaj z ostalimi samoupravnimi organi morale reševati. 1 Najbolj pereče Je vsekakor vprašanje kadrovanja v posameznih delovnih organizacijah. Od 45 večjih podjetij za Bežigradom jih kar 34 nima uvedene kadrovske službe. Se več! Marsikatero podjetje je svojo kadrovsko službo po začetku gospodarske reforme enostavno razpustilo, češ da je treba »varčevati«. Ob takih in podobnih pogojih, ki jih narekuje dosedanja zgrešena praksa, pa je po vsem razumljivo, da o nastavitvi novih in o sposobnostih najpomembnejših strokovnih kadrov, ki so že v podjetju, odloča ozek krog ljudi, ponajvečkrat pa kar en sam. Pristranska gledišča so seveda na dnevnem redu in tako se je zgodilo, da so v »Edilitu« odpustili kar trinajst inženirjev z utemeljitvijo, da so »strokovno« nesposobni. Na njihovo mesto so nastavili »strokovno« veliko bolj »podkovane« kvalificirane delavce. Tudi v »Modnih oblačilih« se lahko »pohvalijo«, da so odpustili edinega uslužbenca z visokošolsko izobrazbo. Tekstilni inženir je moral iz podjetja s salomonsko obraz-loižtvijo, da »ga ne potrebujejo, ker itak nimajo drugih potrebnih strokovnjakov«. Istočasno pa isto podjetej gradi novo tovarno, kjer namerava' zaposliti nadaljnjih 500 delavcev In uslužbencev. Toda še naprej bodo ostali »zvesti svoji liniji« in med temi 500 novimi močmi ni niti enega inženirja ali tehnika. Na zavodu za zaposlovanje pa je vrsta kvalificiranih strokovnjakov, ki se zaman ponujajo .,. Ker razen tega v bežigrajskih podjetjih kar 51 odstotkov organizatorjev proizvodnje in upravno-tehničnih voditeljev nima zadovoljujoče kvalifikacije, so se delegati na občnem zboru zavzeli za večjo dejavnost sindikalnih podružnic v podjetjih. Te bi morale v prihodnje dajati samoupravnim organom več pobud prav pri kadrovanju. Prav tako so na občnem zboru veliko razpravljali o vplivu delavcev na odločanje o gospodarjenju. Tudi tu je očitna samovolja nekaterih, največkrat vodilnih uslužbencev odigrala čudno vlogo in vrgla senco na delavsko samoupravljanje. Največkrat je prišlo do kršenja samouprave pri tolmačenju samoupravnih aktov. Prenehate ri delavec je zato zaradi odločitev, ki izivirajo od popačenih določil statutov, pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, pravilnikov o delovnih razmerjih itd., poiskal zadoščenja na inšpekciji za delo. In tako so lani na občinski inšpekciji za delo do-biU v pretres kar 653 pritožb posameznikov ali skupin, ki so zahtevali spoštovanje zakonitih pravic iz delovnega razmerjaa; 184 oseb pa je iskalo pomoči pri službi pravne pomoči. Največkrat so prihajali po nasvete zaradi prenehanja delovnega razmerja, premestitev na drugo delovno mesto, nadomestila za osebni dohodek In zaradi stanovanjskih zadev. Te številke že same po sebi zbujajo skrb, pa čeprav ne upoštevamo, da se precej prizadetih delavcev In uslužbencev zaradi nepravilnosti sploh ni obrnilo na službo za pravno pomoč ali pa ni iskalo zaščite pri inšpekciji za delo. Sindikalni občni zbor pa se Je dotaknil tudi sindikalnih podružnic v družbenih službah. Delegati so ugotavljali, da ponajvečkrat sindikalne podružnice v družbenih službah stojijo ob strani, ker menijo, da so te službe javne In da zato sploh ne morejo vplivati na njihovo dejavnost. Udeleženci občnega zbora pa so bili nasprotnega mnenja in so se zavzemali, da naj bi sindikalne podružnice poskrbele v šolstvu za boljšo vzgojo In Izobraževanje, v zdravstvu za kvalitetnejše opravljanje zdravstvenih storitev, v javni upravi pa za izpopolnjevanje zakonodaje In administracije. B. S. Določila statutov o pogojih za delovno mesto direktorja so morali spremeniti v 14 delovnih organizacijah. Sicer sprememba resda niso bile bistvene; morali so spremeniti le čas zahtevane prakse — nekje navzgor, nekje navzdol, v nekaj primerih so dodali ali pa izpustili zahtevano stopnjo izobrazbe in podobno. Samo v treh primerih so objavljeni razpisi zahtevali le visoko izobrazbo. V sedmih primerih v objavljenih razpisih za delovno mesto direktorja so zahtevali visoko, višjo In srednjo izobrazbo, v drugih primerih pa so bile različne kombinacije zahtevane izobrazbe. Zelo različne so bile zahteve za prakso. Pri visoki izobrazbi so razpisi zahtevali od 2 do 10 let prakse, pri višji izobrazbi od 5 do 10 let, pri srednji izobrazbi in pri visoko kvalificiranih delavcih pa od 5 do 15 let prakse. Razpisi so zahtevali v nekaj primerih prakso v stroki ali pa delo na vodilnih mestih in podobno. # Samo peščica kandidatov Na razpisana mesta direktorjev je bilo razmeroma zelo malo prijav. Vzrokov za to je več. Nedvomno Je eden zelo tehtnih ta, da je bila reelekcija tokrat prvič. Drugi razlog Je morda v tem, da direktorska mesta ne odstopajo preveč pri osebnih dohodkih v primeri z ostalimi vodilnimi mesti, glede dela in odgovornosti pa veliko. Po razpisih v bežigrajski občini je samo dosedanji direktor kandidiral le v dveh primerih. Po dva kandidata na javni razpis sta bila v šti rih primerih, v enem prime ru pa so bili trije kandidati Razpisanih pogojev niso iz polnjevali štirje kandidati Dosedanji direktor ni ponov no kandidiral v enem pri meru. Zanimivo je, da je bilo tako malo »izbire«, da so razpisne komisije kar v 11 primerih predlagale dosedanje direktorje. V dveh primerih so predlagale novega zunanjega kandidata in v enem primeru dva kandidata, nakar pa se Je delavski svet odločil za zunanjega kandidata. Stari direktor je v zakonskem roku vložil pritožbo. • Odločali so kolektivi Z reelekcijo tudi v bežigrajski občini niso bile dosežene bistvene spremembe, toda do te ugotovitve pridemo samo, če izhajamo iz zasedbe delovnih mest direktorjev pred In po reelekciji. Toda ugotoviti moramo, da je z reelekcijo vendarle prišlo do bistvenih začetnih premikov v oblikovanju ustreznejših pogojev in stališč glede izbire vodilnih kadrov v podjetjih. Razprave v Javnosti, zlasti pa v delovnih kolektivih In drugih organih, so opozorile na številne pomanjkljivosti v dosedanji praksi izbiranja vodilnih kadrov in hkrati nakazale nadaljnjo usmeritev. Res je, da so bile razpisne komisije v nekaj primerih prisiljene — spričo zakonskih določil — odstopiti od sprejetih stališč, toda pod pogoji, da v bodoče pristojni organi in občinska skupščina taka določila v statutih ne bodo več dopuščali. Kar je pri vsej stvari bistveno, je to, da je bilo spoštovano načelo, da je reelekcija predvsem stvar kolektiva in da se v nobenem primeru ne sme izvajati pod kakrSnimi koli zunanjimi vplivi in vsiljevanji. Pokazalo pa se je tudi, kako napačna In celo tendenciozna so bila stališča tistih, ki so v javnosti in na sestankih (celo občinske skupščine) širile vesti, da bodo v bežigrajski občini vsi direktorji zamenjani, razen dveh, za katera je že v naprej znano, da bosta ostala. • Statute bo treba popraviti Prvi korak je bil z reelekcijo torej storjen. S tem pa ni reelekcija spravljena z dnevnega reda. Reelekcija di- rektorjev in vodilnih kadrov je postala sistem obnavljanja vodilnih kadrov v podjetjih. Vzporedno s tem pa bo treba izpopolnjevati tudi sistem izbiranja in določanja tako, da bodo na vodilna mesta res prišli najsposobnejši vodilni kadri. Treba bo torej predvsem popraviti in dopolniti Zavodu za urejanje kmetijskih zemljišč je vodilno mesto samo mesto direktorja, v Inštitutu »Tops« je poleg direktorja še osem vodilnih delovnih mest, v servisih »Savsko naselje« imajo sedem vodilnih delovnih mest, Zdravstveni dom Bežigrad ima petnajst vodilnih delovnih mest itd. V Družbeni prehrani »Be- statute delovnih organizacij, v katerih so določena merila, hžigrad« je celo delovno mesto iaj in katere kandida- 'šefa kuhinje (glavnega kuhar- V TOVARNI ELMA — Vrednost izdelkov je zAašnla lani 3 milijarde dinarjev. Foto: J. V. kako, kdaj te izbirati. Občinska komisija je v ta namen pregledala statute 37 delovnih organizacij raznih dejavnosti. Ugotovila je, da statuti v posameznih primerih ne vsebujejo določil o razrešitvi direktorja in postopku za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja. Vemo iz prakse, da prav takšne pomanjkljivosti Marsikje povzroče hude spore. Nasprotno temu pa je komisija našla v statutih nezakonita določila o podaljšanju mandatne dobe direktorja, od kdaj se šteje začetek štiriletne mandatne dobe direktorju In podobno. V dveh statutih pa določil o pogojih za delovno mesto direktorja sploh ni. V zvezi z reelekcijo oseb na vodilnih delovnih mestih je v mnogih pregledanih statutih komisija ugotovila, da statuti niso vsebovali celo tistih določil, ki jih morajo po zakonu predvidevati v vsakem statutu. Tako ima od pregle danih statutov le 24 delovnih organizacij določila, katera delovna mesta so sploh vodilna. V osmih primerih statuti ugotavljajo, da je vodilno delovno mesto le mesto direktorja, v petih primerih pa je v statutih tako nejasno zapisano, da ni mogoče ugotoviti, katero delovno mesto Je vodilno. In zanimivo, da |e samo 16 delovnih organizacij točno določilo dan, od katerega teče štiriletna mandatna doba, po kateri Je treba ta delovna mesta ponovno razpisati. V enajstih primerih so v statutih določeni pogoji za vodilna delovna mesta ali pa je rečeno, da se pogoji določajo s pravilnikom o delovnih razmerjih. V vseh ostalih primerih iz določil statutov ni razvidno, kateri organ je pristojen za določitev teh pogojev in s katerim aktom. • Koliko vodilnih delovnih mest? Merila za določitev vodilnih delovnih mest so v delovnih organizacijah zelo različna. So primeri, da je vodilno delovno mesto samo mesto direktorja, drugje pa statuti predvidevajo neupravičeno veliko število vodilnih delovni 1> mest. Primeri skrajnosti: v »Dali bi še več« Doslej se še v nobenem bežigrajskem podjetju niso odločili, da ne bodo dali denarja za strokovno šolstvo. Edino Avtoobnova je odklonila, da bi plačala določeni znesek. Pravijo, da bi prispevali še nekaj milijonov več, če bi bilo strokovno šolstvo zares urejeno. Tako pa morajo vse tiste, ki pridejo iz šol, v podjetju ponovno učiti. Izvoz narašča Bežigrajska podjetja so lani izvozila za 7 milijonov dolarjev blaga in storitev. Nekaj let nazaj, leta 1962, Je znašal izvoz 1,2 milijona dolarjev. Za letos predvidevajo za 11,8 milijona dolarjev izvoza. 'šefa kuhinje (glavnega | ja) predvideno za vodilno delovno mesto. Skrajno nesmiselno je tudi določilo 35. člena statuta podjetja »Imko«, kjer je predvideno, da'mesto vodje kadrovsko-socialne službe odgovarja delovnemu mestu administratorke. Sodeč po pregledanih statutih tudi niso uskladena stališča glede pristojnosti imenovanja oseb na vodilnih delovnih mestih. Večje delovne or ganizacije, zlasti gospodarske, so to pristojnost dale upravnemu odboru. To je pravilo, ker se kandidatom za razpi-« sano mesto s tem omogoča pritožba na delavski svet in kasneje še pravni postopek na sodišču. Tistd pa, ki so pristojnost dali delavskemu svetu, so s tem kandidatom zožili možnost pritožbe, ker imajo le-tl možnost sprožiti pravni postopek samo neposredno na sodišču. Se mnogo je nejasnosti in različnih stališč, ki Jih je v prihodnjem obdobju treba uskladiti in izoblikovati ustrezna merila. Ker imajo določila v statutih delovnih organizacij velik pomen za čim smotrnejše uveljavljanje zakonskih določil o reelekciji direktorjev in drugih oseb na vodilnih delovnih mestih. Je treba ta določila čimpreje popraviti in dopolniti. JAK Kvalifikacije niso kar tako Zdaj ko je malodane m°' demo, da govorimo o kvalifikacijskem sestavu podjetij, ustanov itd., naj za informacijo povemo, da Je eden najmočneje zasedenih oddelkov v naši občini analitična služba na Zavodu za zaposlovanje delavcev. Analitski oddelek na tem zavodu ima P®1 ljudi — vse s fakultetno i*0-brazbo; dva ekonomista, pr»v' nika, psihiatra in zdravnik*- Oddelek proučuje, kakšn* ljudje so zaposleni po P°a' jetjih In kakšne v resnici tlJ potrebujejo (strokovna & šolska izobrazba). Tu gre v prvi vrsti za dejansko stan)® na eni strani in za stanje, I1* bi moralo biti glede na siri® matizacijo delovnih mest. In zakaj takšno delo? 2»*®; da frizerji ne bodo več opr* ijali posel strojnih tehniK0?' da peki ne bodo šivali obie^j da krojači ne bodo P®1^ kruh in podobno. Gre za uf?0 tavljanje, kakšne strokovnj* ke podjetja resnično potreb11 jejo, če hočejo uspevati ^ ko, kot lahko pričakuje^ od njih. Analitski oddelek ^ zavodu za zaposlovanje P® ^ samo najmočnejša riuz služba, temveč tudi najt®w ^ In to dobesedno! Vseh P®, ljudi namreč tehta slc0^. 500 kilogramov, kakor se mi radi pošalijo. OBISK V ENERGOINVESTU RASTEJO LJUDJE IN TOVARNA V tesnih delavnicah Energoinvesta na Črnučah so včasih delali celo kopico stvari. Ti časi so resda že zdavnaj mimo, toda sedaj v teh istih delavnicah delajo že veliko več, kot so sploh kdaj pričakovali. Pred leti so izdelali natančne programe razvoja tovarne, izračunali so, da v tesnih prostorih nima smisla delati velikih transformatorjev. Zato so se lotili gradnje novega velikega poslopja. Toda preden se jim bodo želja in dobro pripravljeni načrti uresničili, bo plan proizvodnje, ki i cih, ogromnih prostorih, Iz majhne tovarne se je nepričakovano razvila velika, Pomembna industrija, ki se nenehno uveljavlja na doAia-Cem trgu, morda pa jo še bolje poznajo v nekaterih pokrajinah, ki jih ločijo od naše dežele milje in milje morja Transformatorji, na katerih je pritrjena ploščica eluk-siranega aluminija z velikim napisom Energoinvest, Jugoslavija, so montirani pri velikih črpališčih sredi puščavskega peska, na robu velikih htest... Strokovnjaki - porok za uspeh Transformatorska industri ja v svetu ni neznana, velike svetovne in močno renomira-he tovarne si prizadevajo, da b" si ohranile tržišče, mednje Pa korak za korakom vstopa b^igrajski Energoinvest. Tu 80 se že zdavnaj odločili za P®!, po kateri bodo lahko po-jb solidni izdelovalci transformatorjev. Da je tu na vsakih petnajst delavcev za-P^slen po en inženir in en tehnik, ni slučaj, marveč pa-toetna politika. Novi materi fb' ki dnevno prihajajo iz tovarn, novi postopki in no-ye zahteve kupcev, postavljale pred tovarno vsak dan no-Va vprašanja, ki jih brez moč-ne8a inženirskega in tehnič •tega kadra ne hi mogli tako naglo zmagovati. Skrb za/ strokovnjake se močno obrestuje. Čeprav ni nihče od aergoinvesta. pričakoval, da ,. . bodo lotili velikih, dragih m kompliciranih transforma torjev, so jih tu že naredili, •toprav nimajo ustreznega Prostora in čeprav jim veliki transformatorji ne pomenijo elikih dobičkov, si z njimi ?dpirajo široko pot na trži-,, ’ jim bo potrebno po ko bodo začelij v novi ogromni hali montirati večje transformatorje. laj bi ga dosegli šele v nože prekoračen. Pozornost delavcem in trgu Vsega se ne da naučiti v eni noči. Pa tudi ni treba. V Energoinvestu se ne ozirajo nazaj, marveč natančno načrtujejo že vse za jutri. Delavci, ki bodo opravljali velike nove in zahtevne stroje, se že sedaj učijo na teh strojih v inozemstvu, delavci, ki bodo stroje vzdrževali, jih bodo pomagali tudi montirati. Ko bo vrvica na vratih nove tovarniške dvorane v Črnučah prerezana, ne bo potrebno iskati strokovnjakov in narediti nekaj škode za poskuš-njo. Čeprav se pri nas to Cesto zgodi, da se učimo na napakah (in še zelo počasi) se to tokrat v Energoinvestu ne bo zgodilo. Ker pač vedo, kako stvari gredo. Nova dvorana tovarne »Energoinvest« na Criučah. Delavci pa se ne bodo v času, ko tovarno šele grade, naučili le delati, marveč se njihoivi izdelki, ki jih sedaj še ustvarjajo pravzaprav v nemogočih pogojih, že znani. Čeprav je prostor v sedanji delavnici kar se da majhen, skorajda se v njem ne da obrniti in je vse bolj provizorično, so se smelo lotili tudi 8000 KWA transformatorjev, ki tehtajo kar 20 ton. Preden bo delo v novi tovarni steklo, bodo na trgu že dobro znani izdelki. Cenik za vsako delo Cene materialu rastejo, cene našim transformatorjem pa ne. Ne morejo, če hočeijo konkurirati znanim izdelovalcem. Pri Energoinvestu so se takoj zavedli, da cen ne gre povečevati, zato so uvedli nov, stimulativnejši način nagrajevanja, ki je pokazal izredne uspehe. Vsakdo dobi za vsako določeno delo določeno število točk, vrednost točke pa je odvisna od celotnega uspeha podjetja. NI več važno, če nekdo dela neko stvar osem ur, pa čeprav bi jo lahko naredil v petih. Lahko jo naredi še v krajšem času. Prav zaradi tega je lahko tovarna postavila letos dokaj optimističen plan: z dvajset ljudmi manj, kot jih je bilo zaposlenih lani, bodo ustvarili oziroma naredili za 40 odstotkov več kot lani. Samo januarja letos so naredili za 75 odst. več kot lani. »Igre« z bakrom Ker spada med osnovne elemente, iz katerih je transformator sestavljen, tudi baker, naj napišemo še zgodbo, kako se da baker kupiti. Pri Energoinvestu porabijo letno 400 ton bakra. 200 ton ga dobe brez. da bi se kaj dosti naprezali. Kako pa pridejo do ostalih 200 ton? Isti prodajalec, ki jim proda 200 ton brez posebnih pogojev, zahteva, da mu namesto 90 ton novega bakra prodajo 90 ton bakrenih odpadkov, preostalih 110 ton pa morajo plačati tako, da preskrbijo material, ki ga prodajalec potrebuje. Zbrati 90 ton bakra, pa čeprav odpadnega, ni lahko, toda pri Energoinvestu znajo tudi to. J.V. »Modna v r>ovih | Tovarna tež oblačili blizu looo , Jbinuli mesec r Prostore v Tol starem obrt ^!£b° ^ o! Gospodari P delavnica za Podjetje, ki : felca) letih m sv«Ja o£ v T-k Wno- bi aapo^ BistricJ ^Poslovanje , Preskuša ji obrat v T0PS tu V2hodni| Tovarna p nSf v Sav’ ri"* komorc ^ kopg zadnjem a vzorčnih in S 3 na Madžarsko, v Bolgarijo In Romunijo, pa tudi na Češko, kjer jih bodo posebne državne komisije testirale in se potem odločile za nakup. V Topsu pričakujejo, da bodo v teh deželah zadovoljni s kvaliteto njihovih pisalnih strojev, in da bodo v kratkem osvojili novo, vzhodno tržišče. TRIGLAV FILM IN FILM SERVIS Delavska sveta Triglav filma in Filmservisa sta se sporazumela, da bi se obe podjetji pravzaprav lahko združili. Oba delavska sveta sta hkrati že izglasovala sklep o združitvi, vendar morata obe podjetji poprej doseči pogoje za združitev — to Je pokritje skupne izgube, ki znaša nekaj nad milijardo starih dinarjev. Ce bo družba pokrila izgubo, se bosta obe podjetji lahko znašli pod isto streho in začeli gospodariti na novo. Triglav film ima okrog 400 milijonov izgube, ostalo pa Filmservls. Skopske obveznice za onkološki inštitut Občinska skupščina je pozvala gospodarske organizacije naj obveznice skopskega posojila prispevajo za gradnjo onkološkega instituta v Ljubljani. Na občini jih bodo zjirali in jih pottej skupaj izročili omenjeni ustanovi. Mnogo podjetij je že doslej , prispevalo obveznice ali pa denar za gradnjo institutu. Tako je Atelje za arhitekturo dal 5 milijonov starih dinarjev, Dinos obveznic za en milijon dinarjev, Ccmentar 500.000 dinarjev. Geološki zavod obveznic za en milijon dinarjev, Adria avio romet 200.000 dinarjev in podjetje IMKO 328.000 dinarjev. Po podatkih, ki jih imajo na občini, so doslej bežigrajska podjetja prispevala več kot 9 milijonov dinarjev. Seveda pa vsi Se niso sporočili, koliko so dali. Bežigrajske gospodarske organizacije imajo za 90 milijonov dinarjev obveznic skopskega posojila. Marec Razgovori s predsedniki delavskih svetov I--- Razgov CENE IN ----1 DOHODEK Edvard Zakotnik, Belinka »Cene so ostale pri nas v glavnem nespremenjene,« je dejal predsednik delavskega sveta Belinke, elektromehanik Edvard Zakotnik. »Za peroksid se je cena sicer povečala za 4 odst., toda pri drugih artiklih je padla Tako reforma pravzaprav pri nas ni kaj dosti spremenila, ostale pa so nam težave še od preje. Predvsem s krediti za nov obrat za boraks. V primerjavi z drugimi podjetji, so stvari pri nas še kar v redu. Saj bo morda že v juniju stekla proizvodnja v novem obratu in bomo morali zaposliti še nove delavce. Osebni dohodki so se nam povečali, povprečni osebni dohodki so sedaj pri nas med 85 in 90 tisoč dinarji. Najnižje osebne dohodke imajo snažilke, približno 38.000 din, delavci z najnižjo postavko, to so tisti, ki razkladajo premog, pa sl z normo oziroma akordom zaslužijo tudi po 100 in več tisoč na mesec. Izvoz za nas ni problem, vsaj v tem smislu ne, da ne bi mogli našega blaga prodati. Težje je zadostiti vsem ponudbam, ki jih prejemamo. Samo v Italijo bi lahko toliko izvozili, kot spldh ne proizvedemo- Naša tovarna je stara, že ko smo jo postavili, smo postavili stroje, ki niso bili povsem novi. Naša proizvodnja je po starem tehnološkem postopku majhna, zato pa je kvaliteta odlična. »Portabl strojev prodamo precej. A kaj to pomaga, če so cene takšne, da ne prinašajo niti malo čistega dohodka, še več, nekateri menijo, da jih delamo že v lastno izgubo. Cene kljub vsemu ne moremo povečati, saj stroje že sedaj težko prodamo zaradi visokega prometnega davka. Kljub temu, da so se proizvodni stroški na račun materiala in drugih uslug povečali skoraj za 60 odst., v tovarni cene nismo zvišali. Tega ne mislimo niti v bodoče. Delavcev smo odpustili le nekaj, drugi so odšli sami, vendar novih ne sprejemamo. Ne vem, kaj bo, zaenkrat samoupravni organi še niso sklenili nič dokončnega. Prav velikih možnosti seveda ni, lahko pričakujemo, da bomo prej ali slej proizvodnjo pi salndh strojev ukinili. Tudi velike in renomirane tovarne pisalnih strojev po svetu počasi odmirajo-Mi seveda ne želimo, da bi 500 članski kolektiv vzel slovo, vendar so sedaj vsi naši napori: zagotoviti rentabilno proizvodnjo — jalovi. Sicer pa, kaj bomo sklenili na sejah samoupravnih organov, ne vem. Pisalne stroje M 2 izdelujemo na meji rentabilnosti ali pa že kar z izgubo. Tu sta dve možnosti: da jih nehamo proizvajati (sedaj jih dnevno naredimo 80), ali pa da poiščemo zunanje tržišče. To pa seveda ni niti najmanj enostavno. Portabl P 2 je zelo dober in natančen stroj. Toda že ko smo ga začeli delati, smo vedeli, da ga bomo morali prodajati na tujem trgu z izgubo. Zavestno smo se za to odločili, saj smo si edino tako lahko zagotovili devize, ki jih rabimo za uvoz nekaterih delov- Na vsak način pa se nam ne Izplača več razvijati svojih tipov. To je zelo drago, dolgotrajno in v skrajnosti — nerentabilno. Bolj se izplača kupiti licenco artikla, ki gre dobro v promet in delati po licenci. Premajhni smo, da bi lahko tudi v razvojnem oddelku konkurirali tujim firmam- Samo pametno bo treba izbrati licenco za stvari, ki gredo dobro v promet in ne za kakšne na pol opuščene proizvode. Te-ga se zavedamo in morda bomo lahko prav s tem, da bomo kupili licenco, splavali. Sicer pa počakajmo, kaj porečejo k naši situaciji organi upravljanja sami. Ce povemo še tele podatke, bo slika"jasna: lani smo spravili za sklad skupne porabe 3 milijone din, v poslovni sklad pa nismo mogli dati niti dinarja-Po vsem tem je menda slika jasna.« Ivan Vrhovnik, Opekarna Črnuče: »Imamo novo sušilno peč, zato smo lahko delovno Sezono začeli letos preje kot druga leta. Prav tako smo tudi lansko podaljšali kar do 15. januarja, saj smo si naredili zalogo ilovice. Reforma nas ni prizadela, povprečni osebni dohodki se sučejo okoli 62.000 ddn,« pravi Ivan Vrhovnik iz ključavničarske delavnice črnuških opekam. Ivan Vrhovnik je predsednik delavskega sveta. »Ne, pri nas nismo odpustili nobenega delavca in ga tudi ne bomo. Mi ne odpuščamo delavcev- Nas je ravno prav. Nihče ni odveč in nobenega ne rabimo več. Letos bomo morda naredili nekaj več opeke kot lani, pa čeprav smo jo že lani sedem in pol milijona kosov. Vse pa je odvisno od sušilne peči- Naša nova peč je prva tovrstna peč, izdelana doma, v Jugoslaviji, pravzaprav v Celju. Ce bo šlo vse po sreči, sploh ne bomo več nobenega kosa opeke sušili na zraku, marveč vse v peči. To pa pomeni, da bomo začeli izdelovati opeko že veliko preje kot doslej, jeseni pa bomo lahko tudi potegnili. Kljub temu ne mislimo prav dosti povečati število narejenih kosov opeke, marveč bomo delali nove oblike in tako kot smo že do sedaj, pazili bomo na kvaliteto.« • Razgovore je pripravil: Jože Vetrovec Zavrnjen odlok Konec januarja je bila na mestnem svetu v Ljubljani ena najpomembnejših sej doslej. člani sveta so po živahni razpravi odklonili predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča- Tako so odlok, ki naj bi rešil probleme kolektivne komunalne gradnje na mestnem območju, za letos opustili. Zvezni zakon namreč predvideva, da je treba odloke za leto 1966 sprejeti najkasneje do 31. januarja 1966. Predlog odloka so v odboru za komunalno gospodarstvo pri mestnem svetu pripravljali že konec decembra. Toda na zadnjj lanski seji mestnega sveta so predlog umakni li, ker o njem prej niso razpravljali zbori volivcev. Sicer bi mestni svet odlok lahko sprejel mimo zborov volivcev te,n bi rad nafc' res? In prav tu ^Sak^Ji^ sem! sedo poklicna hr!^k si mora P°č Človeku, ki je v ® ,fwj, *jL‘e*co tUrl?n° Prislužiti m ne pozna točno P0** . Na)pre) je treba terega se Te ™em£ mu poklicni svetal* bil trd mož ža kom jaki mnogok ^ p0> o«# “ »»u delavcu na olajšajo pravo P<>1 L '■° Za n>"h ie * »-5 »i™**» Po takšnih in mišljanjih plod razgovora sa delno pa so se P1 Plašču: — Prišla sem iz Bosne, mož mi je umrl, pa bi se rada zaposlila v Ljubljani. Doma sem iz Most. - — Dobro, je spregovoril mož za pisalno mizo, delo lahko takoj dobite pri podjetju ... toda ženska je bila razočarana. Nenadoma si je odpela plašč. Bila je samo v spodnjem perilu . ■. — Kako naj delam, ko pa nimam ničesar za obleči, vse sem morala prodati, da sem se preživela — razen tega plašča. To je vse, kar premorem! Vrste pred vrati ni hotelo biti konec. Najagresivnejši so hoteli kar vdreti v pisarno. — To so »padalci«. Priletijo kot ptice selivke. Samo poskušajo, če bodo kaj dobili. Za delo jim ni dosti. Kadar »zavohajo«, da bo treba v roke prijeti lopato, se preselijo na Reko ali kam drugam ... je zmajal z glavo šef oddelka za zaposlovanje nekvalificiranih delavcev in pokazal skupini fantov iz Bosne, naj ga počakajo, češ: Z vami se bomo posebej pogovorili ... — Trenutno imamo prijavljenih 330 nekvalificiranih delavk in delavcev, Takole kakim 120 na mesec preskrbimo delo. Pozimi jih je bilo več, tudi po 400 naenkrat jih je čakalo na zaposlitev ... Skozi mojo pisarno gre po 80 do 140 ljudi na dan. Januarja smo jih zaposlili 101, februar ja 109, marca doslej že 140. . Vsak mesec sprejmemo okrog 700 ljudi, ki iščejo delo. To so samo nekvalificirani in pol-kvalificirani delavci. # Službo iščejo ... V čakalnici pred pisarno je bilo zatohlo, da me je dobesedno vrglo ven. Nekateri so zadovoljni z vsako, prav z vsako zaposlitvijo — za kakšen mesec v Pivovarni Union, pri Šumiju ali pri Slovenija vinu v Šiški. Pa tudi podjetja iščejo delavce na zavodu. Zadnji mesec se je oglasilo 68 predstavnikov raznih podjetij, vendar je povprašemnje štirikrat ali petkrat večje kot ponudba. Poseben problem predstavljajo priseljenci, in se nenadoma znajdejo v Ljubljani z ženami in otroci. Podjetja pa zmeraj pogosteje žele le domače delavce, domačo delovno silo, kakor tudi pravimo »strokovno«. — Lačen sem in bos! Dajte mi najprej nekaj za pod zob... je v nalomljeni slovenščini skoraj zahteval mlad jant... — Takole prihajajo k nam ljudje z vseh koncev Jugoslavije. Prenekateri nimajo niti najosnovnejših pogojev za zaposlitev. Kdo je takšnemu človeku dolžan preskrbeti najnujnejšo obleko, stanovanje itd. Njegova občina, mar ne? Toda lega raje ne zapišite, mi je dejal eden izmed uslužbencev zavoda. # 40 arhitektov čaka V pisarni za sprejem visokokvalificiranih delavcev mi tenzivnejše gospodarjenje zahteva spremembe v številu zaposlenih v delovnih organizacijah, toda marsikje so prehitro iskali rešitve v zmanjšanju števila zaposlenih, predvsem v proizvodnji. Tako so stremeli za tem, da bi z manjšim številom zaposlenih obdržali dosedanji obseg proizvodnje, namesto da bi z enakim številom zaposlenih zvišali obseg proizvodnje. Tako se je v primerjavi z 1964. letom zmanjšalo število zaposlenih lani za 1200 ljudi (gradbeništvo 600, industrija 300). še bolj pereče pa je vprašanje redukcije delovne sile, če upoštevamo podatek, da je kar 600 ljudi, ki so jim odpovedali delovno razmerje, iskalo pomoči na oddelkih za pravno pomoč, češ, da so jim bile kratene pravice iz delovnega razmerja. Udeleženci konference bodo morali posvetiti nekaj pozornosti tudi delitvi čistega dohodka v podjetjih, ki gre predvsem na račun skladov, če primerjamo 1964. in 1965. leto, ugotovimo, da so se osebni dohodki zvišali za 19 odstotkov, medtem ko so se skladi zvečali le za 5 odstotkov. Prav tako je bilo malo storjenega na področju delitve dela in kooperacije. Nasprotno, vse več in več je teženj po cepitvi (Tovarna elementov Iskra, na primer, s skrajnimi silami drži svoje obrate skupaj). Tu prevladujejo ozki osebni in egoistični interesi. Taka drobitev proizvodnje pa povzroča medel nastop ha tujem tržišču. Prav ob teh problemih je videti, da so se komunisti premalo zavzemali za konstruktivnejše, per spektivnejše in dolgoroč nejše rešitve v zvezj z go spodarsko reformo. O pro blemih so sicer komunisti mnogo razpravljali, efekta pa je bilo bore malo. Dokaz za to je tudi reelekcija. Občinske politične organizacije so sicer jasno orisale stališča, kako naj poteka reelekcija, kljub temu pa večjih menjav ni bilo. Prav komunisti bi ob reelekciji morali nastopiti bolj enotno, bolj energično in zagotoviti večjo izbornost za vsa vodilna mesta (n. pr. Modna oblačila, Cementar). Zato bodo neposredna naloge komunistov letos, da bodo vplivali na proučevanje in raziskovanje pri izboljšavah organizacije dela, da bodo vplivali na čim boljšo delitev dela znotraj delovnih organizacij in med posameznimi delovnimi organizacijami in da bodo pripomogli k izboljšavam v tehnologiji proizvodnje. Podatki v občini namreč kažejo, da so investicijski programi premalo usmerjeni v modernizacijo in specializacijo proizvodnje. (Lani na primer, se je vrednost gradbenih objektov povečala za 2 odstotka, tehnična opremljenost pa padla za en odstotek). Zato naj se komunisti zavzamejo za revizijo investicijskih programov v korist boljše tehnične opremljenosti (seveda če je to potreba). Kadri in konjunktura Komunisti se bodo nadalje morali boriti tudi za čim bolje strokovno usposobljene kadre. Podatki kažejo, da je v več delovnih organizacijah strokovno delo zapostavljeno. Tako je v Modnih oblačilih le 0,4 odstotka zaposlenih z višjo ali visoko strokovno izobrazbo in 1,2 odstotka zaposlenih s srednjo izobrazbo. Tudi Tonosa se ne more pohvaliti z bistveno višjimi številkami: 0,5 odstotka zaposlenih ima visoko (višjo) izobrazbo, 3,7 odstotka pa srednjo izobrazbo. Povsem nelogično je mnenje, da lahko delovne organizacije shajajo brez strokovnih delavcev in se varajo s sedanjimi uspehi, ki so zaradi konjunkture le trenutni. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje materialne stimulacije. Vse tendence za izravnavanje višine osebnih dohodkov med različno strokovno usposobljenimi delavci, so naravnost-nevarne, saj ne vzpodbujajo k višji produktivnosti. Vsled tega upada volja do dela in volja do izboljšav dela. Na konferenci bodo predlagali sklep, da bj se komunisti preko samoupravnih organov zavzeli in dali pobude, obenem pa tudi aktivno sodelovali pri formiranju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, da bo večina dela stimuliranega čim bolj neposredno. Na konferenci bodo še posebej zaostrili odgovornost komunistov pri uresničevanju stališč, ki jih zahteva gospodarska reforma. Ena osnovnih slabosti je namreč v tem, da je vse preveč razpravljanja o političnih in ekonomskih problenfiih in da pri tem člani ZK teh stališč ne uresničujejo. člani ZK pa morajo tudi znati, ne le hoteti politično delovati in morajo na podlagi ideološke literature reševati politično socialne probleme, ki jih obravnavajo. B. Sajovic je tovarišica za pisalno mizo postregla s številkami: — 467 višje in visokokvalificiranih delavcev imamo. 137 izmed čakajočih na zaposlitev ima le nižješolsko izobrazbo, kakšen tečaj in večletno prakso, 157 ima srednje strokovno izobrazbo, 49 višjo, 100 visoko.. . Na delo čaka 40 diplomiranih arhitektov, 4 ekonomisti (zanje je delo), 6 elek-troinženirjev za šibki in jaki tok, 6 diplomiranih farmacevtov, 5 gradbenih inženirjev, 16 gradbenih tehnikov, 6 gozdarskih inženirjev, 3 inženirji kemije ^za njih je delo), 3 metalurški inženirji in 3 metalurški tehniki (za njih ni dela), 4 juristi, 13 juristov prve stopnje, 11 profesorjev raznih strok, 2 strojna inženirja, in tako dalje in tako dalje. # 60 šoferjev brez volana V naslednji pisarni so mi postregli z novimi številkami: — Februarja smo imeli na karticah 470 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, zdaj jih je nekoliko manj — 319. Najteže je za zaposlitev radio, filmskih in TT tehnikov. Pa tudi za trgovske in frizerske pomočnike ni dela. Največ imamo šoferjev — okrog 60! Takšnih, ki imajo samo CD izpit. Podjetja jim nočejo omogočiti, da bi opravili DE izpit, šofer brez zaposlitve pa ne more položiti takšnega izpita, ker ga pač mora polagati na delovnem mestu. # 40 deklet pojde na Dunaj Potem sem zavil spet v III. nadstropje. — Naši Janije zelo radi ho- dijo v tujino, pa čeprav jim doma najdemo delo. je začel šef oddelka za inozemstvo, če jih potrebujemo doma, potem jim praviloma ne damo dovoljenja za delo v tujini. Ta mesec smo preskrbeli delo skupini 40 deklet v Avstriji — na Dunaju. Delale bodo v moderni pralnici in likalnici Eicelzior. Marsikatera pri nas noče sprejeti ponujeno delo, tako se dogaja, da gredo uslužbenke raje v tujino in se zaposle kot gospodinjske pomočnice... Vsak čas bomo poslali v Avstrijo drugo skupino deklet . .. S Ford Taunusom je pa tako: naši ljudje naj bi šli v Nemčijo kot turisti, mimo nas. če bi Ford dal ponudbo, bi jih mi takoj poslali, takšne seveda, ki jih pri nas ne rabimo! V pisarno je vstopil mlad Jant: — Kaj ste po poklicu? Kdaj ste vložili...? Dovoljenje za Avstrijo boste dobili najkasneje v 14 dneh. — Bo res v 14 dneh, je zaskrbelo fanta? V podjetju so mi dali odpoved, vsak čas mi bo potekel odpovedni rok. — Bomo preverili, oglasite se čez... In tako dalje, — Za kam smo te vključili?-. — Za Nemčijo... — V redu, te bomo obvestili, ko bo formirana »grupa«! Ko bo delodajalec poslal pogodbe... In tako dalje. • Delo na domu Za ljudi, ki ne morejo hoditi vsak dan v tovarno, zavod organizira delo na domu. Nekateri izmed teh delavcev so tudi v rednem delovnem razmerju. Delajo pa najrazličnejše predmete: elektromotorje, razne drobne artikle, sestavne dele za pisalne stroje ter baterije in podobno. Tako zaenkrat dela doma 24 različnih invalidov in 5 mater z več, otroki ter še nekateri —skupno 38 ljudi, ki so v rednem delovnem razmerju. S posredovanjem zavoda delajo doma. še več delavcev pa je za- . poslanih samo priložnostno. To delo omogočajo podjetja Semenarna, Tops, Inštitut Jožefa Stefana, nekatera konfekcijska podjetja . . . Povpra Sevanje po takšnem delu je veliko. Najmanj 200 ljudi bi še lahko tako zaposlili, toda zdi se, da se podjetja premalo zavedajo vrednosti in prednosti tega dela. Delo na domu je po izračunih običajno za 35 odst. cenejše kot v tovarni! Eno samo dopoldne je prekratko, da bi človek lahko dojel utrip Zavoda za zaposlovanje, ki je v resnici hiša, kjer se odloča usoda tisočih. V tem zavodu so zaposleni zares visokokvalificirani ljudje, med njimi kar 19 uslužbencev z visokošolsko izobrazbo, ki sicer ?iiso na vodilnih mestih, vendar s svojim delom in znanjem skušajo zavodu pri njegovem poslanstvu kar najbolj koristiti. Zavod trenutno »pokriva« vseh pet ljubljanskih občin, zdaj po reorganizaciji pa se bo njegov delokrog {občina Center se bo na tem področju osamosvojila J še razširil od Trebnjega do Idrije! Zdi se, da bo to le nekoliko preveč. Morda bi prav vsaka ob-čina potrebovala takšen zavod, ki bi skrbel za pravilno zaposlovanje delavcev. Niko Lapajne ✓ KVALITETNEJE IN CENEJE RAZGOVOR Z NAČELNIKOM UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANSKIH OBČIN Aprila ndve osebne izkaznice Na upravi notranjih zadev vseh petih ljubljanskih občin v Kresiji smo izvedeli, da bodo pričeli zamenjavati osebne izkaznice konec marca ali najkasneje v začetku aprila letos. Seveda to ne bo tako lahko delo, saj bodo morali približno 160.000 občanom ljubljanskih občin zamenjati stare osebne izkaznice. Po zakonu morajo imeti občani nove izkaznice do spomladi 1967. leta, zato so se na upravi za notranje zadeve ljubljanskih občin domenili, da bi osebne izkaznice menjali kar na sedežih krajevnih skupnosti. To bi bilo res najbolje, saj bi posebne komisije, ki bodo zamenjevale izkaznice na terenu, prihranile občanom mnogo časa. V. S. ZELENA TRAVICA PRECEJ STANE Komunalno podjetje Rast je lani vzdrževalo in urejalo 433.170 kvadratnih metrov javnih želenih površin v Ljubljani. To so parki, zelenice in drugi javni nasadi, ki jih upravljajo občine ali mesto. Sem pa niso vključene zelene površine, ki jih upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti, delovne organizacije ali hišni sveti. Podjetje Rast je za »zelena ljubljanska pljuča« porabilo 47 milijonov dinarjev. Največ zelenih površin je seveda v občini Center (351.000 kvadratnih metrov). Zanimivo pa je, da je bežigrajska občina na zadnjem mestu v Ljubljani glede zelenih površin, ki jih vzdržuje podjetje Rast. Za Bežigradom urejajo le 5.000 kvadratnih metrov. Za vzdrževanje kvadratnega metra zelene površine je podjetje Rast porabilo povprečno 110 starih dinarjev na leto. Kmalu bo minilo pol leta odkar smo v Mačkovi ulici št. 1 v poslopju Kresije odprli nove prostore za notranje zadeve vseh petih ljubljanskih občin. Mnenja o pravilnosti in utemeljenosti združitve tako po finančni, kot po organizacijski strani, so bila med občani zelo deljena. V tem času smo že imeli opravek v teh prostorih ali pa smo vsaj slišali pripovedovanja sosedov, zato bomo kaj lahko pritrdili ugotovitvam, ki nam jih je v razgovoru nanizal načelnik združene uprave Dušan Mrak. Mnenja so bila pred reorganizacijo oddelkov za notranje zadeve ljubljanskih občin, predvsem kar se tiče denarja, zelo različna Slišatj je oblo trditev, da so stroški sedaj večji, kot je znašal seštevek izdatkov vseh občinskih oddelkov za notranje zadeve, ko so bili še samostojni na sedežih posameznih občin. Je na tem kaj resnice? | Govorice so povsem neutemeljene, je dejal Dušan Mrak, izvirajo pa iz pomanjkljivega prik'7a stroškov po posameznih občinah, kar jc finančna služba kasneje tudi ugotovila- Ne da bi upoštevali številne prednosti, bo stroškov za približno 18 milijonov din manj, kot prej- To- pa ne gre le na račun zmanjšanega števila uslužbencev. M«h1 zmanjšane stroške lahko prištejemo tudi blizu 10 milijonov letno, ki jih moramo plačati za najemnino, česar na občinah ni bilo treba, vsaj 200.000 din mesečno za poštnine občanom in verjetno še kaj. V čem pa se kažejo bistvene prednosti sedanje organi-zacljesdela? ■ Nedvomno je ena pomembnejših prednosti tako rekoč »non-stop« poslovanje. Občani niso več vezani na uradne dneve na občinah, ko so morali zaradi nujnih opravkov zapuščati delovna mesta. Ko smo ravno pri tem, kaj ni tudi tu precejšen prihranek, če vam povem, da nas vsak dan obišče od 1.300 do 1.700 občanov, od tega pa vsaj 500 v popoldanskih urah? Morda se bo le kdo našel in seštel samo vrednost teh nr, ki so bile prej za delovne kolektive izgubljene. Ste morda že kdaj prisluhnili glasovom občanov? ■ Predno odgovorim na vaše vprašanje, morda ne bo odveč še nekaj besed o organizaciji dela na konkretnem primeru — prj potnih listih. Prej je uslužbenec na občini sam reševal vse prošnje za izdajo potnih listov. Cc jc delal vestno, je še nekako šlo. Opraviti je moral preveč operacij, zato se je kmalu nabra-la gora potnih istov. Prav z boljšo organizacijo pa smo dosegli, da lahko občani dobe potni list po treh dnevih, prej pa so ga dobili po de- ZDRUZENI TUDI ODDELKI ZA NARODNO OBRAMBO LJUBLJANSKIH OBČIN Ljubljanske občine so se odločile združiti še eno službo — oddelke za narodno obrambo. Od prvega aprila dalje bodo Ljubljančani vse »vojaške« zadeve opravili na upravi za narodno obrambo pri mestnem svetu. Poslovala bo v Kresiji, Mačkova ulica 1, kjer je tudi uprava za notranje zadeve. Oddelki za narodno obrambo pri občinah so že prenehali poslovati. Na upravi za narodno obrambo bodo imeli nepretrgan delovni čas od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer vsak dan. Opravljali bodo enake posle kot dosedanji oddelki za narodno obrambo na občinah. Posebno ugodno bo, ker se zdaj občanom ob spremembi bivališča ne bo treba več dvakrat prijavljati. Uprava za notranje zadeve bo namreč spremembe bivališča, ki jih bodo prijavili državljani, posredovala tudi upravi za narodno obrambo. Skoraj tisoč otrok na zimovanju Čeravno je bilo zimovanje naših otrok letos izredno skrbno pripravljeno, je uspelo le delno, kajrtj muhasta zima ni dovolila, da bi se uresničili obšdmi in dobro zamišljeni načrti, ki so si jih skupino zastavili Zavod za prosvetno pedagoško Službo, Zveza za telesno kulturo. Zveza prijateljev mladine in Komisija za letovanja in zimovanja pri Občinskj skupščini Bežigrad. Poleg dveh izmen šoloobveznih otrok, ki so prebili po 7 dni na Travni gori, so bili še smučarski tečaji, izleti in šole smučanja na Ta boru.nad Črnučami, pri Men geški koči in v Dolu. Posebno uspešna je bila šola smučanja na Taboru, kjer se 'e zvrstilo več kot 600 otrok. Osnovna šola dr- Vita Kraigherja je organizirala smučarski tečaj za 30 učencev, osnovna šola Dol pa je za svoje učence priredila smučarski tečaj, ki je zelo uspel, kajti tanTso bile snežne raz mere dosti bolj ugodne kot v neposredni okolici Ljubljane. Vzgojno varstvena ustanova »Mladi rod« iz Savskega naiselja je za svoje varovance izvedla 4 enodnevne izlete k Mengeški koči, kjer so se učili smučarske »abecede«. Skupno je bilo deležno vadbe na smučeh (v letošnji sicer slabi zimi) kakšnih 950 otrok. Prirejanje smučarskih tečajev v neposredni bližini, kjer otrocj prebivajo, sc Je pokazalo kot zelo uspešno in bo treba s tem nadaljevati in seveda vse skupaj izpolnjevati, tako da bo vsak otrok deležen vsaj malo pozornosti pri vadbi smučanja. Enako pa naj bi v prihodnje veljalo tudi za plavanje, splošno vadbo in podobno. J. P. Za Prekmurje več kot 12 milijonov dinarjev pomoči Akcija za pomoč poplavljen-cem v Prekmurju, ki jo je organiziral Rdeči križ za Bežigradom, je več kot uspela. Vrednost zbranega materiala in denarnih prispevkov presega 12 milijonov starih dinarjev, Delovne organizacije so zbrale 1,7 milij. dinarjev in materiala v vrednosti 2,9 milijona dinarjev, občani so prispevali 1,5 milijona dinarjev in materiala v vrednosti 5 milijonov dinarjev, šoli Vita Kraigherja in Maksa Pečarja pa sta zbrali 172.000 dinarjev in materiala v vrednosti 589 tisoč dinarjev. setih dnevih. Uslužbenka pri okencu sprejema, nato pa se delo deli in končno pride potni list nazaj k okencu, kjer ga lahko občan dvigne- Žal je še vedno precej takih, ki mislijo, da se da to narediti v enem dnevu. Ce bi to zmogli, bi to tudi storili. Prav tu in pri malomarnosti občanov, ki ne prijavljajo spremembe bivališča, je največ negodovanja Prisluhnili smo občanom; pripravili smo pismeno anketo. Razdelili smo 750 anketnih listov, izpolnjen h pa smo dobili 496. Na prvo vprašanje, koliko časa je občan čakal pred okencem, smo dobili naslednje odgovore: 53,6 odstotka jih sploh ni čakalo, 32,6 odstotkov jih je čakalo do 5 minut, 7,1 odstotek do 10 minut in 1,2 do 15 minut; nekaj jih na to vprašanje v anketi ni odgovorilo. Pri naslednjih vprašanjih o vljudnosti uslužbencev in sploh o mnenju občanov o združenj upravi se je pohvalno izrazilo več kot 90 odstotkov ankertrancev. To je pohvalno in vzpodbudno za nas. Anketirali bomo občane še večkrat. Vse pa verjetno tudi še ni urejeno tako, kot naj bi bilo. Katere so vaše težave in kje želite izboljšati organizacjo dela? ■ Ob otvoritvi smo se najbolj bali, če le ne bo prostor premajhen. S »šalterskim« si stemom pa smo dosegli, da ni nikoli gneče. To se .je pokazalo še ppsebno pri registraciji motornih vozil, ko kljub gneči pri osmih okencih zmoremo vse delo. Težave nam, pa tudi sebi, povzročajo občani, ker neredno prijavljajo spremembo stalnega bivališča. Pri iskanju raznih dokumentov tako po nepotrebnem ovirajo naše delo, sami pa izgubljajo več časa. Pomanjkljivost je bila še v tem, da so bili oddelki narodne obrambe, ki so tesno povezani z registrom prebivalstva, na sedežih posameznih občin. Upamo, da bomo čimprej uspeli združene oddelke narodne obrambe ljubljanskih občin spravit; v neposredno bližino, morda celo pod isto streho- Kako ste se pripravili na povečan obisk tujcev v turistični sezoni? ■ Seveda bo naš oddelek imel s tujci veliko dela. Z našo organizacijo se lahko kaj hitro prilagodimo: če bo treba, bomo storili tako, kot smo pri registracijah, ko smo za ta dela namenili več okenc kot sicer. V oddelku za tujce in potne liste bo delalo več uslužbencev, ki govorijo vsaj po en tuj jezik. V. SMOLE Poslovanj uprave za notranje zadeve Ljubljana Delovni čas Uprave za notranje zadeve ljubljanskih občin v Kresiji (Mačkova ulica št. 1) je vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 11. ure. Prijavni urad pa ima vse dni v tednu, razen sobote, uradne ure od 7. do 21. ure. Od 17. novembra 1965, kar so službe notranjih zadev vseh petih ljubljanskih občin združene, je v združeni upravi šest sektorjev: • sektor za potne liste in tujce (telefon 315-862) • sektor matične službe (telefon 315-663) • sektor za promet (telefon 315-665) • sektor registra prebivalstva tel. 315-861) • sektor za požarno varnost (hišna centrala 310-566) • sektor za javni red in mir (hišna centrala 310-566) Prvi štirje sektorji so v pritličju, zadnja dva, na katera se občani zelo malo obračajo, pa imata prostore v prvem nadstropju. V pritličju je tudi urejena informativna služba, pil informatorju pa je T*zen ustreznih obrazcev mogoče kupiti tudi kolke in dobiti vsa potrebna obvestila. Razen direktnih telefonov imajo vse službe tudi interne telefone preko hišne centrale, ki ima telefonsko številko 310-566. Oddelek za potne liste in tujce posreduje občanom odgovore na vsa vprašanja pri potovanju v tujino in izdaja potna dovoljenja. V oddelku za matično službo občani lahko opravijo vse zadeve okrog knjige rojstev, evidence porok in evidence o umrlih. V tem oddelku lahko zahtevajo tudi izpiske in potrdila iz teh dokumentov, ki vam jih uprava za notranje zadeve najkasneje v treh dneh pošlje po pošti. V oddelku za promet vodijo evidenco voznikov motornih vozil, njihovih avtomobilov in podaljšujejo veljavnost registracije za naslednje leto. Pri okencih registra prebivalcev je lahko med drugim vsak čas mogoče izvedeti za naslov ob-čaria, ki stanuje v Ljubljani. Organizacija dela v združeni upravi notranjih zadev je tako urejena, da občani izgubijo kar najmanj časa. Velika prednost je že v tem, da ni več »uradnih dni za stranke«, kot je bilo prej po posameznih občinah, razen tega pa je morda še večja prednost v tem, da so vsi oddelki na voljo občanom popoldan, ko niso na svojem delovnem mestu in po nepotrebnem ne zapuščajo delovnega mesta med rednim delovnim časom. Vse prošnje in želje lahko uslužbencem posredujejo tudi pismeno, zahtevano potrdilo ali dokument, seveda, če ni posebnih zadržkov, pa še isti dan pošljejo nazaj občanu Za poštnino, ko z uprave notranjih zadev pošiljajo zaprošeni dokument, ni treba pošiljati znamke ali denarja. V Stožicah spet ^asfaltna akcija’ Kmalu potem, ko je mestni svet zavrnil odlok o prispevku za uporabo mestnega zum-Ijišča in priporočil, naj v občinah uvedejo samoprispevek za gradnjo komunalnih naprav, so se v Stožicah že pogovarjali, kako letos asfaltirati nekaj ulic. Lanska akcija, ko so s prostovoljnim prispevkom občanom asfaltirali vse ulice na »Koreji«, obeta, da tudi letos ne bodo imeli težav. V načrtu imajo, da bi letos asfaltirali Tesov-nikovo ulico, ulico Pod klancem in Kratko pot na Ježici ter ulicj Mala vas in Stožice. Računajo, da bodo Iei°s zbrali pri občanih in podje1' jih v Stožicah in na približno 5 milijonov star*® dinarjev. Podjetje »Cenie®’ tar« je obljubilo, da bo rMl denarja prispevalo tudi *r* moz za podlago ceste, dena Pa so obljubili tudi pri minu«. . Zaenkrat še niso Pr‘^®,. zbirati prostovoljnega spe.vka. Takoj ko se bo za« zbirati denar, pa bodo zaropotali stroji na cesta • Tako zastavljena akcija in7 pri občanih največ odi«4* B- * I V vzgojno varstvenih ustanovah za Bežigradom je zdaj 955 otrok. V občinskem proračunu je zanje zagotovljenih 98,863.000 starih dinarjev. — Najbolj veselo novico o otroškem varstvu za Bežigradom bomo zapisali čez kakšen mesec dni, ko bodo za občinski praznik 9. maj zasadili prvo lopato pri grad-nji nove otroško varstvene ustanove v Soseski 6 v Stožicah. Predvidevajo, da bo nova ustanova sprejela prve otroke že spomladi prihodnjega leta. Foto: J. V. ČRNI ZIDOVI SO POSTALI BELI Predpisi podpirajo, praksa legalizira črno gradnjo in V oktobrski številki Zbora občanov leta 1964 smo iz seje občinske skupščine poročali: NA ČRNO ZGRAJENE HIŠE BODO PODRLI BULDOŽERJI. Takšen je bil naslov članka, pod njim pa smo zapisali sklep naše občinske skupščine, kj ga je poročevalec oblikoval takole: 'Odborniki so na zadnji seji občinske skupščine soglasno sprejeli sklep, da naj vsako hišo, ki bo odslej dalje zgrajena brez gradbenega dovoljenja, podro. Nastalo je (le) vprašanje, kako naj se ukrepa proti tistim, ki so hiše na črno že zgradili Verutor ni bilo enotnega zaključka. Jasno pa Je, da se bo moral sklep skupščine upoštevati da škode, ki Jo povzroče posamezniki z brezvestno gradnjo, kmalu ne bo več ...« ga prizidka? Iz dovoljenega prizidka je tako zrastla ena sama velika hiša, ki ima, kakor že rečeno, (vsaj) uradno dva lastnika. Ta nova hiša je oddaljena največ tri metre od sosednje že obstoječe hiše ... Urbanistični principi (kakšni) torej niso kršeni in tudi druga polovica čisto na črno zgrajene hiše lahko vsak čas pričakuje uraden blagoslov. Tako je zapisal naš list. In *aJ se v resnici dogaja po 'črn sklepu v praksi? Ozrimo 86 tnalo naokrog! Na buldožerje smo pozabili Kompleksna črna gradnja individualnih hiš na Črnučah (giej pod Gmajna!) legalizirana. Hiša na križišču Toma-čevske ceste, hiša v Tumer-Jejd ulici, v Podgorici, Šentjakobu, garaže, prizidki, nad-Zldave... toda, kdo bi vedel fa vse, saj nltj občinski grad-^ni inšpektor nima točnega Pregleda, kdo, kaj, kako in al5a.j gradi Njegova naloga J® zelo omejena Toda vrnimo raje h konkretnim črnim zl(iovom. 2e skoraj legendama črna skupine individual W v črnuški Gmajni je analizirana in pika. Stvari se strokovno lotili strokov Tu torej ni, da bi kli na P°moč buldožerje J-fa na križišču Tomačevske 2j ** J« v II. gradbeni fazi. aovj ^ pognali iz zemlje ez lokacijskega in gradbe-lega dovoljenja Postopek Je teku. Lastnik bo v najslab-primeru plačal 20.000 di-darjev (berj dvajS(H asofi di. "arjev) mandatne kazni pri občinskem sodniku za pre-Ke' Potem ali pa že med-r,™* 1)0 leP° gradil na- Prej- In ko bo hiša pod stre ali celo že vseljiva bo ?Pbii vse papirje - črno na lokacijsko in gradbe-če i^o^cnje — in kdo ve. , ne še kakšno nagrado, saj ■ nekoliko širše gledano, 11 del splošnega stanovanj na^1 Prob,emn' ki nas tare vsakem koraku, mar ne?! / Kr'vi zidovi zldovi v Turnerjevi lilto « zgodba je že neko-. bolj zapletena, vendar odvil« afi,tnllca (uradno dva) na ».J*10 ugodno. Gradbe Tov Je naslednja: cijn .^adllovič Je dobil loka za bri-,irt8raclbeno dovoljenje " L sv°Ji "ovi hiši davo i10k?kSrlo Pritlično zi stilno koj^ 'mel v "joj g°- Pmučn^j« Prosil Ko jo bteni njf. P,H!'ldek P^dal, je dvignil f teb: nid vso zadevo Da ’ ki 86 88 en° nadstropje, novo i„vPO?,ovno zaprosil za dovoljem^01^0 ln gradbeno slo niti J ’ mu o^uo ni pri Je vso miSel Zakaj. sai Mož je ®'1oevo samo dvignil, ustavitvi Cer dobil odločbo o 8radheni Z? ™ ~ ' ” ZanJo še vendar s« ljeval gra^n!l ni nada ne laze ,do II- gradbe ga te _ Sodnik aa prekrške ^radbenr, pr1Javo občinskega ksi0jeVe^nl 111 Urjeni pra [Jai so urbanistični Pr|ncipj mu ne bi dali dPvoljenufv! ln e^dbenegu Paviči8’" pravl tovariš (črtioJ L,TOrfč ,n ' Ce Pa s to gradnjo niso kršeni I urbanistični principi?« No, in stvar je rešena. Odgovorni na občini in na LUZ (ljubljanski urbanistični zavod) za vsak primer točno vedo, kaj so to urbanistični principi. D» bi C bili čmi zidovi v Turnerjevi ulici št. 5 še bolj zanimivi, je sosed Videtič (vsaj uradno) pritisnil k tej čml hiši še eno. Takole na oko sta »obe« hiši v resnici ena sama hiša (le dva lastnika oziroma graditelja!) sta jo vsak »po svoje« začela In že skoraj dogradila. Polovica te dvoedine hiše uradno pripisane lastniku Videtiču (Turnerjeva 3) nima ne lokacijskega, ne gradbenega dovoljenja. Ker je prva Radilovi-čeva polovica samo napol črna gradnja, že legalizirana (zavod za urbanizem soglaša, da je Radilovič stavbo dvignil brez dovoljenja), podobna usoda prav gotovo čaka tudi drugo čisto črno polovico, mar ne?! Zidaj, potem pa prosi Le kdo bo šel zdaj podirat to polovico hiše, ki je sestavni del druge polovice, in ki se je »razvila« iz dovoljene- ‘Kje in kakšna je tu morala se pri najboljši volji ne da povedati. Jasno je le, da obstoječi predpisi in praksa naravnost narekujejo črno gradnjo in jo v najmanjši meri tudi podpirajo — kjer se lastniki črnih zidov pač znajdejo. Tudi v Šentjakobu in Podgorici bodo ali pa so že začeli graditi na čmo. »Le zakaj ne bi, saj drugod po občini tudi pravijo: L« kdo bo kaj podrl? Torej od deklarativnih ske-pov o buldožerski vojna proti samovoljni čmj gradnji do prakse je dolga pot. In kaj smo podrli? V naši občini smo doslej porušili šest črnih garaž, štiri barake in zasuli tri gradbene jame. Zakaj? Ce pa nekateri vendarle lahko grade na čmo, potem pa jim zidove še blagoslovimo?! Kje je »luknja«? Samo v zakonih in predpisih ali morda še kje drugje? Lepo vprašanje za odbornike občinske skupščine, pa recite, če ne!? NIKO LAPAJNE Lani 17000 tujih turistov ' Za Bežigradom se zadržujejo le po en dan — Pritegnili bi jih bazeni v kampingu Po podatkih, ki jih je zbralo Turistično društvo Bežigrad, so lani zabeležili v naši občini 37.828 nočitev turistov (v kampingu, internatih in privatnih sobah). Nočitev tujih, turistov je bilo 23.426 (50 odst. več kot leta 1964), nočitev domačih gostov pa 11.402 ali 48 odst manj kot predlanskim. Turistov je bilo vsega 25.130 (24. odst. več kot leta 1964). Tujih turistov je bilo 17.236 ali 46 odst. več kot predlanskim, domačih pa je bilo 6 odst. manj kot leta 1964, vsega 7.894. Število tujih turistov, ki prenočujejo za Bežigradom, zadnja leta naglo narašča. Največ jih seveda postavi šotore v kampingu na Ježici, tam so lani zabeležili 15.600 nočitev, kar je več kot kot 2/3 vseh nočitev tujih turistov za Bežigradom. Gostje se zadržujejo v kampingu povprečno le en dan. Ljubljana je pač tranzitna turistična postojanka, turisti pa se tudi vedno manj časa zadržujejo celo v znanih turističnih krajih. To je pač posledica avtomobilskega turizma in s tem se je treba sprijazniti. Zato pa seveda ni treba vreči puške v koruzo. Turistični delavci za Bežigradom zatrjujejo, da bi lahko precej podaljšali bivanje turistov v kampingu, če bi Imeli zraven kopališče z bazeni. Ta objekt je že dolgo v načrtu turističnih gra denj za Bežigradom, zato menijo, naj bi se tudi druge organizacije (SZDL, mladina, športna društva) skupaj z Mestnim svetom, zavzele, da bi te načrte le začeli uresničevati. V juniju, Juliju in avgustu je turistom na razpolago za Bežigradom tudi 880 ležišč v Internatih in pri zasebnikih. Te zmogljivosti pa so bi)e lani slabo izkoriščane: komaj 32 odst. Letos bodo IntemaU v Ljubljani izdali cenik v več tujih jezikih kar bo verjetno edina propaganda za te »sezonske hotele«. # Letos pričakujejo znatno več turistov v kampingu. Ob mestnih vpadnicah bodo postavili reklamne table, v središču mesta pa namestili nekaj kažipotov, da bodo turisti kamping laže našli. Popravili in asfaltirali bodo tudi cesto, ki vodi v kamping. Turistično društvo Ljubija-na ježi grad bo Imelo svoj redni občni zbor 7. aprila 1966, ob 17. uri v sejni dvora ni krajevne skupnost) »Boris Kidrič«, Vojkova 1. Na občni zbor vabimo vse člane dru štva, vse člane sorodnih dru štev, vse, ki imajo neposredni stik s turisti: z_ oddajanjem sob. nudenjem gostinskih, tr govskih, obrtnih uslug, vse občane, W Jih zanima turlstič na dejavnost in mladino Po občnem zboru sl boste lahko ogledali barvne diapo zitive: »Gorenjska v slikah m melodijah« s spremno besedo tov. Staneta Tavčarja, znanega popotnika z mopedom po Afriki. n i i -mtimm KLUBI V ZAGATI 1 Prejšnji mesec so člani občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZMS na skupni seji razpravljali o delu družbenih centrov. Le-ti naj bi bili središče družbenega in političnega dela v krajevnih skupnostih, vendar že zdaleč nimajo tiste vloge, ki jim je bila namenjena, ko so jih zgradili. Nič več ni mogoče govoriti, da ni prostorov. Zdaj se največkrat zaplete ob denarju, ki ga je za delo družbenih centrov resda premalo. Toda v zagati smo tudi z delovnimi programi. Povprašali smo nekaj Bežigraj-čanov kaj sodijo o delu družbenih centrov: Miran Novšak, član občinskega komiteja Zveze mladine: ■ Za dosedanje delo družbenih centrov je značilno, da niso imeli jasno izoblikovanega koncepta dela. Tam naj bi imeli sestanke, knjižnico, ples, Športne sekcije, razgovore s poslanci itd., toda ko se je pokazalo, da m denarja, je aktivnost zamrla in vse skupaj se je skrčilo na bije in gledanje televizije- Glede dejavnosti mladih v družbenih centrih lahko rečem, da so zastavili delo v številnih sekcijah, ki pa niso zaživele in zato se je družbeni center spremenil v shajališče brez posebnega programa. To pa mlade odbija. Poleg tega starši ne pustijo svojih otrok v driižbenl center, če tam točijo alkoholne pijače. Težave so tudi s kadrom. Prizadevanja posameznih družbenih centrov bi morali združiti- Dosti bolje bi bilo, če bi v vsakem razvili samo eno sekcijo, ki bi lahko združevala mlade ljudi iz vse občine in celo od drugod. Za to pa bi lahko zagotovili poseben strokovni kader Seveda bi morali s temi sekcijami seznaniti šole in delovne organizacije, ne pa tako kot /Umski klub Bežigrad, ki živi malo manj kot v Ilegali. V družbenih centrih bi morali tudi organizirati razgovore z odborniki ter rejiubliškimi in zveznimi poslanci, saj so takšni razgovori nujni za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Družbeni centri bi morali imeti vsaj polprofesionalne strokovne organizatorje, ki nikakor ne bi smeli družbenega centra voditi, to bi morali prepustiti neposredno obča/tbm-Le-ti bi morali odločiti, ali te hočejo tajnika kra- jevne skupnosti, če krajevna skupnost nima več servisov, stanovanjske zadeve pa je prevzelo posebno stanovanjsko podjetje* Silvo Čebulj, predsednik občinske zveze za telesno kulturo: ■ Le tri telesnokultur-ne organizacije v naši občini imajo lastne prostore, vsi drugi tmajo sestanke v klubih Klubi se niso dosti spremenili Se vedno je najvažnejša stvar bife in pijača. Razen sestankov, sej in zborov volivcev, v klubih tudi v zimskem času ni druge dejavnosti- Mnogo organizacij in seveda staršev prav zaradi bifejev ne pusti mladine v klube, ker se kažejo razni kvarni vplivi: pijančevanje, kartanje, nespodobno govorjenje itd. Če ni denarja za vzdrževanje klubov s takšno vsebino, kakršno smo jim namenili in ki naj bi koristila vsem, potlej raje ne govorimo o prostorih, kjer naj bi se zbirala mladina Gostiln in podobnih lokalov imamo že dovolj. Hočemo reševati mladino ' vseh kvarnih vplivov, pa jo prav isami navajamo rut slabo pot. Katja Ocepek, študentka: ■ Prostore za krajevne družbene centre smo ponekod sicer uredili, toda kar samo po sebi do aktivnosti s tem še ni prišlo. Menim, da bi morali za vsako dejavnost imeti v klubu človeka, profesionalca ali vsa) honorarca, ki ne bi skrbel za bife. ampak za aktivnost družbenega centra. To je pot, ki bi jo morali ubrati, čas pa je že, da se točno dogovorimo tudi za programe. Erik Zrimšek, član občinskega komiteja ZMS: ■ Krajevne organizacije SZDL se za sugestije o delu preveč zanašajo na občinske forume. Mladina na terenu bi morala sama najti stike z organizacijami, da bi Tiašti skupno vsebino za delo. Ko je bil denar za gradnjo klubov ni temu nihče nasprotoval, čeprav ga povsod niso porabili za tisto, za kar je bil namenjen. v Ne more vsak klub razviti ne vem koliko vrst dejavnosti- O tem naj bi se sami odločili v krajevni skupnosti. Peter Lebar, član občinskega komiteja ZMS: ■ Bifeji niso glavni vzrok za nedejavnost klubov- Nenačrtno sestavljeni programi ne pritegnejo mladine. Programi so površni m ne po željah mladine., Klubi naj bi se usmerili le na dvoje ali troje področij, izhajajoč iz želja in potreb mladine, ki se bo tamkaj shajala. Vodje klubov bi morali biti sposobni voditi razne dejavnosti m sploh pritegniti mladino. Vodje posameznih sekcij bi morali biti strokovnjaki, ne pa nekakšni »šefi«- Le ob pomoči vseh organizacij na terenu (SZDL, kulturno-prosvetna društva itd) bi klubi lahko zaživeli, da bi se mladina tamkaj res' shajala, izobraževala in zabavala. Andrej Kostanjšek, tehnik v tovarni Elma: ■ Zgrešeno je bilo že c začetku, ko smo postavili klube brez vsakega programa. Ker tudi ni denarja, da bi vsebinsko pripravili programe, se klubi »samostojno financirajo« z bifeji, to pa meče nanje slabo luč. Menim, da je klubov preveč, razdrobljeni so Morali bi biti razdeljeni po interesih in potlej bi laže sestavili dober program- V družbenih centrih bi morali tudi določiti vlogo tajnika krajevne skupnosti pri dejavnosti kluba. J \ \ SLIKAR POSAVJA Slikar France Godec je doma s Posavja. Rodil se je leta 1910. v Kačičevi hiši za Bežigradom, kjer je imel oče pekarijo, mati pa gostilno. Za vse nadaljnje življenje mladega fanta je bilo usodno, da sta v hiši stanovala glasbenik, po rodu Čeh in slikar, po rodu Madžar- Ker pa je bilo tudi kulturno življenje takrat za Bežigradom silno razgibano, saj so bile na dnevnem redu prireditve, koncerti, veselice in nastopi, je poznejši umetnik odraščal sredi slikanja, muzike m petja, kar vse se je ujedlo v mlado dušo in mu izoblikovalo ne le značaj, ampak tudi nakazalo življenjsko smer. Ze dvanajst let star se je France Godec odločil za risanje, leto kasneje pa je bil že v kiparski šoli. Takrat je za delavce Strojnih tovarn, ki Film o črnuških otrocih Sodelavci Zavoda za produktivnost SR Slovenije so na črnuški osemletki posneli film o 5. c. razredu. Film traja pol ure, izdelali pa so ga po naročilu Zavoda za zaposlovanje, in sicer za šole in mladino, ki si izbira poklice. Zavod je doslej izdelal že 16 podobnih filmov, med katerimi so še zlasti uspeli filmi o poklicih v rudarstvu, turizmu, gradbeništvu, kmetijstvu in železarstvu. Filme predvajajo v šolah in tako spoznajo poklice, ne da bi jim bilo treba obiskovati tovarne aili rudnike. Film z naslovom »Danes v igri, jutri zares« je tokrat namenjen otrokom nižjih razredov. Doslej je namreč veljalo, da otroci od 9. do 11. leta starosti, še ne razmišljajo o poklicih, kar pa ne drži. Ustvarjalci filma so se o tem prepričali tudi na črnuški šoli V filmu nastopajo učenci, učitelji in starši, ki so jih filmski ustvarjalci obiskali na domovih in v šoli na roditeljskem sestanku. Scenarij je napisal LOJZE JAKOPIČ, realiziral pa ga je LOJZE JURC. so se zelo radi zbirali v mamini krčmi, izdelal prvi doprsni kip Karla Marksa. Mjadi umetnik — risar je veliko delal, še več stradal m se učil vse do prve samostojne javne razstave, ki jo je pripravil leta 19.77. v privatnih prostorih prijatelja Karla Kopača na Poljanski cesti v Ljubljani Sele ko se je v javnosti nekoliko utrdil, se je jel preživljati samo s svojo umetnostjo, ki ji je ostal zvest do danes. Slikar France Godec je pred kratkim razstavljal v Nemčiji, njegova srčna želja pa je, da bi razstavil svoja platna na Posavju, kjer mu je tekla zibelka, kjer vsa leta živi in kjer najde večino motivov za svoja umetniška dela. Za Bežigradom so že razpravljali, da bi dali umet niku možnost razstavljati v prostorih družbenih organizacij v Stožicah. S to novico smo obiskali slikarja in mu zastavili nekaj vprašanj: • Kolikokrat ste že naslikali Savo in kaj vas tako priteguje na savske motive? Zame je Sava od Mednega do Šentjakoba neizčrpen arzenal motivov, ki ob njih podoživljam vso slovensko liriko. Ob savskih motivih se srečujem z narodnimi pesmimi in izročili- Ob vsaki kmečki hiši, ob vsakem oknu, celo kmečkem dvorišču in starem kozolcu, se mi poraja cela kopica likovnih in čustvenih predstav, ki jih hočem kot slikar upodobiti z barvami. • Ali vam je še katera druga krajina ali reka^fako pri srcu? — Ne manj kot Sava, čeprav so mi ob njej tekla otroška leta, me prevzame Soča in Soška dolina prav do izliva, kjer postanem čisto pobožen. • Sliši se, da ste eden redkih še živečih slikarjev-krajinarjev. Torej nekak viharnik-. Ali boste ostali temu zvesti do konca svoje -umetniške poti? — Naš slovenski pejsaž je tako bogat in zanimiv, zato smatram, da eno življenje ne zadošča, da bi se izčrpala neizmerna lepota in ljubkost naše pokrajine To bogastvo me sili, da se iz dneva v dan zatekam na področje pokrajine, v njej iščem in jo ob liku jem, pri tem pa sodoživ- SKRB ZA BORCE NA JEŽICI Organizacija Zveze borcev na Ježici in v Stožicah je med redkimi, ki zelo skrbi za svoje starejše, bolne in onemogle člane. Med drugim so pripravili tudi prijateljsko srečanje nekdanjih aktivistov in članov ZB ter mamic ..padlih in še živečih partizanov. Spreje ma se je udeležilo kar 66 partizanskih mater, očetov, aktivistov in bolnih partizanov. Najstarejša člana na sprdje-mu v Stožicah sta bila Hinko Privšek, znani in priljubljeni stoženski aktivist, in Franc Kušar-Gorevčev oče. Pri tem moramo poudariti, da ZB Ježica-Stožice že nekaj let več kot lepo skrbi za svoje bolne in ostarele člane. Socialna komisija pri krajevnem odboru ZB je lani na primer za socialno šibke člane uredila 27 priznavalnin, ki znašajo vsaka od 10.000 do 20.000 din. Dva in trikrat je 52 članom razdelila enkratno pomoč od 15.000 do 40.000 dinarjev. Za dan vstaje pred 22. julijem so člani odbora ZB obiskali in obdarili 23 svojih bolnih in onemoglih članov. Prav tako so obdarili 27 članov ob krajevnem prazniku. Komisi*a ie lani tudi preskr- bela 32 članom preventivno zdravljenje, 21 članom ZB pa je bilo na zdravljenju v zdraviliščih. To so podatki, ki kažejo odbornike in aktivne člane ZB na Ježici in Stožicah v lepi luči. SLIKAR FRANCE GODEC: »Ob savskili motivih podoživljam vso slovensko liriko.« Ijam vse momente, ki so dani ne samo slikarju, temveč vsakemu človeku, ki ljubi na ravo. • Kako ljudje sprejemajo in cenijo vaša dela? — Kolikor morem presodi ti sam, naleti moje slikarstvo povsod na prijateljski sprejem. Verjetno zato, ker z njim izpovedujem stvari in čustva, ki so dana vsem ljudem, če jih avtomatizem tem pa sodobnih mest in indust- Smučarski tečaj na Taboru Na Taboru nad črnuškim mostom je bil med zimskimi počitnicami smučarski tečaj. Organizirala ga je občinska zveza za telesno kulturo in Zveza prijateljev mladine Lju-bljana-Bežigrad. Tečaj, ki so ga vodili smučarski trenerji, so organizirali z namenom, da omogočijo tudi tistim šolarjem, ki niso bili na tečajih s svojimi šolami, organizirano smučanje. Prve dneve je bilo na tečaju veliko mladih smučarjev. Toda po dobrem tednu je tečajnikom ponagajalo vreme, tako da so morali zaradi pomanjkanja snega tečaj zaključiti. Prav gotovo pa je ta tečaj pokazal, da bi bilo koristno takšne akcije organizirati še v naprej, saj je mladina pokazala veliko zanimanje. I. Pl. rije čustveno še ni popolnoma ohromel. • Pa še besedo o tem, kako mša dela posredujete ljudem? — Vsako leto prirejam vsaj tri samostojne razstave, ki so vedno zelo dobro obiskane. Seveda je razstavljanje združeno z velikimi izdatki, zato vselej pričakujem, da vsaj dva do tri moja dela kao odkupi. Doslej sem imel že preko 70 samostojnih razstav, med njimi v vseh večjih jugoslovanskih mestih in celo v tujini. Imam navado, da ob razstavah prirejam predavanja za mladino in po svoje pomagam k lažjemu razumevanju umetnosti in kulture. • Kaj pravite k temu, da boste v letošnjem letu verjetno razstavljali na Posavju? — To je moja srčna želja, da bi Posavci skozi moje oči in mojo umetnost videli Posavje JAK Nov gasilski avtomobil Gasilsko društvo Črnuče je ob rednem letnem občnem zboru dobilo nov gasilski avtomobil. Društvo ni imelo nobenega primernega vozila. Avtomobil je izročil društvu v imenu Občinske gasilske zveze Ljubljana-Bežigrad njen predsednik Franc Rozman. PRIJATELJSKO SREČANJE — Organizacija ZB na Ježici aktiviste ter starše padlih partizanov. je gostila nekdanje borce in Foto: M. C. Turistično takso - turizmu Pred občnim zborom turističnega cfruštva Bežigrad, ki bo 5. aprila, so turistični delavci živahno razpravljali o razvoju te gospodarske panoge v naši občini. Največ so se seveda zadrževali pri načrtih za gradnjo novih objektov in pri turistični taksi. Več bežigrajskih gospodarskih organizacij se zanima za gradnjo hotela za Bežigradom. Hotel kategorije B z-restavracijo naj bi stal nekje pri Gospodarskem razstavi šču in bi bil še posebno prikladen ob sejemskih prireditvah. Turistično društvo je predlagalo svetu za trgovino, gostinstvo in turizem občinske skupščine, naj bi se pogovorili z gospodarskimi or ganizacijami, ker so le te pripravljene tudi prispevati lastna sredstva. Skupščina riaj bi se tudi zavzela za gradnjo kopališča na Ježici. Dogovorili naj bi se z mestnim sve tom, da bi sodelovale vše ljubljanske občine. Predlagajo, da bi Bežigrad prispeval 30 milijonov starih dinarjev, ki bi jili dobili od prodaje cevi in filtrirnih naprav, ki so uskladiščene na dvorišču Linhartove ulice 16. Turistični delavci menijo, da zasebne gostilne v naši občini glede prostorov, opreme, predvsem pa snage v sanitarnih prostorih, močno zaostajajo za podeželskimi gostilnami. Inšpektorji jih sicer pogosto obiskujejo in lastnike tudi kaznujejo. Menijo, da bi morali biti pri izdaji obrtnih dovoljenj bolj dosledni, kajti tudi zasebne gostilne morajo biti primerno urejene. kom odstopijo turistično takso društvom. Turistične takse se je pred leti nabralo kaj malo, ker so jo odvajali v občino Center. Ko je turistično društvo to l uredilo, izboljšalo informativno, recepcijsko in propagandno službo, se je od turistične takse nabralo precej več denarja: 1963. leta 1,1 milijona starih dinarjev, predlanskim 2,4 milijona dinarjev (od tega so po dogovoru en milijon pustili Rekreacijskem centru), lani pa se je nabralo od turistične takse že več kot 3 milijone dinarjev. Turistično takso so uvedli prav zato, da bi dobili denar za pospeševanje turizma, izvršni svet SR Slovenije je že pred leti priporočil občinam, naj turistično takso prepustijo turističnim društvom, le-ti pa naj denar uporabijo za , razvoj turistične dejavnosti. Bežigrajski turistični delavci zato pričakujejo, da bo tudi naša občinska skupščina sprejela takšen odlok in s tem omogočila društvu, da bo še bolj skrbelo za razvoj turizma. DOPISUJTE! Turistično društvo bo do bilo letos 1,1 milij. starih dinarjev dotacije od občinske skupščine. Menijo, da je ta vsota namenjena za osnovno društveno dejavnost — turistično vzgojo prebivalstva in olepševalne akcije. Ker pa turistično društvo ni le družbena organizacija, ampak opravlja tudi gospodarske posle, se turistični delavci zavzemajo, da bi takšne akcije financirali s turistično takso. Občinska skupščina bi morala zato sprejeti odlok, da odstopa turistično takso dru štvu, ki naj denar uporabi za pospeševanje turizma. Pripominjajo, da večina občin nakaže turističnim društvom dotacijo v znesku, kolikor znaša vplačana turistična taksa, ali pa s posebnim odlo- Center za pouk prve pomoči Občinski odbor Rdečega križa v Ljubljani bo ob pomoči Glavnega odbora RK ustanovil center za pouk prve pomoči. Center bo pri občinskem odboru RK Bežigrad, prostore pa bo imel v zdravstvenem domu. Vodili ga bodo najbolj priznani strokovnjaki s tega področja. Glavna naloga centra bo usposabljanje prostovoljnih bolničarjev. A. G. Izobraževalno delo Rdečega križa Šolski PTT center je na pobudo mladine RK organiziral predavanja o alkoholizmu in tuberkulozi. Imeli so tudi tečaj prve pomoči in tečaj za nego bolnika. Gimnazija Je organizirala za dijake prvih letnikov predavanje z naslovom »Kaj morata vedeti fant In dekle o sebi«. Tečaje prve pomoči so že končali na osnovnih šolah Vita Kraigherja, v Stožicah in na Ježici. A. G. Gasilci sprejeli delovni program V gasilskem domu na Ježici je bil plenum občinske gasilske zveze Ljubljana-Bežigrad. Udeležili so se ga predstavniki vseh terenskih in industrijskih dništev ter predstavniki družbeno političnih organizacij. Sprejeli so program dela za letos. Sklenili so, da bodo nadaljevali s preventivnimi protipožarnimi pregledi na terenu, ki jih bodo opravila terenska gasilska društva- Organizirali bodo tečaje za izprašane gasilce, v tednu požarne varnosti pa bodo propagirali to službo med občani. Tesneje bodo sodelovali tudi z drugimi gasilskimi enotami v Ljubljani. Zavzeli so se tudi za skrajno varčevanje, pri tem -pa poudarili, da ne sme trpeti operativna dejavnost društev na terenu. O programu so razpravljala tudi gasilska društva na rednih letnih občnih zborih- ŠOLSTVO Razdelitev denarja Sklad za šolstvo je razdelil 959 milijonov starih dinarjev, ki jih je letos namenila občinska skupščina za šolstvo/ Osnovne šole bodo dobile 484 milijonov, gimnazija 125 milijonov, glasbena šola Franca Šturma 30 milijonov, večerna Sola za odrasle en milijon, vzgojno varstvene ustanove 99 milijonov, zavod za prosvetno pedagoško službo 8-® milijona, vzgojna posvetovalnica 2,3 milijona t°r vzgojni zavod Janeza LeV ca 26 milijonov dinarje'1-Za investicije bo šlo ^ milijonov dinarjev- pred občnim zborom občinske zveze za telesno kulturo Sodelovanje vodi k uspehom Razgovor s predsednikom upravnega odbora Silvom Čebuljem K^.a*10 bi na kratko ocenili vlogo °c»nske zveze za telesno kulturo? • Zveza bL- morala biti organ, ^ vodi strokovno delo v telesni jujturi. Se bolj bi se morali po- s sindikatom In tistimi, ki žele razvijati te-kulturo. Vsaka organizacija * morala prispevati svoj delež, rj bi nudili mladini dovolj teles. gibanja na Igriščih in v telo-Ranicah, Le z načrtnim in enot-delocn v občini bomo lahko v telesnokulturno dejav-več mladine in dosegli boljše ®pehe. .Vprašanja telesne kulture reftu-10 občinska zveeut ker občinska ^pščina nima posebnega sveta f® telesno kulturo. Le ta Je bil J"**lju6en svetu za šoLstvo. ki pa “ vseh problemov Šolstva ne ^re rešiti, v občini tako nima-r” organa, ki bi vodil politiko kulture. Zaradi tega smo ^lej že veliko zamudili: ni ure-^osna vzgoja v šolah, niso ‘urejena igrišča v soseskah itd. Za bilo predlanskim nekaj vajena ig J© mio pi\-uiiuu>nun jenarja, potlej pa nič več. Dru-, ^Pbi so vložili precej pro-^voljnega dela pri gradnji igrišč. ®bdar bodo brez denarja za do-vzdrževanje, ti objek-postali kamen spotike in bodo telesni kulturi. Menim. tvrJ;.!, orali prizadevnost in poir-društev in klubov bolj ln*J1m nuditi vsestran«?ko to velja tako za občinske krajevne činitelje. SODELOVANJE -POGOJ ZA uSPEŠNO DELO ,ta bodo pri tem cjje9 ovalr tudi druge organiza- ^u^nr> potrebujemo pomo« s or*®Piza°iJ, ker želimo, da bi p^upnimi močmi delali načrtno. nn “leme telesne kulture naj bi, Sznr pr,mor. obravnavala tudi Pa n’ 1terenslte organizacije SZDL nart j bi “bele stal on pregled svoi.aeom drti-ttev in klubov na mneai.150?10*^ tEr J™ tudl POPU fot Zveza mladine In društva lovili ibindlne naj bi sode 1 zlasti na vzgojnem področ- ju in pri raznih množičnih akcijah. Krajevne skupnosti bi morale urediti ali pa vsaj označiti prostore, kjer bi se mladina lahko igrala z žogo. Ponekod takšni prostori so, drugod pa so jih zazidali. Na terenih delajo razna igrišča: otroška, šolska itd., vendar pa koordinacije pri tem delu ni. Posebne komisije odobravajo gradnjo šol in telovadnic, vendar še vedno najdemo grobe napake pri novih šolskih telovadnicah. Nasploh pa se člani telesno kul-turnih organizacij premalo udeležujejo zborov volivcev, javnih tribun itd. In še zlasti premalo razpravljajo o problemih telesne kul. ture. ŠPORT - PASTOREK V DELOVNIH KOLEKTIVIH Kaj naj bi pri tem storile šole in sindikalne organizacije? • Telesna vzgoja v šolah ne teče tako kot bi želeli. Redke so šole, ki so sploh kaj napravile za to, da bi uredile svoja športna igrišča, čeprav imajo veliko mladine in bi 3 skromnim denarjem igrišča že zdavnaj lahko uredili. Tako so lahko storili na šoli PTT, gimnazija pa ima že leta in leta neurejeno dvorišče. Sindikati bi morali več napraviti za rekreacijo svojih članov. Komisija za rekreacijo pri občin, skem sindikalnem svetu je samo na papirju. V delovnih kolektivih imajo nekaj športnih ekip, toda razen naše zveze — jim pri nadaljnjem razvoju ni nihče pomagal. Poleti, na morju, v domovih delovnih kolektivov, kaj malo skrbijo za športno življenje (plavalne šole za otroke itd.). Povezava s terenom, šolami in tovarnami je prešibka posebno takrat, kadar želimo reševati razne probleme (gradnja in popravilo igrišč, organizacija večjih prireditev, večja množičnost itd.). Kakšen program si je zveza letos zastavila? • Posebno skrb bomo posvetili osnovnim športo#: atletiki, plavanju In smučanju. S šolami in drugimi organizacijami namerava- mo redno in sistematično delati, da bi vključili čim več mladine. Pomagali bomo, da se bodo še bolj razvili športi, ki jih gojijo društva v naši občini; organizirali bomo občinska tekmovanja in več turnirjev ob raznih praznikih. Šolska in sindikalna tekmovanja bomo organizirali v tistih panogah, ki so množičnega značaja in tistih, ki jih gojijo naša društva In klubi ali pa se zanje zanimajo šole oziroma delovni kolektivi. Se posebej bomo skrbeli za trenerje in vodnike. Ne gre le za šolanje temveč za pomoč pri delu (razgovori, predavanja, filmi itd.) DOTACIJA ZA DEJAVNOST, NE PA ZA NEIZPOLNJENE PROGRAME Kako pa bo z denarjem? • Financirali bomo vse tiste akcije, za katere se bomo dogovorili z društvi in klubi. Točno bo do vedeli koliko bodo dobili in za kakšne namene bodo denar porabili. Akcij, kit jih bodo sicer imeli v programu, pa jih ne bodo izvedli, ne bomo financirali. Nekatera društva že dlje časa zbirajo dodatna sredstva za svojo dejavnost. Marsikaj so naredili tudi s prostovoljnim delom (delovne akcije Partizana na Ježici in v Dolu). Nekateri še vedno živijo le od dotacije občinske zveze. Vsa društva in klubi bi morali skušati najti dodatna sredstva. Načinov je več: povezava s podjetji, prostovoljne delovne akcije, pobiranje prispevkov na tekmah in prireditvah itd. 2e če so dobro povezani s krajevno skupnostjo in drugimi organizacijami na terenu, lahko marsikaj dosežejo, le s tarnanjem In lagodnostjo pa kaj malo. Ste zadovoljni s povezavo med organizacijami in občinsko zvezo? • Doslej so nekatera dništva Iskala občinsko zvezo le takrat. ko jim je zmanjkalo denarja. Želimo, da bi tudi te organizacije tesneje sodelovale z našo zvezo: gre za predloge za izboljšanje dela, za Vazgovore, kritiko itd. Ob tem bi poudaril, da bi morala biti tesneje povezana tudi društva in klubi med seboj. Ne bo uspehov. Če bo vsak zaprt vase. Imeti bi morali več medsebojnih tekmovanj, razgovorov o sorodnih šport, nih panogah Itd. Kaj menite o delu upravnih odborov društev in klubov? • Ce hočemo imeti solidne oblike dela v telesni kulturi, moramo imeti osnovne enote dobro razvite. Ne moremo si več zamisliti peščice ljudi, ki dela v društvu ali klubu, kjer v glavnem za tekmovanje porabijo preveč denarja, misleč, da ga morajo za vsako ceno dobiti. Želimo takšne oblike dela, kjer pride do veljave množičnost, iz te pa naj raste kvaliteta. V društvih je poleg sej upravnih odborov premalo sestankov celotnega članstva, kjer naj bi razpravljali oproblemih v klubu. Celotno članstvo bi moralo odločiti, kako naj se dela In tudi prevzeti obveznosti. Včasih preveč poznamo le pravice, dolžnosti pa so le breme. Program dela, ki ga sprejme občni zbor, je program za vse člane ne pa samo za upravni odbor. Tretje leto KK »Stadion« Na občnem zboru košarkarskega kluba »Stadion« je predsednik občinske zveze za telesno kulturo Silvo Čebulj čestital članom ob uvrstitvi v II. republiško ligo. Poudaril j«, naj še povečajo število mladincev v društvu in še bolj skrbijo za disciplino. Na občnem zboru so nagradili tudi najboljše mladince Derendo, Burjo in Ribnikarja, ki bodo prihodnje leto že. nastopili v članski vrsti. v —NIK W Igralci badmintonske ekipe Partizana Ježica so v prijateljskem srečanju premagali z rezultatom 10:1 ekipo FC Ferlach iz Borovelj na Koroškem. Tekmovalke in tekmoval, ce je sprejel tudi predsednik kraj. skupnosti Stezice Janez Dremelj. Zaželel je, da bi to srečanje športnikov postalo tradicionalno. Foto J. K. SMUČANJE Nagrade za trenerje in vodnike Občinska zveza za telesno kulturo je letos Prvikrat nagradila trenerje in vodnike. Priznala je dobilo 22 telesno vzgojnih delavcev, ki vodijo vadbo in treninge v bežigrajskih dru-®lvih in klubih. Svečanosti, ki je bila v dvorani bežigrajske Svobode, se je udeležil tudi pred-Sednik občinske skupščine Jože Pogačnik. - Nagrade so dobili: Stane Derganc in Oskar J-svrač (Partizan Bežigrad), Lovro Močnik, Jo-*e Girandon, Milan Reberšak, Matis Presečnik 7* Janez Jereb (Partizan Ježica), Boris Buh in Andrej Kobilica (Košarkarski klub Stadion), , "Ma Počkaj in Jože Arh (Partizan Črnuče), Jožica Časar in Janez Dirjec (Partizan Savsko bas el je), ivjdjvoj Zanevski (Odbojkarski klub fesigrad), Gusti Ivkovič (Atletski klub Ollmpi-£>. Mila Rovšnik (Tabor, Savski odred), Janez g^man (Strelska družina Heroj Vitez Crnu-}iJanez Bohinc (Strelska družina Tabor Je-Marinka Uršič in Nace Perne (Planinsko štvo Črnuče), Vlado Golob in Cveto Brajnik naborniški odred Bičkova skala). : Premalo snega Spričo relativno dobrih uspehov smučarjev iz Dola v lanski sezoni je letos videti kot da Dolčani niso tekmovali ali vsaj da so uspehi mnogo manjši kot lani. Zaradi zelo »slabe« zime na smučiščih v Dolu res ni bilo tiste živahnosti kot ponavadi, zato pa so se Dolčani udeležili prav vseh tekmovanj, ki so bila letos pri nas na sporedu. Fo precej temeljitih pripravah so smučarji Iz Dola nastopili najprej na Godčevem memorialu v Bohinju, nato na mednarodnem tekmovanju v tekih v Bohinju, potlej pa na tekmovanju »po stezah partizanske Jelovice« v Dražgošah. Udeležili so se tudi republiškega prvenstva v Logatcu, jugoslovanskih Športnih Iger v Kranju in končno tudi državnega prvenstva v Gorjah. Svojega opazovalca pa so poslali na tekmovanje za pokal Kurikala v Avstriji, kjer Je posamezne bolJSe tekače tudi posnel na filmski trak. Ce bi hoteli naštevati kakSne uspehe so tekači na vseh teh tekmovanjih dosegli, moramo predvsem poudariti, da se je najbolj občutno poznal prehod mladincev v viiji razred; prvo mesto v mladinski StafeU (kjer so bili Dolčani najmočnejši) je bilo že v ?°btt<>1ira!?K'*.EV 1N VODNIKOV bežigrajskih telesno kulturnih organizacij je *v,'7e Silvie. oWin*ke zveze za telesno kulturo. Na sliki: predsednik občinske Čebulj izroča priznanje trenerju košarkaric Ježice Lovru Močniku. Foto: K. DOLENC naprej oddano smučarjem iz Golij. Lahko trdimo, da so se tekači Tone in Slavko Premože ter Tone Kunst v Štafetah 3x5 kilometrov, dobro uvrstili. V Bohinju so bili na petem mestu. Po stezah partizanske Jelovice — tretji, na republiškem prvenstvu so zasedli 3. mesto in 5. mesto na državnem prvenstvu v Gorjah. Tudi člani so na državnem prvenstvu zasedli v štafeti 3x10 kilometrov 5. mesto, kar je nedvomno uspeh, saj so Imeli Dolčani na startu kar tri tekače — člane,kar si ne morejo privoščiti niti tako močna društva kot so Gorje, Jesenice, Rav. ne in tako dalje. Med posamezniki ste bila slej ko prej najboljša tekmovalca mladinec Slavko Premože in član Pavle Šimenc Mladinca Tone Pre-može in Tone Kunst ter član Miro Flere letos niso dosegli takšnih rezultatov kot lani. Prva dva sta tekmovala s spremenljivi uspe. hi, Flere pa je bil poškodovan. Da bi v Dolu ohranili tradicijo smučanja, so se letos že pojavila na raznih tekmah nova Imena pionirjev, ki so jih domači vadite! Ji pripravljali vso zimo, za zaključek pa so že nastopili na državnem prvenstvu. Za zaključek seaone bi morali biti na sporedu v Dolu dve večji tekmi: tekmovanje v tekih za »prehodno smučarsko palico« in skoki za »Juhov pokal«. Ker v dolini ni bilo snega je bila prva tekma pri hotelu »Šimnovec« na Veliki planini. Vreme pa tudi tara nt bilo ugodno; tekmovanje je bilo v megn In hudem vetru. Kljub temu pa so nastopili skoraj vsi najboljši Jugoslovanski tekači, razen četverice, ki je bila v tem ča. su na svetovnem prvenstvu. Domačini so zaradi poškodb nekaterih tekmovalcev na tem tek-movanju nastopili z relo okrnjeno ekipo, tako da niso Imeli niti po-polnega moštva aa ekipno tekmo-vanje. Ker je prehodno darilo že tretjič zaporedoma osvojil kranjski Triglav, bo Partizan Dol za drugo aeaond pripravil neko drugo primemo prehodno darilo, tako da bo to tekmovanje ostalo tradicionalno. Tudi letos ni uspelo, da bi imeli tekmovanje v Dolu že januarja, ko je v dolini še sneg. Prav vsako nedeljo so bile na sporedu tekme za republiško prvenstvo in takrat ptič m računati, da bi se tekmovanja v Dolu udeležili tudi kvalitetni tekmovalci. Februarja pa je sneg skopnel in tekma je morala biti na Veliki planini. Rezultati smučarskega teka za »prehodno smučarsko palico« Partizana Dol: Mlajši mladinci — 3 km: 1. Pintar (Jesenice) 9.50, 2. Kalan (Gorje) 10.10, 3. Rozman (Triglav Kranj) 10.11, 7. Kraševec 13.15, 8. Straser 13.56, 9. 2argi 14.25 (vsi Dol). Mladinke — 3 km: X. Rak (Ihan) 22.41. Starejši mladinci — 6 km: 1. Vidic (Jeseenico) 20.35 , 2. Krišelj (Triglav) 20.45, 3. Slavko Premože (Dol) 23.14. Člani — 10 km: 1. Jakopič (Gorje) 29.55, 2. Kobilica (Gorje) 30.03, 3. Beftter (Triglav) 30.47, 6. Pavle Šimenc (Dol) 32.25. Ekipno Je zmagal kranjski Triglav pred Ihanom. Tekmovanje Je veljalo tudi za občinsko prvenstvo Bežigrada. Naslove prvakov so osvojili: pri mlajših mladincih Marjan Kraševec, pri starejših mladincih Slavko Premože in pri članih Pavle Šimenc (vsi Partizan Dol). Jože Jerman STRELJANJE Črnučani kar s štirimi ekipami Na občinskem prvenstvu ekip v streljanju z zračno puško so pri članih zmagali strelci Tabora z Ježice, pri članicah, mladincih in pionirjih pa tekmovalci strelske družine Heroj Vitez na Črnučah. Cmučanl so bili prireditelji tega tekmovanja, bili pa so tudi edini, ki so sodelovali kar s štirimi eki parni. Rezultati — člani: 1. S» Tabor Ježica (Bohinc, Snoj, Demšar. Podgoršek, Dovč) 1.17Z krogov. t. Heroj Vitez Črnuče (Sedeliek, Bezek, Kadman, Burger, Vidmar) 1.14G krogov, 3. IMF (Svetek, Bol-ta, Stamfelj, Janežič, Grahek) 1.0*3 krogov, ž. Protiavionac, 5. Jelka, 0. Dol, 7. Sava. Članice: 1. Heroj Vitez Črnuče 416 krogov. Mladinca: 1. Heroj Vitez Črnuče 1.145 krogov, J. Tabor Ježica 1.143 krogov. Pionirji: 1. Heroj Vitez Črnuče 640 krogov. PARTIZAN JEŽICA Aktivni na vseh „frontah'' Na ubčacni zboru Partizana Ježica se je zbralo več kot 70 članov društva, staršev in gostov. Udeležba kaže, da sc je društvo že 'krepko »usidralo« na terenu. Udeleženci so najprej s enominutnim molkom počastili spomin pokojnega Leopolda Novellija, nekdanjega dolgoletnega predsednika društva in zavzetega telesno vzgojnega delavca. Predsednik društva Filip Štucin je v svojem poročilu nanizal vrsto uspehov Partizana na Ježici, ki niso neposredno povezani 3 športom. Omenimo naj podiranje Uranove hiše, razstavo o razvoju športa na Ježici, brošuro ob 20. letnici društva, bilten, ki ga izdajajo že tretje leto! Razstavo si je ogledalo približno 800 učencev osnovnih šol Stožice in Ježica. Predsednik je poudaril, da je še posebno razveseljivo dejstvo, da so člani Partizana z lastnim delom prislužili več kot '/3 vsega denarja,'s katerim je društvo razpolagalo. Omenil je še sodelovanje s starši: imeli so sestanke, trenerji pa se močno zanimajo za učne uspehe mladih športnikov. Le-ti ne smejo trenirati in tekmovati, če imajo v šoli slabe ocene. Predsednik tehnične komisije Lovro Močnik je podčrtal, da je imelo društvo ob preselitvi iz Sto-žic na Ježico samo dve pionirski vrsti in neorganizirano vadbo namiznega tenisa. Lani pa so imeli sedem ekip pri košarki, tri pri badmintonu in ekipo dvigalcev uteži. V treh sekcijah z enajstimi ekipami je 160 aktivnih tekmovalk in tekmovalcev. Društvo ima v svojih vrstah enega trenerja I. razreda, štiri trenerje, tri vaditelje ter 13 sodnikov. Tekmovalci Partizana Ježice so lani nastopili na 134 tekmovanjih medobčinskega, republiškega, zvez nega in mednarodnega merila. Društvo je nudilo mladini 3.670 ur športnega razvedrila. Časa, ki so ga trenerji in člani uprave vložili za pripravo treningov in tekmovanj, ni lahko izračunati. Ekipa košarkaric — članic je lani zasedla šesto mesto v republiški ligi. Kombinirana ekipa mladink je osvojila 5. mesto na republiškem prvenstvu. Povprečna starost teh igralk je 14 let in še veliko obetajo. Mladinke so zasedle odlično 3. mesto v medobčinski ligi. Člani pa 2. mesto v medobčinski ligi, toda na kvalifikacijah za republiško ligo jim je spodletelo. Mladinci so pokazali solidno znanje, pionirji pa so tudi zadovoljni. Igralci badmintona se laliko pohvalijo kar s štirimi republiškimi naslovi: tri so osvojili v pionirski, enega v mladinski konkurenci. Ekipa z Ježice je danes druga najboljša v Sloveniji. Omenimo naj še prve mednarodne zmage Partizanovih ekip: košarkarice so premagale graški GAK 40:37, ekipa badmintona pa Ferlach iz Borovelj 10:1. V živahni razpravi na občnem zboru Je sodelovalo 18 udeležencev. Poudarili so predvsem, da bi se morale organizacije na terenu bolj zanimati za delo društva. Ob zaključku *> 12 deklet in fantov nagradili ob športnih jubilejih — za 25 ali 100 tekem v dresu Partizana Ježica. Izvolili so še nov upravni odbor, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Filip Štucin. JOŽE GIRANDON Zemlja I naj daje | uspelo najti ustrezno zamenjavo. Nerešenih je ostalo še 8 primerov: predvsem jim nismo mogli ponuditi takšne zemlje, ki bi jim ustrezala, to je, da bi bila dovolj blizu in primerna za obdelavo. Komisija ni delala nasilno, čeprav čestokrat slišimo takšne očitke. Seveda pa smo se s tistimi, ki so na razgovore o arondaciji prišli z namenom, da se prepirajo, ravnali drugače kot s tistimi, ki so želeli najti primemo rešitev zase in za Agrokombinat Emona. več. kot doslej I Nizka cena zemljišč Pojasnilo Agrokombinata Emona o arondaciji na bežigrajskem področju Agrokombinat Emona v Ljubljani je nastal iz razdrobljenih kmetijskih gospodarstev v okolici Ljubljane in novozgrajenih farm za proizvodnjo mesa. S svojo dejavnostjo pokriva vse severno področje Ljubljane. V okvir Agrokombinata so prišle konec leta 1964 tudi nekatere kmetijske zadruge s tega področja. Osnovni problem, s katerim smo se srečevali ob formira-, nju sedanjega Agrokombinata Emona, je bilo močno pomanjkanje travniških, njivskih in pašniških zemljišč. Z arondacijo smo na omenjenem področju uspeli pridobiti in urediti za moderno proizvodnjo približno 2500 ha zemljišč v izredno kratkem času. Arondacija je bila izvedena na področju Zadobrove, Dolskega, Pšate, Mengša, Vodic, Smlednika, Komende in Omela. Ta zemljišča so bila takoj po prevzemu urejena in so takoj po ureditvi dajala pričakovane hektarske pridelke. mene. Ugotovitve posameznih komisij so govorile v prid odločitvi, da se ta zemljišča pridobijo in uredijo. V tem času, ko je bila skrb za pridobitev novih obdelovalnih površin ena glavnih skrbi pri našem podjetju, so se pričele študije o primernosti za pridobitev zemljišč na levem bregu Save. Sem so spadala vsa zemljišča, ki jih na jugu omejuje Sava, na severu pa opuščena železniška proga Črnuče—Laze oziroma stara cesta Šentjakob—Dol— Dolsko z nekaterimi popravki teh meja, ki jih narekujejo vodne razmere in izoblikovanost terena. Sestalo se je več komisij, sestavljenih večinoma iz kmetijskih strokovnjakov, ki so po svojih vidikih presojale upravičenost programa arondacije in izkorišče-nja zemljišč v kmetijske na- ■ Priprave pred tremi leti Občinska skupščina Ljub-tjana-Bežigrad je na osnovi predloženih analiz dovolila, da se arondacija izvede. To soglasje je bilo izdano že leta 1963. Agrokombinat je izpolnil vse pravne formalnosti, ki jih predpisuje zakon o arondaciji. Ob pričetku arondacije je Agrokombinat Emona imel 130 ha zemljišč, pripravljenih za zamenjavo. To so bile posamezne parcele zunaj površin, predvidenih za arondacijo, ki so bile že prej družbena lastnina. Ta zemljišča so si kmetje že pred dogovori lahko ogledali in izbrali. Površine, predlagane za arondacije, merijo približno 830 ha. Največ je pašnikov in travnikov, manj pa njiv in gozdov. V katastru je 5 odstotkov teh zemljišč vpisanih kot neplodnih. Agrokombinat se je dogovarjal z več kot 500 lastniki zemljišč. Lastniki, ki niso kmetje, so svojo zemljo lah‘ ko prodali, kmetje pa so imeli moinost, da svoja zemljišča zamenjajo. Ugotovljeno je bilo, da je na vsem področju samo približno 30 kmetov, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. Ker smo arondacijo skoraj zaključili, se lahko ozremo na pomanjkljivosti pri izvedbi. Glavna ovira za sporazum je bila predvsem v tem, da so zemljišča, ki smo jih arondi-rali, katastrsko zelo nizko ocenjena, saj je šlo, kot smo že omenili, za travnike V. in VI. bonitetnega razreda, za pašnike od I. do IV. razreda in za nekaj njiv V. in IV. bonitetnega razreda. Ce smo ta zemljišča zamenjavali, smo za 5 m! pašnika vrnili komaj 1 m2 njive, ker smo imeli za zamenjavo samo njive. Pri določitvi denarne odškodnine smo za 1 m! zemljišča mogli izplačati komaj 10 din za m1, kar je ob današnjih cenah zelo malo. Pojasniti pa moramo, da Agrokombinat Emona ne vpliva na višino odškodnine, ker je odškodnina določena po zakonu. Ce hi Agrokombinat prekoračil ta znesek, bi moral razliko kriti iz lastnih sredstev, kar pa tudi ni dopustno. Banka je vsako arondacij sko odločbo ob izplačilu pregledala in če ni bila v skladu z določili temeljnega zakona, je pogodbo zavrnila. Seveda so lastniki zemljišč nezadovoljni in ravno vrednost arondiranih zemljišč je najpogostejši vzrok za nezadovoljstvo. u Agrokombinat j pripravljen na kooperacijo ■ Dogovori s kmeti Arondacijska komisija je vse primere obravnavala in reševala v skladu s predpisi. Za zemljišča, ki niso last kmetov, so določili denarno odškodnino, za zemljišča v lasti kmetov, pa je večinoma Vsaka arondacija prinese posledice, ki se pojavijo prej kot bi se sicer. Socialni problemi bi se pojavili pozneje, tako pa so vidni takoj in v odvisnosti od Agrokombinata Emona je o njih preveč govora. Zaradi prevzema zemljišč nismo nikogar prizadeli, ker smo prevzem arondiranih zemljišč začasno odložili. Vsi prizadeti svoja zemljišča lahko še uživajo do uradnega obvestila, ki ga bodo prejeli pred koncem gospodarskega leta za naslednje leto. Agrokombinat ima solidno organizirano kooperacijsko proizvodnjo. Kmetje lahko sodelujejo z Agrokombinatom pri reji piščancev, reji plemenske živine in reji pitanih telet. Naše podjetje je pripravljeno tudi na levem bregu Save organizirati takšno kooperacijsko proizvodnjo, od katere bi kmetje lahko živeli, ne glede na to, da jim je bil arondiran večji del obdelovalnih zemljišč. Na tem področju deluje kmetijska za- druga Črnuče, Id Ima prednost pri delu s kooperanti. Tako so sklenili na razgovorih, ki so jih imeli večkrat s predstavniki obrata kooperacije Agrokombinata. Agrokombinat zaenkrat na tem področju nima namena organizirati kooperacijsko proizvodnjo, ker je za to zainteresirana omenjena zadruga. Kolikor pa bi se stališče zadruge spremenilo, smo pripravljeni osnovati takšno proizvodnjo tudi na levem bregu Save. Struktura površin na levem bregu Save, predvidenih za arondacijo, je naslednja: njiv je 13 odstotkov, travnikov 55 odstotkov, pašnikov 12 odstotkov, gozdov 4 odstotke In nerodovitnih zemljišč 16 odstotkov. Prevladuje torej travnati svet, ki je deloma obraščen tudi z grmovjem in drevjem. Na vseh teh površinah je bilo do zdaj ekstenzivno gospodarjenje, ki se je odražalo v nizkih katastrskih pridelkih in dodatnem izkoriščanju dela zemljišč z izkopom mivke in gramoza. ■ Vrednost proizvodnje -41.000 dinarjev na hektaru Po statističnih podatkih so bili povprečni hektarski pridelki na travnikih od 14 do 35 q na ha, na pašnikih od 15 do 18 q sena na ha, detelje od 18 do 50 g, pšenice od 14 do 21 q, koruze od 18 do 32 q na ha. Povprečni bruto dohodek pridelka je na celotni površini znašal 35 milijonov starih dinarjev ali 41.000 starih dinarjev na ha. V to vsoto pa ni všteta vrednost izkopane mivke in gramoza. Ko se je Agrokombinat Emona leta 1962 odločil, da predlaga arondacijo na levem bregu Save, je pri takratni kreditni situaciji in položaju na tržišču, ob upoštevanju izkušenj z desnega brega Save računal, da bo na tem področju organiziral mlečno proizvodnjo s 600 do 800 kravami. Po gospodarski reformi so se kreditni pogoji za družbeni sektor kmetijstva spremenili, drugačna pa so tudi merila za rentabilnost v našem podjetju. Zaradi tega so strokovne službe ponovno pregledale možnosti za proizvodnjo na tem področju in se na osnovi rezultatov in kalkulacij na pašnem obratu Dolsko in Moravče odločile, da se levi breg Save uredi v pašni obrat za proizvodnjo mesa in plemenskih živali pasme Charolats. Po programu bi na tem področju pasli 1000 glav govedi. Ta program bomo izvajali postopoma, tako kot bodo na razpolago lastna in kreditna sredstva. Predvidevamo, da bomo arondirane površine vključevali v našo proizvodnjo takole: leta 1967 zemljišča vzhodno od Bistrice do obstoječih pašnikov v Dolskem — približno 250 ha ; leta 1968 površine zahodno od Bistrice do Šentjakobskega mostu — približno 220 ha, področje od šentjakobskega mostu do Črnuč — približno 360 ha pa bomo vključili leta 1969. . Po tem programu bi torej do leta 1969 vključili v proizvodnjo vsa arondirana zemljišča na levem bregu Save. Zemljišča na levem bregu Save so zaradi izoblikovanosti terena kakor tudi zaradi občasnih poplav večinoma neugodna za njivsko izkoriščanje. To je bil tudi verjetno do sedaj poglavitni vzrok, da te površine niso izkoriščali bolj intenzivno. Več sto ha zemlje pa kljub omenjenim pomanjkljivostim predstavlja ogromno potencialno vrednost, ki jo moramo dobro izkoristiti na način, da nam voda ne bo delala škode. Agrokombinat se je ravno zaradi tega odločil, da je na levem bregu Save možno organizirati rejo telet na pašnikih, urejenih po sodobnih načelih. ima za ■ Agrokombinat potrebuje 14.000 telet V okolici Ljubljane Agrokombinat pitališča 13.000 goved, za kar potrebujemo 14.000 telet. Pri gradnji pdtališč smo računali, da bi dobili teleta iz Slovenije in zahodne Hrvatske. Nakup telet pa je zadnji čas manjši zaradi novozgrajenih pitališč po Jugoslaviji in zaradi večjih stroškov pri nakupu mladih živali na oddaljenih področjih. Ugotovili smo, da je mogoče rentabilno vzrediti večje število telet, sposobnih za pitanje, tudi v neposredni bližini našega mesta, če usposobimo za to pašne površine na levem bregu Save, v Logatcu, na Krumperku itd. Takšen program je še posebno zanimiv, ker vključimo v proizvodnjo površine, ki doslej v tem smislu niso dosti veljale. Z uvozom nove posebne pasme govedi Charolais, ki je znana po izredno dobrem izkoriščanju paše, so dani vsi pogoji, da na urejenih zemljiščih organiziramo rejo krav s teleti. Krave bodo telile v zimskem času ali v zgodnji pomladi in nato šle v maju s teleti na pašo. Ob koncu pašne sezone — po naših izkušnjah v Dolskem — dosežejo ta teleta približno 300 kg teže In jih je treba v pitališčih le še dodatno pitati do teže 400 kilogramov, kar dosežemo v treh mesecih. Na ta način bodo mogla dobiti pitališča Smlednik, Črnelo'in Logatec večje število te- let za meso in kar je najvažnejše — pr-Jzvounja bo znat no cenejša. S tem bomo dosegli precej višji bruto promet na arondiranih površinah kot smo ga beležili doslej. Čeprav predvidevamo n« tem področju košno-pašni si' stem izkoriščanja zemljišč, 1» dosežen — po današnjih cenah — bruto produkt od 1W do 140 milijonov dinarjev i* čiste kmetijske proizvodnjft kar je približno 300 odstotkot več kot doslej. To bo doseženo tudi z boljšim s istemoffl gnojenja, predvsem s hlevskim gnojem, kakor tudi a uporabo umetnih gnojil. ■ Zemljišča le za kmetijsko proizvodnjo Agrokombinat ne izključuj« množnosti, da bi del zemlji# izkoriščali bolj IntenzivOOi bodisi da bi jih uredili & njivsko proizvodnjo ali pa d* bi uredili topolove nasade. 3 tem bi še povečali dohode* na 'tem področju, seveda P8 je takšna ureditev odvisna od kreditne politike. Celotno arondirano področ je bomo uredili in uporabili za intenzivno kmetijsko pi'0' izvodnjo. Zelo neosnovane s° pripombe, da bomo dajali “H da že dajemo zemljišča ^ tem področju v najem, da b<> mo zemljišča prodajali gradbene parcele ali da je rud glavni namen izkorišanje gr!I' moža in mivke. Z dobro org* nizacijo bomo arondirana ze' mljišča uporabili Izključno I* v namene, zaradi katerih bila arondirana. Vse lesne mase na arondl' ranih površinah na levem bregu Save ne nameravamo upo rahljati. Ta ostane v lasti n6" kdanjih posestnikov in upO' rahljali jo bodo lahko po P1-0-gramu gozdarske službe 'd komunalnega podjetja Ro®1 brez posebnega vpliva Agr®" kombinata Emona. Agrokombinat Emona Ljubljana NA »SEVERU« ODSLEJ ENA KRAJEVNA SKUPNOST Na prvi seji sveta krajevne skupnosti »Posavje«, ki zajema področja združenih krajevnih skupnost] Stožice in Ježica, so za predsednika izvolili Janeza Dremlja, podpredsednik pa bo Anton Fras. Izvolili so tudi gospodarsko-komunalno komisijo, komisijo za društva in organizacije, za prošnje in pritožbe, finan- Zdravstveno zavarovanje kmetov po novem Kmetje, s področja bežigrajske občine so za predstavnika v komunalni skup nosti socialnega zavarovanja izvolili Ivana Jernejca iz Sto-žic. Na zboru so menili, naj M tudi Agrokombinat plačeval v sklad za socialno zavarovanje za zemljo, ki so jo arondirali. Zbora sc niso udeležili kmetje iz Dola, Šentjakoba in Krnčevega, ker so imeli v Stožice predaleč. Na to bi morali pri sestankih kmetov računati. Po novem zakonu 0 zdravstvenem zavarovanju kmetov bodo le ti plačevali za zdravstveno zavarovanje 16 odst. od novega katastrskega dohodka, vsaka družina pa še letno 20.000 dinarjev. Za razširjeno zdravstveno zavarova-n,je pa bodo plačevali še 5 odst. od novega katastrskega dohodka. čno-kontrolno in socialno l’’5’ misijo. Najbolj zanimiva je žitev gospodarske in lto«ŠB nalne komisije. Poprej sta zanašali ena na drugo, so menili, da bodo delali n»J' bolje, če Ju združijo. Novi svet krajevne skupn0, sti se je zavzel, da bj obči**' ska skupščina prevzela ''vj dolgove in terjatve, ki j**1 ima krajevna skupnost iz teklih let. Poudarili so, zadolžitev (zaradi gradhr klubskih prostorov) pač ^ napaka sedanjega sveta jevne skupnosti in menili. ® bo občinska skupščina 1®?! izterjala dolgove. Samo TOP~ in »Učila« dolgujejo nekd njemu mizarskemu s»rV*® pri krajevni skupnosti Stož*,, približno šest milijonov ^ narjev. Občinska skupščina je P1! stala, da prevzame obveZh05 krajevne skupnosti Stožice-B. s- guiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiHiiiiiNimu r« za Naročite »ZBOR OBČANOV« # svojce pri vojakih • sorodnike v tujini Novice o Bežigradu za Bežigralčane VSELEJ O ARONDACIJI — Kadar sc vsedejo skupaj kmetje hitro nanese beseda nn arondacijo. V Tomačevem so se pogovorili tudi z odborniki občinske skupščine. Foto: J. V. llililllM ZBOR OBČANOV glasilo občinskega cA' bora SZDL Ljubljana; Bežigrad. Izhaja vsak mesec. Ureja ure cini#" odbor: Miran Blab® (predsednik), Janež Vinkler, Lojze Jakopič' Ančka Čerin, Jože migeij, Niko Lapaičf in Jože Vetroveo. Ode govorni urednik: J311?* Snoj. — Cona Izvod3 40 starih dinarjev, lef na naročnina 300 star13 dinarjev, za dolov3 organizacije 1.000 sk® rih dinarjev, — IP", č! račun pri NB ’ ?' 878-34 — Rokopise ln slike pošiljajte n« 33 g slov: »Zbor občanov«. Ljubljana, Parmova-J-■ — Tiskarna CP nP’1' . J