.M
	
	
	
	;
	
	
	
L	
à	
	
	'•fS
	
	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , „ dvakrat. . 14 , • , , trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnina
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 21. sept. 1917.
niš flaira in fraza.
Glasilo jugoslovanske socialno - denio-kraške stranke „Naprej", ki se tiska v Učiteljski tiskarni, je napravil v 5. in 34. štev. napad na organizacijo slovenskega učiteljstva in na nekatere osebe, ki slučajno' stoje na čelu te organizacije. Obžalujemo napad in to tem bolj, ker se je lotil tega posla list z marko resnosti; obžalujemo pa tudi zato, ker je napad storjen po nam že znanem načelu bagatel-nega obsojanja in potvarjanja resnice brez dokazov »in utemeljevanja in ker organizirano učiteljstvo ni dalo v to nikakršnega povoda. Le neradi odgovajamo takim nepremišljenim trditvam. Samo da pokažemo slovenskemu učiteljstvu, kakšni razdirajoči izrastki nepremišljene domišljavosti in neprebavljivega doktrinarstva se zajedajo v zdravo telo slovenskega učiteljstva, in v obrambo naše vrle organizacije smo napisali te besede.
„Učiteljstvo in vojna" I. II. se glasi sestavek, ki ga je zagrešil v Napreju neki Fran B. v presledku petih tednov. V prvem odstavku se peča tovariš avtor z bednim gmotnim položajem kranjskega učiteljstva, torej s poglavjem, ki je že tako omlačeno na vse strani, da mu ni bilo mogoče povedati nič novega. Nova so pa navodila, ki nam jih podaja pisec, po katerih pride po njegovem mnenju ueiteljstvo najhitreje do svojega smotra. Piše namreč:
„Umevno je tedaj, da potrebuje ueiteljstvo v svojem bodočem eksistenčnem boju korenite, trdne in jasne nove orientacije, ki mora predvsem popolnoma zavreči svojo dosedanjo tradicijo — hlapče-vanje meščanskim strankam. Svoja vprašanja mora zreti kot celoten kompleks, ker je eno odvisno od drugega, ker eno izhaja iz drugega in je končna rešitev ne-možna v rešitvi enega vprašanja brez dru-
LISTEK
Skoraj ob vsaki priliki omenjamo vojno, ki nas je vrgla iz normalnega življen-skega tira v popolnoma nove razmere. Vsakdo občuti vojno več ali manj. Najhujše so prizadeti krogi, ki imajo malo izobrazbe. Mnogim manjka celo ljudsko-šolska, popolne analfabete najdemo. Danes globoko obžalujejo, da niso obiskovali šol, ker vojna jim je pokazala potrebo naobrazbe in zato se manjša število šolskih nasprotnikov dan za dnem. Z nervo-znostjo pričakujemo poročila dragih svojcev in koliko je danes še ljudi, ki ne znajo pisati! Najdejo se dobri ljudje, ki pomagajo takim revežem, a večkrat se pa tudi zgodi, da so prepuščeni žalostni svoji usodi. Naslednja epizoda nas seznanja z enim takih usmiljenja vrednih analfabetov, ka-koršne najdemo med starejšimi črnovoj-niki.
Tam s škofjeloških hribov so ga ob izbruhu ital. vojne kar na hitro upokli-cali, kakor se je to zgodilo marsikomu
gega. Dvigniti se mora tedaj učiteljstvo nad obzorje vaškega magnata in malomeščanskega filistra in tedaj bo tudi hitro spoznalo popolno sorodnost svojih vprašanj in bojev z onimi narodnega in mednarodnega proletariata. Različne zahteve bodo dobile s tem življensko silo in resnost, prešle bodo v meso in kri posameznikov in ne bodo, kot doslej, le nekak bavbav. s katerim se je hotelo od časa do časa (seveda še pred vojno) koketirati z radikalizmom, v resnici pa o bistvenih učiteljskih vprašanjih ni resno razmišljal nobeden, ne desorientirani posamezniki, ne njihova, na liberalizmu hirajoča organizacija." oe- bi stopili sedaj pred gosp. Frana B. in ga prosili: Prijatelj, raztol-mači nam svoje doktrinarsko modrovanje, pa bi ga spravili v veliko zadrego. Cuj, učiteljstvo! Zri svoja vprašanja kot celoten kompleks, dvigni se nad obzorje vaškega magnata in malomeščanskega filistra, spoznaj popolno sorodnost svojih vprašanj in bojev z onimi narodnega in mednarodnega proletariata — in rešen bo ves kompleks tvojihvprašanj, kvečjemu da se še odpoveš hlapčevanju meščanskim strankam, — trditev, ki smo jo že opetovano ovr* gli na zborovanjih in v tem listu, a gosp. Fran B. jo vedno še trdi in jo bo trdil, četudi ve, da ne odgovarja resnici. O tem kompleksu vprašanj, ki ga bo rešil gosp. Fran B. na tak radikalen način, in o različnih učiteljskih zadevah, ki so kakor nekak bavbav koketirale z radikalizmom, pa slovensko učiteljstvo dosedaj še ni nič razmišljalo: ne desorientirani pozamezniki, izvzemši seveda gosp. Fran B., ne njih na liberalizmu hirajoča organizacija. Taka je sodba gosp. Frana B. o slovenskem učiteljstvu: nezavedno je, ne dela nič, ne misli nič in se ne briga in ne zavzema niti za svoja življenska vprašanja! Huda obsodba, če bi temeljila na resnici.
Dalje očita gosp. Fran B. slovenske-.mu učiteljstvu, da vlada v njegovih vrstah tudi popolna desorientacija v principialnih kulturnih in politiških vprašanjih. Tudi to ni res! Napredno učiteljstvo se dobro zaveda svete svoje dolžnosti, da je ono v prvi vrsti poklicano, da širi prosveto, izobrazbo in omiko med svojim narodom. To njegovo kulturno delo je uravnano po do-
ločenih principih. V prvi vrsti storimo v šoli svojo dolžnost. Izročeno nam mladino vzgojamo v narodnem duhu, podajamo ji za življenje potrebnih naukov, znanosti in vednosti. Ne pozabljamo pa tudi mladine, ko zapusti šolo. Zbiramo jo okrog sebe, združujemo v prosvetna društva in nadaljujemo svoje kulturno delo in širimo prosveto. Ljudske knjižnice, ki se jih ljudstvo poslužuje v umogobrojnem številu, so v več krajih delo naprednega učitelja. Slabo pozna gosp. Fran B. zgodovino učiteljske organizacije, kjer smo razpravljali o učiteljskem kulturnem delu ter sprejeli navodila, po katerih se še sedaj ravnamo pri svojem kulturnem delovanju.
Mnogo učiteljev je uspešno delavnih na literarnem polju; priznane skladatelje in glasbenike, na katere smo ponosni, imamo v svojih vrstah, da ne imenuje še drugih, ki so pravi veščaki v svoji stroki. In vsi ti delajo po nazorih gosp. Frana B. brez načel, brez principov, vsi ti ne pomenijo ničesar in niso nič v kulturnem razvoju našega naroda! Tudi glede politike moramo odgovoriti, kar smo sicer že opetovano storili; naše pojasnilo pa ne velja gosp. Franu B., ki bo še vedno svoje trdil siično tisti stari klepetulji, ki je potapljajoč se strigla vedno še s prsti, temveč razsodni slovenski javnosti. Naša organizacija kot taka stoji zunaj politiških bojev. Kot učitelji državljani in Slovenci po se pridružujemo z dušo in srcem deklaraciji Jugosiovovanskega kluba z dne 30. maja 1917, katero stremljenje podpirajo vsi avstrijski slovanski narodi.
Na šolskopolitiškem polju je delovala in deluje naša organizacija v narodno-na-prednem in svobodomiselnem duhu. Zvesto stoji na straši in odbija napade na naše napredno šolstvo in neustrašeno stopa , vsekdar nasproti sovražnikom splošne omike, svobode in napredka in pogumno povzdigne svoj glas, ako se začne dvigati iz temnih kritij temna reakcija.
Nikdar se ni ganila od trdnih načel, četudi so se zbirali često črni oblaki nad njeno glavo in udarjale strele v njene člane. Zdaj pa pride nadut človek in zapiše nepremišljeno besedo in izreče krivično sodbo: slovensko učiteljstvo, tvoja organizacija je poza in fraza! Čujte, to-
variši, poza in fraza je vaša organizacija! Na najnižji stopnji je bilo v predpotopni dobi slovensko ljudsko šolstvo. Samo po mestih in večjih trgih so bile šole, ki so pa bile bolj ponemčevalnice našega naroda nego svetišča ljudske izobrazbe. Strokovno pomanjkljivo in vobče malo izobraženi učeniki, če se smejo imenovati s tem čestitljivim imenom, so služili v prvi vrsti cerkvi, prav malo šoli. Listov, s katerimi naj bi bili izpopolnjevali svojo izobrazbo in se navduševali za svoj poklic, niso imeli; v organizacijah niso mogli združeno povzdigniti svojega glasu za svoje pravice, ker jih ni bilo. V to puščavo so stopili naš Praprotnik in njegovi vrli za napredek vneti sotrudniki po vseh slovenskih pokrajinah ter nam ustanovili prvi slovenski šolski list in položili temelj prvim slovenskim učiteljskim društvom, kjer se je začelo marljivo delo za napredek ljudskega šolstva in za učiteljske koristi. Ti možje so bili po mnenju Frana B., čuj, slovensko učiteljstvo, prvi — pozerji in fra-zerji. In to že pred 57. leti!
Vsa ta in poznejše ustanovljena društva niso imela nikakršnega medsebojnega stika; delovalo je vsako zase in hodilo svoja pota! Solidarno niso mogla povzdigniti glasu za skupne interese in pravice. Ta velik nedostatek v učiteljski organizaciji sta spoznala in odpravila naša vrla štajerska tovariša Gradišnik in Kocbek ter sta nam z velikim trudom in naporom ustanovila Zavezo. Čujta, draga pobratima, ki sta hodila po takratnem trnje vem potu in ei mnogo škodovala svoji karieri, tudi vidva sta uganjala po sodbi g-osp. Frana B. prazne fraze in se postov-Ijala v smešno pozo. In to že pred tridesetimi leti! — 38 učiteljskih dru-| štev se je zbralo v okrilju Zaveze. Marljivo gibanja in veselo vrvenje smo opazovali v tej naši organizaciji, in veselja se je širilo srce zavednemu učitelju, ko je videl, kako se trudi vse to organizirano učiteljstvo v prospeh ljudske izobrazbe, ter za lepšo in boljšo bodočnost našega naroda; s ponosom, samozavestjo in odločnostjo je nastopalo za svoje pravice. Po večkrat na leto, nekatera vsak mesec so, se zbirala društva ter razpravljala o stanovskih, pedagoških in metodiških vprašanjih.
tam ob meji. Dodelili so ga našim domobrancem. Težko mu je bilo prve čase, mož je bil pri petdesetih in ni nosil nikoli prej cesarske suknje.
Snovali smo novo „podjetje" pri stot-nijskem gospodarstvu. Tvornice testenin niso dobivale moke in naravna posledica je bila, da smo se morali odvaditi dobrotam naših domačih „Pekatet". Treba je bilo ustanoviti Znidaršičevi tvornici „konkurenčno" podjetje. Ni lahko kar čez noč postati slavni tvrdki „nevaren konkurent". Imeli smo namreč moko in morali smo jo primerno porabiti, Stvar ni bila tako lahka kot bi mogoče mislila katera cenjenih gospodinj. Cele ure sem stal po svojem vsakdanjem poslu pri mizi in tehtal in meril in računal, dokler nisem zadel pravega, ki je odgovarjalo gospodarskim in službenim predpisom. Testo je bilo namreč treba napraviti in spraviti v pravo zvezo primerno količino moke, vode, jajec in soli in to ne mogoče za družinico petih oseb, ampak družino, ki broji 1200 glav, ki jim pristoja po predpisih toliko in toliko gramov testenin. Te morajo biti take in take ter smejo veljati toliko in toliko. Gospodinjstvo v velikem zahteva namreč veliko več teorije, kakor bi kdo mislil. Svinčnik in tehtnica sta v kuhinji danes prav tako potrebna kot lonec in
kuhalnica. Tehtnica ne vara, pač pa oko in v današnjih časih delamo z njo prihranke.
Testo smo mesili z amerikanskim strojem, ki je preprost in uporaben v manjši obliki tudi za manjšo kuhinjo. Stroj ima na kljuki pritrjeno visoko pločevinasto skledo, ki se vrti okoli svoje osi, ki je podaljšana ob dnu in pokončni steni in je podobna ukrivljenemu topemu nožu. Oddaljen je ta le za dobri prst od dna in stene. Vse sestavine, ki jih rabimo za testo, denemo v to skledo in jo začnemo vrteti z v ta namen nameščeno kljuko. Vsa zmes mora skozi prst široki prostor med nožem in steno in zato se kaj dobro in hitro zmeša; o petih minutah imate testo gotovo. Nam se je ta aparat vrlo dobro obnašal. Testo smo potem zvaljali in osušili. Potem smo ga polagali v stroj, ki nam ga je razrezal, kakor smo hoteli. Navadno smo pa delali rezance raznih širin in krpice. Ves obrat je bil sicer preprost, a posla je bilo dovolj, ker je bilo treba napraviti velike množine testa in testenin.
Med vojaki III. vrste sem izbiral delavce za svojo „tvornico". Invalidi, super-bitriranci, nesposobni za službo z orožjem so se prerivali na tesnem dvorišču stare pošte. Vprašal sem, kdo hoče prostovoljno na delo. Gnječa se je začela deliti in do
mene se je pririnil starejši človek otožnih a prijaznih modrih oči. „Jaz bi delal, kar bi hoteli, dolgčas mi je", je rekel. Tiho je opravljal svoj odkazani posel bolje nego kdo drugi.
Nekoč sva ostala sama v delavnici. Naenkrat odloži delo in globok vzdih se mu izvije iz prsi. Najina pogleda sta »e srečala: moj vprašujoč, njegov proseč. „Kaj bi radi očka", ga vprašam. Zopet so me pogledale njegove modre oči proseče, v srce segajoče, a beseda mu je bila obtičala v grlu. Slednjič pa je bilo videti, da je premagal ves strah in rekel je: „Prosim vas, kakor se Bog lepo prosi, napišite mi eno karto, plačam Vam !" Rad sem mu pritrdil in bil takoj pripravljen seveda brezplačno mu uslišati njegovo prošnjo. Nervozno so odpenjali prsti gumbe pri bluzi in roka mu je segla pod bluzo v telovnik, kjer mu je na srčni strani počivalo vse najdražje. Vmazano kožnato listnico je držal v rokah in iskal po njej. Dal mi je z otročjo roko pisano vojnopo-štno dopisnico in rekel: „Od doma mi pišejo". Odmotal je še drugo stvar — sliko žvoje drusine in mi jo poral. „Enajst otrok", sem vskliknil, „to je lepo, toliko otrok, srečni ste!" Mož je bil zopet v zadregi in ni vedel ali govorim resnico, ali se samo šalim. Ko je pa videl, da tem
Po 150 zborovanj so priredila na leto Zavezina društva, na katerih je bilo do 170 predavanj najrazličnejše vsebine, ne vštevši manjša dnevna vprašeneja. In vse to ogromno delo, ki so ga izvrševala leto za letom naša društva,vse to je gosp. Franu B. prazna fraza in poza! 25 glavnih skupščin je priredila Zaveza v času svojega obstanka po raznih krajih slovenske domovine. Da ne govorim o razpravah o notranjem Zavezinem poslovanju, ki so se vršila na vsaki glavni skupščini, omenjamo le, da so na vsaki Zavezini skupščini govorili in razpravljali o pedagoških, metodiških, znanstvenih, socialnih, narodno in stanovsko gospodarskih vprašanjih poleg lju-skošolskih in meščanskih učiteljev tudi prvi naši pedagogi in priznani znanstveniki. Vse to delo je mlademu tovarišu zopet le gola fraza in poza! Da pokažemo slovenskemu svetu sirom slovenske domovine, da se slovensko učiteljstvo zanima in goji umetnost, prireja Zavezino učiteljstvo ob priliki glavnih skupščin lepo uspele koncerte, kjer proizvaja v prvi vrsti skladbe učiteljev skladateljev. Vse to prizadene učiteljstvu mnogo truda, a vse to je po krvični sodbi gosp. Frana B. — poza in fraza! In ti, naša prekoristna Slovenska Šolska Matica, ki bogatiš od leta do leta slovensko pedagoško literaturo in prirejaš prepotrebne učiteljske izobraževalne tečaje, tudi ti uganjaš po sodbi gosp. Frana B. prazne fraze in se postavljaš v pozo! Vdovsko društvo, ki ga je ustanovilo in ga vzdržuje kranjsko učiteljstvo, podpira vdove in sirote naših pokojnih tovarišev; Jubilejska samopomoč prihiti na pomoč, ko zavlada žalost in obenem beda v učiteljski rodovini, ko umrje rodovinski oče ali mati; ob raznih nezgodah in prilikah, ko ne izhaja učitelj več s svojimi skromnimi dohodki, si poišče v nujni sili denarne pomoči v Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani ali pa pri Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi v Celju; Učiteljski konvikt pa zbira kakor marljiva čebela po vinarjih denar, da bi dosegel smoter, ki si ga je postavil, da bi pripravil v prvi vrsti učiteljskim sirotam pripraven dom, kjer bi se vzgojevale in pripravljale za svoj poklic pod skrbnim nadzorstvom; Narodna šola preskrbuje ubogi slovenski deci sainoučila; in če bi ne bilo ustanovilo Zavezino učiteljstvo Učiteljske tiskarne, bi gosp. Fran B. ne imel kje odkla-dati plodov svoje razburkane domišljije in bi napad na učiteljstvo ne šel skozi učiteljske tiskarske stroje. Vsa ta organizacija, ki je za učiteljstvo velikega gospodarskega pomena, je za gosp. Frana B. — poza in fraza! Ako se še ni zamislil v zgodovino slovenskega šolstva zadnjih treh desetletij, da bi poznal yi vedel za vse to, bi moral biti vsaj toliko razsoden, da bi ne zapisal kar tja v en dan besed, ki skrunijo spomin zaslužnih pokojnih tovarišev in jemljejo veselje do dela sedanjim delavcem. S takimi napadi ne koristi dobri stvari, temveč ji škoduje. Če hrepeni po napredku, bi moral stremiti in delovati na to, da bi mlajša učiteljska generacija nadaljevala, ne pa podirala in rušila tega, kar .so sezidali naši nesebični tovariši. Težko je zidati, a lahko podirati, zato zavlada navadno nad razvalinami praznota, toga in žalost. Ako je pa piscu do-tienih sestavkov znano vse to in je vendar zapisal nepremišljene besede, pa lahko trdimo, da nimamo merila, da bi prav presodili tako početje. Mi pa pravimo: nič se ni treba slovenskemu učiteljstvu sramovati svoje organizacije, da, ponosno je lahko na njo; lepa je in koristna in utemeljena na trdni gospodarski podlagi. Vse,
resen, je rekel z jokajočim glasom: „Gospod, enajst otrok in žena je dvanajst skrbi in hiša in živina, jaz pa ne znam ne brati ne pisati. Teden dni že nosim to karto v žepu, pa nikogar ne upam prositi, da bi mi jo prebral, ker se bojim, da se bodo iz mene norčevali, češ vojak, pa ne zna citati. Tako mi je hudo, da Vam ne morem povedati." In zdrčala je bistra solza iz skaljenih oči in druga in tretja po razoranem licu. Mož, oče enajstih otrok je plakal, ker je bil analfabet. Mrak se je jel plaziti v delavnico, atmosfera je postala neznosna — tudi mene je tiščalo v grlu.
Prečital sem mu dopisnico, kaj delajo njegovi doma. Potem sva pa pisala karto polno gorečih pozdravov in tolažilnih besed ljubljeni ženi in drobnim otročičem tja v škofjeloške hribe.
Mož je bil pomirjen in olajšanega se je čutil. Pravil mi je, da je silil otroke v šolo, ker je že večkrat videl, kako ne srečen je človek, če ni šolan. Posebno za dečke je bil v skrbi, ali se sedaj tudi uče in ali so šole odprte. Rekel sem mu: „Pouk je sicer skrajšan, a se vseeno vrši; učitelji smo tudi pri vojakih."
Ko je to slišal mož, me je prijel za roko in dejal: „Dobro zdravje vam in vašim vsem, učitelj!"	Božo Račič.
kar smo dosegli, smo priborili s pomočjo svoje organizacije, iz lastne moči, sami iz sebe. Slovenska učiteljska organizacija lahko stopa brez strah"u in bojazni pred pošteno in pravično kritiko s povzdignjeno glavo ob strani učiteljskih organizacij večjih narodov, ki so lahko večje, a ne popolnejše.
Naša organizacija je bilo vzor drugim neučiteljskim organizacijam po slovenskih pokrajinah. Mi smo bili prvi, ki se nismo ustavili pred deželnimi mejami, temveč se združili preko njih v lepo celoto. Pozneje so ta naš zgled posnemali tudi drugi stanovi. Smelo trdimo, da smo bjli preddelavci našega državnozbor-skega Jugoslovanskega kluba, naglašajoč vedno — zlasti pa v dobi vojne — opravičenost in utemeljenost uvedbe avtonomije n a r o d o v že z ozirom na koristi narodove kulture !
Res je, da je ponehalo v nekaterih delih naše organizacije ob izbruhu vojne ono marljivo delo, ki smo ga opazovali pred vojno v naših društvih. Vzroke je navedel jiaš list pred nekaterimi tedni v članku: Še nekaj o naših društvih. Ali pa drži medtem učiteljstvo, ki je ostalo v svojih domovih, roke križema? Rečemo le: stopi naj na plan tisti stan, ki bi bil v vojnem času več storil v občo korist nego učiteljski, in občudovali ga bomo vsi ! O delu, ki ga je vršilo učiteljstvo v vojnem času domovini v korist, nobene besede več !
Znano je, s kakšnimi težkočami se mora med vojno boriti slovensko časopisje. Na eni strani ostra cenzura, na drugi strani pomanjkanje delavstva, papirja in drugih tiskarskih potrebščin. Zadovoljen mora biti list, ki je srečno prebil to kritično dobo. Napredno učiteljstvo je prenehalo z izda-jenjem samo enega lista, in prav je, da se je to zgodilo, ker vendar ne bomo tako naivni, da bi pomagali plesti bič, s katerim bi kdo udrihal po naših hrbtih. Sapienti pauca! Drugi Zavezini listi so vzdržali. Seveda gosp. Fran B. ni zadovoljen z njimi in izreka uničujočo sodbo zopet brez dokazov. Na take pavšalne trditve ne damo nič; z mirno vestjo pa lahko trdimo, da so Zavezini listi tudi v hudih vojnih časih štorih svojo dolžnost. Učiteljski Tovariš se je prvi zavzemal za skupo delo vsega slovenskega učiteljstva na kulturnem polju; priporočal je ustanovitev narodnega sveta in obveščal učiteljstvo o vsakem šolsko - politiškem vprašanju in pojavu. Nobene prilike ni zamudil, da bi se ne bil potegoval za učiteljske koristi in ostro bičal onih, ki so delali učiteljstvu krivico in teptali njegove pravice ; po vseh svojih močeh je izkušal lajšati gorje, ki ga prizadeva sedanja vojna učiteljskemu stanu. Preko sile vladajočih razmer pa tudi naš list ni mogel, ker mu je dostikrat in prevečkrat trda cenzorjeva pest zadušila besedo. Ako naš kritik ni čital tiskanih besed, je vsaj lahko videl bele lise! — Vse to pa taji gosp. Fran B., kakor da. je sploh njegova manija negirati vse, kar ni zraslo v njegovi glavi. — Pripominjamo pa le še toliko, da so vsi resni in nam kolikor toliko prijazni slovenski časopisi prav obilokrat — posebno v vojni dobi — citirali naš list, kažoč s tem na pravilnost in stvarnost naših izvajanj in načel. Pravtako ni šlo preko nas niti hrvatsko in češko časopisje. Nam je to dejstvo v zadoščenje ob neutemeljenih in nestvarnih napadih iz lastnih vrst!
In slednjič še to-le resno vprašanje: Kdo so tisti, o katerih je napisal „Naprej" te-le besede: „Najbujnejše klasje je pognal — servilizem in pehanje za priznanji in noben se ni več spomnil velikega kulturnega pomena učiteljstva in njegove organizacije..." Na dan z imeni! Kdo so tisti, ki so zapostavili učiteljske interese sebi v korist in sebi v priznanje? To hočemo vedeti v obrambo svoje časti, in če je gosp. Fran B. resen mož, mora ugoditi naši zahtevi, sicer bomo imenovali tako pisarjenje s pravim imenom!
To so naše zadnje besede na bivše in na slične napade, ki morebiti še pridejo ; zakaj s tistim, ki prime pri napadu za orožje potvorjene resnice, se ne maramo boriti! Laž sama ga zaduši!
„Naprej" se pa odpove službi resnice in pravice, ako odpira svoje predale pavšalnemu natolcevanju in neutemeljenemu riapadanju. Slabosti so sicer povsod, toda socialna izobrazba veleva resnemu človeku iskati dobre strani in odkrivati pota zbli-žanja in skupnega dela v blaginjo celotnega slovenskega naroda ! Pride čas, ko se eni in drugi otresemo razdirajoči h elementov in načelnih zaniko-v a 1 c e v , ker nam bo treba v bodočnosti bolj kakor kdaikoli prej ustvarjajoči h delavcev, ki ima lahko vsak svojo misel in svojo metodo, a ki morajo vsi imeti isti smoter: srečo slovenskega naroda!
Da- bi pa ravno mi namenoma hoteli svojemu stanu, šolstvu in narodu slabo in z 1 o, tega nam „Naprej" ni dokazal in nam tega tudi ne dokaže!
Voina.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNO POMOŽNE SVRHE.
Vodstvo otroškega vrtca v Čarboli, 12 K; za „Rdeči križ" se je nabralo na ljudski šoli pri Sv. Marjeti niže Ptuja od meseca marca do meseca septembra 1917 273.50- K; ljudska šola v Mengšu je prodala pri prvi prodaji znakov pod vodstvom tovariša Petra Sirca za 497 K, pri drugi za 250 K; skupaj 1032-50 K.
Danes izkazanih . . . 1.03250 K
V	zadnji štev. izkazanih 281.912-23 „
Skupaj . 282.944-73 K
V. vojno posojilo.
S posredovanjem tovariša Petra Sirca, učitelja v Mengšu, se je podpisalo V. vojnega posojila 12.000 K; skupaj 12000 K.
Danes izkazanih . . 12.000-— K
V	zadnji štev. izkazanih 10,286.807-—- „
Skupaj . . 10,298.807— K
VI. VOJNO POSOJILO.
Pri šolski nabirainici pri Sv. Marjeti niže Ptuja se je podpisalo VI. vojnega posojila 30.600 K; s posredovanjem tovariša Petra Sirca, učitelja v Mengšu se je podpisalo VI. vojnega posojila na vojno zavarovanje.. 6000 K; skupaj 36,000 K.
Danes izkazanih . . . 36.600— K
V	zadnji štev. izkazanih 142.850'— „
Skupaj . . "l 79.450— K
DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v „Učit. Tovarišu":
.	K 282.94473
.	„	278 848 69
.	„	2,761.438 —
.	„	10,298 807 —
.	„	179.450 —
.	„	66 392 48
Za „Rdeči križ" itd.
III.	vojno posojilo .
IV.	vojno posojilo .
V.	vojno posojilo .
VI.	vojno posojilo . Srednje šole . , .
Končna vsota
K 13,867.880 90
Naročajte in širite naš
® 13 I «1
IS p« B Siji iii
šol iiaKrailiisiici letal.
Deželni šolski svet za Kranjsko je izdal letno poročilo o stanju ljudskih šol na Kranjskem koncem leta 1916. To poročilo je v nekaterih podatkih jako zanimivo, zato ga podamo svojim čitateljem v pregled in^premislek.
I.	Število javnih šol. Meščanski šoli sta 2 in sicer 1 s slovenskim in 1 z nemškim učnim jezikom.
Javnih ljudskih šol je bilo 431, izmed teh 172 enorazrednic, i21 dvorazrednic, 48 trirazrednic, 47 štirirazrednic, 23 pte-razrednic, 14 šestrazrednic, 6 osemraz-rednic. Razen tega je bilo 20 zasilnih, 16 ekskurendnih in 2 zasilni šoli. Izmed javnih ljudskih šol je bilo 183 deških, 13 dekliških, ostale mešane šole. Skupno število razredov je bilo okroglo 1133. Po narodnosti je bilo 392 slovenskih, 30 nemških, 8 utrakvističnih šol in 1 italijanska za begunce.
II.	Zasebnih šol je bilo 29.
Pri zasebnih ljudskih šolah moramo ob tej priliki opozoriti na neko zadevo, ki se ne strinja z ustrojem našega ljudskega šolstva, ne z obče priznanim pedagoškim načelom, da spada v ljudsko šolo samo materni jezik in da naj se vrši v ljudski šoli ves pouk na podlagi materinščine. Na slovenskih šolah bodi slovenščina učni jezik. Po sedaj veljavnih načrtih se začne na kranjskih štiri — in večrazrednih javnih ljudskih šolah poučevati nemščina kot učni predmet III. razredu in ostane kot učni predmet v vseh višjih razredih. Ne pa tako na nekaterih zasebnih ljudskih šolah. Tu začno z nemščiuo že v prvem razredu in je ta od VI. razreda naprej učni jezik za najtežavnejša predmeta zemljepisje in zgodovino. Kakšna muka je to za učenea, si vsakdo, ki so mu naše šolske razmere le količkaj znane, lahko misli. Vprašamo, ali se strinja to s predpisi učnih načrtov za javne ljudske šole, po katerih se morajo ravnati tudi zasebne ljudske šole; vsaj so dobile vendar le pod tem pogojem pravico javnosti. Vprašamo, ali je to znano c. k. okrajnim oz. c. k. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani in c. k. deželnemu šolskemu svetu za Kranj-
sko in kaj hoče ukreniti, da zadosti zakonitim predpisom? Nimamo nič zoper učenje nemščine, a to naj se ne vrši na škodo materinščine, kar se tu gotovo godi.
V primeri z letom 1913, ko je bilo skupno število javnih ljudskih šol 429 in skupno število razredov 1133, opazimo, da se je število šol pomnožilo za časa vojske torej v 3 letih, le za 2 in za 3 razrede, med tem ko je pred vojsko naraščalo število šol letno za 5—8 poprečno za 25 razredov.
III.	Število šoloobveznih otrok je bilo 51.231 dečkov, leta 1913 48.730 in'51.350 deklic, leta 1916 pa 48.518, skupaj 102.590, proti 97.248 leta 1913.
IV.	Število šoloobiskujočill otrok je bilo 47.813 dečkov, leta 1913 45.382 'in pa 46.058 deklic leta 1913 43.185, skupaj torej 93.871 leta 1913 88.567. V primeri z letom 1913 je naraslo število šoloobveznih otrok za 5342 in število šolobiskujočih za 5304 in za vse te sta le dve šoli in trije razredi več.
V.	Učiteljstvo. Na javnih meščanskih šolah 10 moških in 4 ženske, skupaj 11 učnih moči.
Na javnih ljudskih šolah pa 487 moških, izmed teh 213 mobiliziranih, ostane torej še 274 in 866 ženskih, skupaj 1353 učnih moči.
L. 1913, je bilo 517 moških, 673 ženskih, skupaj 1190 učnih moči; torej sedaj več 163. Ako pa odštejemo mobilizirano učiteljstvo 213, vidimo, da je v resnici bilo 50 učnih moči manj kot pred vojsko, dasi je število otrok naraslo za 5304,
VI.	C. kr. moško učiteljišče v Ljubljani s slovenskim in nemškim učnim jezikom je štelo 19 u tih moči in sicer: 6 profesorjev, 1 kateheta, 1 suplenta, 6 vadniških učiteljev med temi učitelja za godbo in telovadbo in 1 vadniški podu-čitelj.
Gojencev je bilo v pripravljalnem razredu 31, v I. letniku 21, v U. letniku 28, v III. letniku 21, v IV. letniku 6, skupaj 110, 36 v aktivni vojaški službi.
Po narodnosti je bilo gojencev: 106 Slovencev, 3 Nemci in 1 Srbohrvat; po veri pa vsi katoličani. Zrelostni izpit je delalo 8 gojencev in 1 eksternist.
VI.	Č. kr. žensko učiteljišče v Ljubljani s slovenskim in nemškim učnim jezikom je štelo 11 učnih moči in sicer: 2 profesorja, 4 vadniške učiteljice, med njimi 1 otroška vrtnarica, 1 vadniška podu-čiteljica, 3 moški in 1 ženska pomožna učiteljica.
Gojenk je bilo v I. letniku 44, v III. lelniku 42 in v IV. letniku 41, skupaj 127.
Po narodnosti je bilo gojenk: 120 Slovenk in 7 Nemk, po veri vse katoličanke.
Zrelostni izpit je delalo 43 gojenk, 6 eksternistinj, 1 eksterr.istinja za učiteljico ročnih del in 1 za otroško vrtnarico.
Zasebna učiteljišča, a) pri uršulinkah v Ljubljani s slovenskim in nemškim učnim jezikom je štelo 16 učnih moči in sicer 1 ravnateljico, 5 profesoric, 5 vadniških učiteljic, 1 vadniško podučiteljico, 2 moška in 1 žensko pomožno učiteljico. Gojenk je bilo v IV. letniku 28 drugih letnikov, ni bilo. Ponarodnosti je bilo 22 Slovenk, 4 Nemke in 2 Italijanki.
b)	pri uršulinkah v okofji Loki je bilo 20 učnih moči in sicer: 1 ravnateljica, 4 profesorice, 2 kateheta, 5 vadniških učiteljic in 6 pomožnih učiteljic.
Gojenk je bilo v I. letniku 21 in III. letniku 20, skupaj 41. Po narodnosti je bilo 39 Slovenk in 2 Nemki.
c)	zasebno učiteljišče nemškega šolskega kuratorija v Ljubljani je štelo 16 učnih moči in sicer: 1 ravnatelja, 1 profesorico, 1 kateheta, 4 vadniške učiteljice in 6 moških ter 3 ženske pomožne učiteljice.
Gojenk je bilo v II. letniku 19 in v IV. letniku 24, skupaj 39; po narodnosti 39 Nemk in 4 Slovenke.
VII.	Izpite za meščanske in ljudske šole je delalo: 5 učiteljic za meščanske šole, 18 učiteljev in 53 učiteljic za lju dske šole. Aprobiranih je bilo 4 učiteljice za meščanske šole, 16 učiteljev in 50 učiteljic za ljudske šole, reprobiranih pa 1 učiteljica za meščanske in 2 učitelja in 3 učiteljice za ljudske šole.
Sposobnostno izpričevalo so dobili: 1 učiteljica za slovenske in 3 za slovenske in nemške meščanske šole; 13 učiteljev in 48 učiteljic za slovenske in nemške ljudske šole, 1 učitelj in 2 učiteljici samo za nemške in 2 učitelja samo za slovenske šole; dalje 1 učiteljica za francoščino in 1 učiteljica za slovenščino kot učni jezik.
Vpliv sedanje vojne na kranjsko šolstvo se razvidi tudi iz števila srednješolskih učencev v začetku šolskega leta 1916/17.
Na utrakvističnih gimnazijah (I. in II. državna gimnazija v Ljubljani, gimnaziji v Kranju in Novem mestu) je bilo 1. 1913./14. 1750 (+ 58), 1. 1916./17. 1329 (+ 87 hosp.), torej — 421 (+ 29) učen-
mogoče za silo namreč komaj gostilni. Kje pa
cev); na nemških gimn. 1. 1913./14. 318 (4- 25), 1. 1916./17. 302 (+ 33), torej — 16 (+ 8) učencev; v knezoškof. zavodu v Št. Vidu leta 1913./14, 348, leta 1916./17. 375, torej + 27; na realki v Ljubljani leta I9l3./i4. 628 (+ 13), 1. 19i6./17. 698 (+ 13), torej + 70 (+ 0); na realki v Idriji leta 1913./14. 156 (-f 10), 1. 1916./17. 111 (+ 3), torej — 45 (— 7). Skupaj je bilo leta 1913./14. 3200 (+ 106), 1.1916-1917. 2815 (+ 136), torej - 385 (+ 30 hosp.) učencev. Dekliški licej v Ljubljani leta 1913./14. 342, leta 1916./17. 279, torej — 63 učenk.
i m ij iml
„Od česa naj živimo ?„ To je tista skrb, ki mori danes skoraj vsakogar. Kako tudi ne ? Kako bridko je gledati mater številnih otrok, kadar pride in prosi za močno karto, pogleda označeno ji množino, potem pa izbruhne v jok, češ, kaj naj počnem s tem betvecem pri toliko otro-kih. Pravim bridko je gledati te sestradane skrbeče obraze. Vendar! Ali se nam u-čiteljem godi kaj drugače? Prebiram Učit. Tovariša in iščem, kdaj se oglasi kdo, da pove svoje in zaeno tudi moje misli. Sedaj pa mi je enkrat dovolj! Na mizi leži pred menoj nakaznica za moko. Ubogi učitelj! Povsod te poznajo, kadar je treba delati, pomagati, ne mislijo pa, da iz „1 kg" moke ne bodeš mogel zajemati tistih moči, ki jih rabiš v šoli in zunaj nje. Učiteljice so dandanes po večini navezane na lastno kuhinjo. Večina od njih pa nima ne vrta, kratko ničesar, od česar bi bilo živeti. Današnja plača bi zadostovala za obede v je vse drugo? Živim v kraju, ki ima bolniščnico za častnike Za te se je rekviriralo vse, posebno strogo se pazi na oddajo mleka. Učiteljstvo in uradništvo ima kakor vsi drugi civilisti na dan pravico le za '/s 1 mleka na osebo. Naj opišem kratko ta-le slučaj: Muči me že več let kronični pljučni katar. Prosim torej okrožnega zdravnika za izpričevalo, da rabim več mleka na dan. Že ta mi ni rad ustregel, češ, da se dajejo takšna izpričevala le v najnujnejših slučajih. Ko pa prosim na okr. glavarstvu dotičnega uradnika za mlečno nakaznico na podlagi zdravniškega izpričevala, me je ta surovo nahrulil in slednjič na moje besede „žal, potem se moram pritožiti drugam" kričal nad menoj in za menoj do zadnjega praga pisarne. Se na ulici me je tožil pri okr. nadzorniku in žugal naznaniti me na dež. šol. svet. Omenjam tu-le, da se mi kaj takega še ni pripetilo, dasi imam z uradi v svojih, v zadevah drugih in tudi občinskih zadevah prav veliko opraviti. Sedaj pa pošiljam devetletnega fantka dan za dnem 3U ure daleč v hribe po mleko in še to skrivaj, sicer mi ga tudi odvzamejo za vojaštvo. Enako ali še slabše se godi ostalemu uči-teljstvu. Od tega betveca mleka, ki si ga moramo takorekoč vtihotapiti v svoje stanovanje, zajemljemo moči, ki jih rabimo pri delu v šoli in zunaj šole. Tako bo učitelj dandanes zopet vzel torbo na ramo in hodil od hiše do hiše ali pa bo lakote umiral. Ne morem si misliti, kako da bi ne bilo mogoče urediti to tako, da dobi učiteljstvo vsaj v tako slabih razmerah, kakor so se poprej opisale, polne mere moke, sladkorja in masti. Nikakor ne trdim, da žive vsi v takšni bedi, a beda nekaterih je naravnost strašna. Saj je mnogo krajev, kjer se tudi za drag denar ničesar kupiti ne da. Gospoda naj se ne čudi, če se bodo bolezenski dopusti učiteljstva v prihodnjem času množili. „V zdravem telesu biva zdrava duša!„ — gospodje ! Iz nič, ali pa iz surovosti posameznih uradnikov, pri katerih iščemo pomoči le v najnujnejših slučajih, ne bomo srkali moči. Ako bodo hoteli, da bo učiteljstvo moglo izvrševati nalogo, ki se mu v teh težkih časih nalaga, ga bodo morali vsaj za silo oskrbeti. Ne z ozia>m na to, da si itak zaslužimo, da se nas tudi glede prehrane kakor druge vpošteva, mislim, da se nas kot učitelje bolj kot
druge vpoštevati „mora.'
H. L.
lil lioii ii 11©!
Ko smo natančneje preštudirali zadnja odlikovanja prvega godovanja našega najvišjega gospodarja, čegar popularnost sega že celo preko meja naše tako trdo preizkuševane Avstrije, nam je nehote prišel v spomin tisti značilen odlomek v zanimivem romanu Otona Ernsta pod naslovom „Semper, der Mann", ki se doslov-no glasi: „Ich will keinem Stande zu nahe treten; aber 18 Jahre ernster Beobachtung haben mir bewiesen, daß nirgends ein heiligerer Opfersinn, nirgends eine selbstlosere Hingabe an den Mitmen- j
sehen, nirgends ein froherer Verzicht auf eigenen Gewinn, wenn es sich um die große Gemeinschaft der Menschen handelt, zu finden ist, als bei den Lehrern der Volksschule. Dieser Stand ver-richtetHerkulesarbeitenohne Dank und Lohn, ja, er wird gar mit Geringschätzung angesehen von solchen, die sich über ihm wähnen. Man hat die Uneigennützigkeit dieses Standes gründlich mißbraucht; aber das hat ihn nicht beirrt. Die Lehren, daß es keine Wahrheit gebe, keine Tugend, keine Redlichkeit, keine Selbstlosigkeit, daß jeder Mensch nur seinen Vorteil suche, und das mit Recht, sie haben in diesen Stand nicht eindringen können ; sie haben kaum seine Oberfläche gestreift."
Nas, kot statistika, zanimajo ta odlikovanja edino le s statističnega stališča, seveda samo odlikovanja med slovenskim učiteljstvom in s tega stališča si hočemo ogledati ta odlikovanja, oziroma razvrstiti odlikovance tako, kakor si jih mislimo razvrščene kot statistiki in sicer veljaj naš pregled v prvi vrsti Kranjski, pozneje, ko dobimo v roke imenik vseh odlikovancev, si hočemo ogledati i te podrobnejše.
I.	Šol. okraj: Črnomelj: C, kr. okraj, šol. nadzornik Štrukelj Ivan; njegov namestnik je zaradi mobilizacije Grad Janko, po poklicu nadučitelj na VI. raz-rednici. Odlikovan še ni bil, znan kot protialkoholni agitator, ud „Slomškove zveze"
Odliko v anec: Poljšak Albert, nadučitelj v Avberju.
II.	Šolski okraj: Kamnik: C. kr. okraj, šol. nadzornik Gabršek Franc, c. k. učit. profesor, odlikovan z zlatim zasluženim križcem, znan pedag. pisatelj*.
Odlikovanec(ka):Pez dircM. učiteljica v samostanski šoli v Mve k i n j a h.
III.	Šol. okraj Kočevje: C. kr. okraj, šol. nadzornik Novak Josip, šolski ravnatelj na c. kr. rudarski šoli v Idriji*.
Odliko vanec: Nihče!
IV.	Šol. pkraj. Kranj: C. kr. okraj, šol. nadzornik Karel Simon, ljudskošolski učitelj*, imetnik križca II. razreda „Rdečega križa "t
Odlikovan ka: Petsche Em a, učiteljica v Selcih.*
V.	Šol. okraj Krško: C. kr. okraj, šolski nadzornik S t i a s n y L j u d e v i t, nadučitelj na V. razrednici, znan kot marljiv izdajatelj učnik slik.*
Odlikovanci: Fakin Anton, nadučitelj v Kostanjevici; P i r k o v i č L u d o v i k*, nadučitelj v Svibnem; P i r-n a t Iva n*, nadučitelj v Mokronogu ; Trost Karel, nadučitelj v Št. Jerneju; Z i r e r Pavla, učiteljica v Krškem; R a n t Ivan, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu.
VI.	Šol. okr. Litija: (Glej V.) Odlikovanci: Kozjak France,
nadučitelj in Jankovič Frančiška, učiteljica, oba v Toplicah pri Zagorju; Levstik Ivan, zač. voditelj v Zagorju ob. Savi; P o 1 a k Iva n,* nadučitelj v Št. Vidu pri Zagorju.
VII.	Šol. okraj Ljubljana: C. kr. okraj, šol. nadzornik L a v t i ž a r Franc,* šol. ravnatelj.
Odlikovalci: C e p u d e r Josip,* nadučitelj na III. mest. deški lj. šoli; Illeschitsch Frančiška, ravnateljica na mestni nemški VIII razr. dekliški šoli; s. Mantuani Eleonora, voditeijica zasebvVIII razred, dekl. šole v Licht, zavodu.
VIII.	Šol" okraj Ljubljanska okolica: (Glej II.)
Odlikovanci: B a j e c I v a n,* nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani; M i h e 1 i č Viktor,* nadučitelj pri Dev. Mar. v Polju.
IX.	Sol. okraj Logatec: C. kr. okraj, šol. nadzornik Thum a Ivan šol. ravnatelj, ces. svetnik, odlikovan z zlatim zasluženim križcem.
^Odlikovanec: Nihče.
X.	Šol. okraj Novo mesto: (Glej I.)
Odlikovankaj s. Gor j up M. Mihaela, učiteljica v Šmihelu.
XI.	Šol. okraj P os t o j n a: (Glej IX.) Odlikovanca: Juvanec Ferdo
zač. voditelj v Postojni; Ver b ič Franc, nadučitelj v Slavini.
XII.	Šol. okraj Radovljica: (Glej IV.) Odlikovanec: Nihče!
— e —
a organazaciie.
Na poziv Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva, da naj prijavijo Zavezi-na učiteljska društva, pa tudi posamezni člani predloge in nasvete za sejo upravnega odbora, ki se vrši dne 10. septem-
Pomeni, da je član „Slomškove zveze." Op. član-karja.
t Kupljen. Op. stavca.
bra 1917, je poslal tovariš^ Pavel Flere, nadučitelj v Letušu na Štajerskem tri predloge in tri vprašanja na Zavezino vodstvo. Gotovo ustrežemo vsem udeležencem te seje, da priobčimo besedilo vseh predlogov in vprašanj; s tem olajšamo tudi razpravo o predlogih, ker pride vsak član že informiran na sejo.
Predlogi se glase:
Predlog glede temeljnega načrta o pre-ustrojitvi našega šolstva in narodne vzgoje.
Ker je vprašanje preustroja šolstva in narodne vzgoje tudi za nas prevažno, je treba, da prevzame Zaveza kot stanovska učiteljska organizacija tozadevno svoje načelno stališče ter priredi vsaj ogrodje temeljnega načrta tega preustroja brez ozira na način zdrževanja šolstva (narodno - avtonomno, državno, deželno šolstvo).
To delo pa ni, da bi se opravilo s kakim enkratnim predavanjem, pri katerem stavi posameznik svoje predloge, ki se po nepripravljeni debati izpreminjajo in sprejemajo, marveč je treba, da stoji v vrsti delavcev na tem torišču vse slovensko, v Zavezi organizirano učiteljstvo, se o zadevi vsestransko informira, podaja samo svoje predloge in nasvete, ki so utemeljeni z znanstvenim vzgojeslovjem, z domačimi razmerami in z zavedno šolsko politiko.
Za proizvedbo takega stvarnega in uspešnega dela predlagam:
1.	V okviru Zaveze se sestavi poseben odbor, ki se bavi z vsemi, zgoraj o-značenega preustroja šolstva in narodne vzgoje tičočimi se vprašanji ter zbira tozadevno gradivo.
2.	Zanimanje za to gradivo morajo buditi razprave znanstveno žgojeslovnega in šolsko političnega značaja in take o potrebah, ki utemeljujejo preuredbo našega šolstva. Uredniki Žaveznih listov morajo zlasti upoštevati take razprave ter iskati zanje sposobnih pisateljev (vprašanje honorarjev pri tem ne sme igrati vloge).
3.	Vsa v Zavezi včlanjena društva se pozovejo, da stavijo na podlagi posebnih vprašalnih pol, ki jih sestavi pod 1 omenjeni odbor, svoje, iz domačih narodnih potreb zrasle zahteve, nasvete in predloge glede preustroja šolstva.
4.	Prerešetuje in upoštevaje vse te zahteve, nasvete in predloge, sestavi pod 1. določeni odsek svoja temeljna načela.
5.	Ta se izroče v morebitno predelavo učiteljskim društvom, kjer jih obravnavajo posamezniki, odseki in vsa društva.
6.	Da se to ne vrši po kaki šabloni in z nezanimanjem članov, so posamezni udje pod 1. omenjega odbora dolžni, da osebno zastopajo mnenje in prepričanje tega odbora pri posameznih društvih.
7.	Na tej podlagi izvede ta odbor temeljni načrt (ogrodje!) preustrojitve šolstva in narodne vzgoje, kakor ga zahteva na podlagi znanstvenega vzgojeslovja, domačih razmer in potreb ter zavedne šolske politike slovensko, v Zavezi organizirano učiteljstvo.
8.	Tako izdelano orodje načelnega načrta izroči Zavezino vodstvo kot zahtevo svojega učiteljstva državnozborskemu Jugoslovanskemu klubu in vsem učiteljskim organizacijam na slovanskem jugu v monarhiji.
9.	Gmotno stran vsega podjetja prevzame Zaveza, ki si sme v to svrho odpreti potom učiteljskih društev enkratni izredni vir dohodkov.
Le tuš', 29. avgusta 1917.
Pavel Flere.
Predlogi za delo Zaveze pri učiteljski izobrazbi.
Ker je stanovska izobrazba učiteljstva, združenega v stanovski organizaciji Zavezi, tačas desorganizirana, vsekakor pa nujno potrebna, in sicer da se začne ta že z učiteljskim naraščajem ter se nadaljuje pri organiziranem učitelistvu, predlagam :
1.	Vodstvo Zaveze naj poskrbi, da se udejstvijo točke 1,—3. resolucij, ki so jih sprejeli učiteljski abiturienti, zbrani na sestanku dne 1. avgusta 1909.1. v Mestnem domu v Ljubljani, in ki jih je vzela na znanje Zavezina delegacija na XXI. glavni skupščini v Mariboru 1909. 1. — Pripominjam, da se za take resolucije premalo stori, če se jih le „vzame z odobravanjem na znanje".
2.	Nadaljni stanovski učiteljski izobrazbi posvečajo skrb za zdaj zlasti Za-vezini listi; ti naj imajo za svoje delo trdno načelo ter naj izhajajo le na podlagi tega, in sicer:
a) Učiteljski Tovariš" obravnava kot šolskopolitični list le šolskopolitična vpra sanja, opušča pa vse, kar ne spada v področje, kakor ga mora imeti šolskopoli-
tično glasilo nepolitične stanovske učiteljske organizacije;
b)	„Popotnik" je znanstven-pedago-ški list;
c)	za razširjenje obeh listov med svojimi člani mora delovati Zaveza vedno in pri vsaki priliki,
3.	Za nedaljno učiteljsko izobrazbo naj stori Zaveza korake, da se udejstvi načrt, omenjen pod XVII v „Petindvajset-letnici" (str. 91.), in stopi v svrho realizacije tega starega načrta v trajen stik s Slovensko Šolsko Matico in z Društvom slovenskih profesorjev.
4.	Vodstvo Zaveze naj stopi pred prvo prihodnje svoje delegacijsko zborovanje z nasveti o ustanovitvi strokovnoznan-stvene učiteljske knjižnice v Zavezi, oziroma o ureditvi in uporabi že obstoječe Zavezine knjižnice, omenjene v Petinvaj-setletnici" str. 97.
5.	V Zavezi naj se ustanovi knjižnični odsek, ki nepozvan daje vsaj enkrat na leto okrajnim učitetjskim društvom nasvete pri ustanavljanju in pomnoževanju okrajnih učiteljskih knjižnic in kujižnic okrajnih učiteljskih društev.
6.	Izvršites teh sklepov je za Zavezino vodstvo obvezna.
Letuš, 29; avg. 1917.
Pavel Flere.
Predlogi za izboljšanje gmotnega stanja „Popotnika."
Neugodno gmotno stanje našega znanstvenega stanovskega glasila „Popotnika" ovira listov razvoj in napredek. Da se poizkusi to stanje zboljšati in tako list dvigniti, predlagam:
1.	Vodstvo Zaveze naj vnovič izroči vsem včlanjenim svojim društvom imenik naročnikov v dotičnem okraju.
2.	Ta društva naj uporabljajo te zaznamke tako, da ima vodstvo vsakega društva v evidenci vse naročnike in po večkratnem pozivanju osrednjega vodstva vpliva na društvene člane.
3.	Vodstvo Zaveze naj agitira za to, da se sklene pri prvem prihodnjem dele-gacijskem zasedanju Zaveze obligatna na-ročitev našega znanstvenega stanovskega glasila.
4.	Vodstvo Zaveze naj kot lastnik lista skrbi za mnogobrojne oglase v njem.
5.	Vodstvo Zaveze naj kot lastnik lista ukrene z izrednimi ukrepi, da pride list čimpreje na trdno gmotno podlago (denarni deleži, enkratna podpora vseh za-vezinih članov itd.).
6.	Da se list lahko dvigne, mu je treba omogočiti, da ne bo moral razpolagati le z brezplačnimi sotrudniki, marveč nakazoval lahko delu primerne nagrade.
Letuš, 29. avg. 1917.
Pavel Flere.
*
Vprašanja na Zavezino vodstvo
(k vodstveni seji dne 10. sept. 1917. v Ljubljani):
1.	Kaj namerava vodstvo Zave ukreniti, da izbriše neugodni vtisk, ki mora biti v javnosti zaradi započetega, nenada-ljevanega in nedokončanega „skupnega dela* ?
2.	S katerimi sredstvi namerava vodstvo Zaveze zbuditi spanje svojih članic ter jih pripraviti do uspešnega stanovskega in organizačnega dela ?
3.	a) Ali ima vodstvo Zaveze načrt, kako organizirati in orientirati svoje učiteljstvo o bodočih učiteljskih narodnih, narodnogospodarskih in narodnih šolskopo-litičnih vprašanih?
b) Kaj hoče storiti vodstvo Zaveze za skorajšnjo realizacijo takega svojega načrta ?
Letuš, 29. avg. 1917.
Pavel Flere.
¡fCranisfe®
Dne 27. avgusta t. 1. je umrl v Ljubljani v 88. letu svoje starosti c. kr. vad-niški učitelj v p. in bivši c. kr. okrajni šolski nadzornik tov. Franc Gerkman. Pokojnik je bil blag značaj, dober vzgojitelj in vrl učitelj naše mladine. Bil je marljiv delavec na polju učiteljske organizacije in je v onih časih, ko se je ta ustanavljala, z veliko marljivostjo in vestnostjo opravljal tajniške posle v naših društvih. Bodi vrlemu možu blag spomin! Obljubljen nam je daljši nekrolog.
—r— Vojne draginjske doklade kranjskega učiteljstva se bodo izplačale s 1. oktobrom in se štejejo od 1. julija t. 1. V poročilu, ki ga je prinesel „Učit. Tov." v 16. štev. o draginjskih dokladah, so ne-
katere netočnosti. Tako ne dobijo oni o-ženjenci z 1 — 2 otrokoma, ki imajo 1600 — 2200 K letnih dohodkov samo 1056 K draginjske doklade ampak 1272 K; in oni oženjenci z 1 — 2 otrokoma, ki imajo 4800 — 6400 K letnih dohodhov, ne dobe le 2232 K ampak 2282 K. Uči-teljstvo je vobče zadovoljno z dovoljenimi draginjskimi dokladami in — bodimo odkritosrčni — jih ni pričakovalo v toliki izmeri. Zato se tudi ne strinjamo s kritiko, ki jo je prinesel o tem „Slov. Narod" v 201. štev. z dne 3. sept. t. 1., ker bolj škoduje učiteljstvu nego koristi, škoduje tem bolj, ker ne odgovarja povsem resnici. Tako se ni zvišala katehetom draginjska doklada za 100 odstotkov že od 1. januarja 1917, ampak zvišala se je samo odškodnina za vožnjo (kilometrina) in prehrano za 100 oastotkov, s 30 h na 60 h za kilometer.
—r— Abstinenca. Statistični izkaz o protialkoholnem delovanju štiriraz-redno deške ljudske šole v Trnovem na Notranjskem v šolskem letu 1916-17.
Razred	M 0 t 0 (►	■ ® a —• A > IH O ■JAIO	Od pret. leta se je število v o/o		Izmed uiltelj-fltva je v „Učit. protlkalkoholnl zvezi"	
	C m	s/-2	zvlialo	zniialo	članov	podplra-teljev
I	56	48	10	_		1
II	63	38	_	5	—	1
III	71	36	18	—	—	1
IV	42	19	17	—	1	—
skupno	232	141	45	5	1	0 3
Pripomnja: Od tu navedenih „Mladih junakov" se vpišejo v „Zlato knjigo" le oni, ki se zdržijo tudi v počitnicah vsakršnih alkoholnih pijač. * J	I
Kakor je razvidno iz predstoječe tabele, ni tudi na naši šoli uspeh protialkoholnega delovanja — vzlic temu da je to zelo intenzivno — tako sijajno, kakor bi kdo pričakoval; saj pravijo nekateri, da bi morali biti v s i učenci abstinenti. V tem številu so pa le oni všteti, ki se pač vse leto niso najmanje „pregrešili". Konštati-rati pa moram, da so otroci premožnejših staršev mnogo bolj dovzetni za zdržnost kakor onih revnih in kar je posebno razveseljivo, je med „Mladimi junaki" prav mnogo gostilničarskih otrok. Končno še pripomnim, da učiteljstvo glede abstinence ne dela nobenih razlik med šolarji. Vsi so nam enako ljubi in dragi, da so le trezni. Zakonito se kaznujejo le oni, ki iz zlobnosti oziroma otroške lehkomiselnosti preveč užijejo zanje strupenih pijač.
Splošni vestnik.
Tov. Božo Račic prosi vsa šolska vodstva, ki mu niso do danes še vrnila brošuric „Sušenje v gospodinjstvu", da pošljejo znesek za nje ali pa knjižice, ker je veliko povpraševanje po njih. Naj zanesljivo to store. Znesek ali knjižice naj se pošljejo na naslov: Alojzij Račič, nadučitelj v p. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 18.
Iz Dalmacije.
Savez dalm. uč. društava v Splitu je vložil na Jugoslovanski klub na Dunaju prošnjo, da izposluje ta pri centralni vladi dalmatinskemu učiteljstvu zvišanje vojne draginjske doklade z 10°/0. na 30°/0. Dalmatinsko učiteljstvo dobiva sedaj 10 °/0 od skromne temeljne plače vojne draginjske doklade. Ker je Dalmacija v veliki stiski, ne more sama pri najboljši volji nič več storiti za svoje učiteljstvo, učiteljstvo pa tudi ne more nič več živeti s temi prejemki, in se že izselnje, zato se je obrnil „Savez" na „Jugoslovanski klub", da mu pride na pomoč v tem obupnem položaju.
Prošnja se glasi: Uglednom
J u g o s 1 o v e n s k o m Klubu na
carevinskom Viječu
u B e ču.
Neopisivo i jadno življenje, koje ne-milosrdno tišti i podnaša dalm. učiteljstvo s nestašica i s neizrecive skupoče, siluje pišuči odbor, da kod Tog Uglednog Kluba zatraži pomoči.
Kukavna plača, kojom je dalmat. uč. jedva kuburilo u normalnim vremenima, danas je takova, da s njome nije moguče namiriti ni četvrtinu najnužnijih životnih potreba.
U ovako groznim okolnostima dalm.' uč. živi, ali i dnevno propada, jer, ono po selima hrani se samo (o da je i tog dosta)
biljevnom hranom, dok ono po gradovima s dana u dan pada u posvemašnju tjele-snu slaboču, jer uz noporan rad nema či-me, da se okrijepi.
Snage dalm. uč. rapidno malaksaju, a izmedt istoga i članova njihovih jadnih obitelja bolesti se redaju, a i množe.
U ovakovim okolnostima uz najbolju volju dalje neče moči izdržati, neče biti sposobno, da vrši svoj uzgojno — pro-svjetni rad.
Pisuči, kao zastupatelj cjelokupnog dalm. uč. upravio je na sve moguče odlu-čujuče faktore svoje prošnje, ali mu od svih bi odgovoreno, da je pokrajina Dalmacija siromašna, što u istinu i jest, pa videči, da je „Savez uč. društava kraljevine ^eške* pred nekoliko dana upravio molbu g. g. zastupnicima češkoga Kluba na carev. viječu u Beču, neka bi se oni zauzeli za poboljšanje njihovog ekonom-skog stanja, obodrilo je i pisuči, da isto učini Tomu Ugled. Klubu, te se u tu svr-hu usloboduje radi ravnanja priložiti no-vinarsku vijest o poduzetom koraku spo-menutog „Ceškog Saveza".
Pisuči je stalan, da če Taj Ugledni Klub dogovorno sa g. g. češkim i drugim zastupnicima poraditi, da se najzaslužnijim nardnim trudbenicima i u današnje teško doba najnevoljnijem patnicima sa strane države priskoči čim prije izvanrednom obilnom novčanom pripomoči, kojom bi mogli sebe i svoje sirote u ovim nesnosnim sku-počama prehraniti i zaodjeti.
Poznate su i Toj Veleučenoj g. g. zastupnicima velike patnje, a još veče potrebe učiteljstva, pa ih ne če pisuči ni nabrajati, več se usloboduje zamoliti, da se aktivnom i umirovljenom dalm. uč. sa strane države doznači borem tolino eda se ratni doplatak, koji je danas od samih 10 o/0 i to na sama stalna beriva, bude mogao povisiti najmanje na 30 % cjeloku-pnih današnjih beriva.
Vaše zauzimanje gojiti če največu zahvalnost dalm. uč. i njihove porodice, kao i blagoslov tisuča malenih, čija je sudbina skopčana s uzgojno — prosvjet-nim radom molitelja.
Najtoplije preporučujuči ovo naše ži-votno pitanje, usloboduje se pisuči izraziti najljepše zahvalnosti.
Za odbor
Predsjednik:	Tajnik:
Vjekoslav Radica	Milivoj Letica
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Št. 1556/m. š. sv.
Razglas.
Šolsko leto 1917/8 se prične na vseh mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
dne 15. septembra 1917
s klicanjem sv. Duha in dne 17. septembra 1917 z rednim šolskim poukom.
Vpisavalo se bode v četrtek dne 18. in v petek dne 14. septembra 1917 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, le na mestni nemški dekliški šoli in na šišenski dekliški osemrazrednici omenjenih dneh od dveh do šestih popoldne in sicer:
Za I., II., III. in IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju I. mestne deške šole v Komenskega ulici št. 19; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju c. kr. nemške državne gimnazije v Beethovnovi ulici; za mestno slovensko dekliško šolo in pa za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40, za šišensko deško osemra-zrednico in pa za šišensko dekliško osemrazrednico v tamošnjem šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali.
Vse podrobnosti pojasnujejo šolska vodstva ob vpisovanju.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1917.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mnogo notic, več dopisov in nekatere sicer aktualne članke smo morali zaradi tesno odmerjenega prostora odložiti za prihodnjo številko. Prosimo vse sotrudnike, da naj potrpe ; pride vse na vrsto!
mmmmmmmmmmmrmmmu Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hra^iBnica i» posojilnica „Učiteljskega koawškta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. avgusta 1917 K 151.721*19
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/s5. do '/26. ure popoldne.
«■■iiaBBHHBSBIHBEiS
-------------
Knjigoveznica
Anton jaoežic
Ljubljana -
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
ymat
3=5381

SpilSSl
Upravni odbor Učiteljske tiskarne naznanja tožno vest, da je tovariš
Karel Wider,
bivši predsednik in sedanji pisarniški voditelj Učiteljske tiskarne, mestni učitelj in praporščak,
dne 5. t. m. v Podgorici v Črni gori po kratki in mučni bolezni preminul, star 48 let.
Bodi zvestemu tovarišu in neumorno delavnemu našemu sotrudniku ohranjen časten spomin!
V Ljubljani, dne 7. septembra 1917.
• m i < mm -
iS -i* v''T: -¡S-ir '-'-i'ii-iM
Največja slovenska hranilnica 1
Lilij
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela vlog koncem leta 1916.....K 55,000.000-
hipotečnih in občinskih posojil . . . „ . „ 30,600.000-
rezervnega zaklada.........„ 1,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4
0
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 50/0, izven Kranjske pa proti 5'A % obrestim in proti najmanj l°'o oziroma V/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga	(
„Moje obzorje
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
Ali ste že pridobili mladinskemu listu „Zvonček novega naročnika?