Natisov 15.000. s old. lei Dlekciji 1 itent abrift* m di 1 in »te. bi za km 1 polr •ik. hnl 1 sak i vrti« čud* preduj paj : ■10 vrg ''J -, iSilMl I. 101, RDgL' iaoe da JhjKo" uhaja vsaki pMk, datiran a dnevom naslednje nedelj*. Uirocnina velja za A»-Bro-Ogrsko: za celo |«o 3 krone, za pol in Mrt leta razmerno; M Nemčijo stane za ttto leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; ■ drugo inozemstvo se ntani naročnino z ozi-nn na visokost post-line. Naročnino je pla-tati naprej. Posamezno netilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-liftvo se nahajata v Ftuju. gledališko poslopje štev. 3. Štev. 16. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vs strani K 32, za V. strani K 16, za '/■ strani K 8, za •/„ strani K 4, za »/,, strani K 2, za »/„ strani K 1. — Pri večkratnem ozoanilu' se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 19. aprila 1908. IX. letnik. Vstajenje ... 8fe Jan ■raz* ) kri tta PtC en* oj ni tati pode-lili II , Glt> oskof! i R» Kis.: Luni' . reo n. urt >riatf r tm ,10-» i>V8ip aicijo! Ivani it m ijgi I ni. J[ Ledeni sponi mrzle zime to premagani, — le raz gora nas pozdravlja še beli »neg, — t dolini pa cvetijo prve rožice in dvigajo avoje keliho vedno bolj gorkemn zlatemu solncu nasproti .. . Spomlad prihaja s tihimi koraki po zelenem maha, krasna, nebeško lepa devojka! In kamor pogleda, vsklijejo cvetljice, — in kjer ■e dotakne z nežnimi prsti opnstošenega drevja, pokažejo se popki, pokaže se prvo, »veže listje, — potoki šumijo velepesen pomladne ljubezni in radost, sveta, nadepolna radost vstaja v naših potrtih, krvavečih ircih . . . Spomlad, ti hčerka nebeSka, ti najkrasnejša kraljičinja, — ali ti reB došla, ali nam res iz novega ksžeš plavo nebo in zeleno planjavo? . . . Spomlad! Aleiaja ... Z navdušenimi, veselimi klici te pozdravlja novoporojeni avet! Ale-Inja... Na gori je sedel, — On, ki je avet odrešil, — in pridigoval je nesmrtni evangelij večne ljubezni. Poslušali so ga in videli ogenj v njegovih očeh in culi nove njegove besede in videli čudeže božanskih njegovih rok in padli pred njim na kolena . . . Med množico pa je bilo stotero farizejev, ki bo čutili, da mora ljubezen njih nadvlado premagati, in stotero krvoločnih biričev, ki so komaj čakali, da zasadijo svoje meče v ljubezni polno tree Odrešenikovo... In v množici ljudstva je stal temni mož, ki je prodal Boga ljubezni z enim poljubom za trideset srebrnjakov ... Od Poncija do Pilata je vodila pot na Golgoto! In žeblji bo predrli svete roke, vojaška snlica je usmrtila truplo, v katerem je živel Bog . . . Pravijo, da se je vozil paganski učenjak po morju ob bregovih neznane dežele. In nakrat začuje glas. Ko pride z barko bližje obrežju, čuje besedo: „Veliki Bog je umrl". V istem trenutku pa je nagnil nacarenski Jezus svojo glavo, izgovoril svoj ,,Ecce homo" in nmri ... Preproga tempeljna je bila raztrgana, grebovi so se odpirali in potres je premikal zemljo . . . „Veliki Bog je umrl" ... Ali — čez tri dni je zopet vstal! Božanska volja je premagala koščeno smrt! Vstal je — in kakor zlato dedščino položil je svojim učencem besede v roke: , Jaz sem pri Vami do konca sveta" ... Ogoljufani vrag. Vrag je nesel neko dušo, na katero je že dolgo in težko čakal, proti peklu. Hudo je priganjal svoje pomočnike na delo, kajti pripravil je duši najbolj vroči kotelj. Ali vse je bilo zastonj. Od zgoraj so padale kapljice, ki so vedno ogenj pogasile. >Tu treba red napraviti«, je vzkliknil vrag in divjal proti nebu. V nebeški predsobi je sedel angelj, ki je imel ravno službo in je ravno ključe sv. Petra cedil. »Jaz se hočem pritožui*, je dejal vrag malo prestrašen, kajti nebeški vonj mu ni ugajal. Potegnil je konec svojega repa po predpisu navzgor in rekel: >— naznanim se torej I« >]a, jaz moram vendar vedeti, zakaj in kako«, odgovoril je angelj. >Veš«, pravi vrag, »ved let sem čakal ravno nato dušo; po kontraktu pripada menr; in zdaj, ko bi jo rad milo cvrl, mi vedno ogenj ugasnite«. ■Mi f« vpraša angelj začuden ter pogleda skozi neko luknjo v oblakih; — »oj ti tepec, ti neumni vrag 1 Tiste kapljice so — solze matere dotične duše I« Fl. BI. Spomlad, — spomlad je vstajenje! Božanske pravljice nam dvigajo srca, nove moči čutimo, novo npaDJe pregreje mrzle naše duše .. . Spomlad! Kdaj zapoje človeštvo svoj „aleluja"? Kdaj smo rešeni? Kdaj zmaga resnica nad lažjo, ljubezen nad smrtjo, pravičnost nad sovrašvom ? . . . Kdaj, o kdaj ? . .. Politični -pregled. Gališki namestnik — umorjen. Narodnostna gonja je dovedla tako daleč, da se pričenjajo udomačiti ni pri nas ruske navade. Na cvetno nedeljo popoldne je ustrelil ruainski študent Miroslav Sjeczynskij gališkega namestnika grof* Potockega. Torej politični umor! O dogodku se poroča sledeče : Lvov 12. aprila-. Namestnik grof Potočki je dajal po navadi vsako sredo in nedeljo avdijence. Danes se je naznanil tudi 32 letni študent filozofije Miroslav Sjeczynskij, Češ da hoče prositi z-službo suplenta. Avdijenca se mu je dovolila. Naa mestnik je sprejel študer.':«:.'h '/i 2. uri. Komaj je ta v sobo stopil, ko je že potegnil 6 cevni revolver iz žepa in ustrelil 5-krat na grofa Potockega ter za-klical: »To za Rusinom prizadete krivice 1« Grof Potočki se je držal Že nekaj časa po konci in je zavpil: »Držite ga 1« Prišli so služabniki. Ali študent se ni branil. Ko ga je policija odpeljala, dejal je rusinskim kmetom: »To se je zgodilo za vasi« Prišli so zdravniki, ki so pa izpoznali, da so namestnikove rane smrtne. Namestnik je še dejal: »Naznanite cesarju, da sem bil vedno njegov najzvestejši sluga«. Ob 'js 3. uri je grof Potočki umrl. — Morilec je sin grško-ka-toliškega duhovnika Nikolaja Sjeczynskij in imel je že dalje časa namen, da umori namestnika iz političnih vzrokov. Zaprli so tudi njegovo mati, ki je dejala, da je ona okrepčala sina v tem načrtu. Tudi sestre in prijatelje so zaprli, ker govorijo, da je to cela zarota rusinskih nezadovolnežev«. To so glavna poročila. Preiskava bode še marsikaj drgnala. Za javnost pa je že dogoano, da privede narodnostna gonja do brezobzirnega prelivanja krvi. Poljaki in Rusini sta si bratska naroda in vendar ju loči najhujše sovraštvo. Poljska žlahta zatira rusinske trpine kruto in brezobzirno. Grof Potočki je bil pa vodja tega zatiranja, kar bo dokazale zlasti zadnje deželne volitve. Tako ni čuda, da se je navzela rusinska mladina revolucijskega duha bližne Rusije in da je mislil končno mladi Sjecynskij, da stori „ju-naški čin", ako ustreli prvega uradnika r deželi... Grozni je ta dogodek in z bengalično svetlobo pojasni Žalostne razmere te nesrečne države, ki zdrnžuje toliko narodov in toliko sovraštva. Morda bode strel fanatičnega študenta predramil tisto dunajsko gospodo, ki vedno spi in ki hoče pereča nasprotja, krvavo sovraštvo z mlečnimi besedičanji pokriti. . . Zvišanje davka na žganje. Finančni minister hoče davek na čisti špirit od 90 K na 140 K pri hektolitru zvišati. To zvišanje naj bi veljalo od 1. septembra 1908. Država bi zvišala s tem svoje dohodke za 30 milijonov kron na leto. Ta denar bi se porabil v prvi vrsti za posamezne dežele. Gotovega seveda še ni ničesar sklenjenega. Štajerski deželni zbor se skliče baje po Binkoštih k večtedenakemu zasedanju. Rešiti bode imel v prvi vrsti proračun in volilno pre-osnovo. Morda pa se vlada še premisli. Poslanec A- Kaiser umrl. 7 t. m. je umrl na hitro bivši podpredsednik državne zbornice in načelnik nemške kmetske stranke posl. Aug. Kaiser. Bil je vedno poštenega naprednega prepričanja in navdušeni zagovornik kmetskih pravic. Rekrutna predloga, ki jo je sprejela državna zbornica, predno je šla na počitnice, določa zvišanje domobrambe (landwehr) za 4.740 mož. Letos se bode poklicalo 103.100 rekratov pod orožje. Podpora za Orožne vaje. Vlada je predložila postavo, ki določa pod gotovim pogojem podporo za družine onih, ki gredo k orožnim vajam (Waffeniibung). Podporo bi dobile tiste družine, katerih življenje je bistveno odvisno od zaslužka vojaka. Dobilo se bi 50% navadne dnevne plače. Upamo, da bode državni «bor to potrebno postavo kmalu sprejel! Kletski nadzorniki. Kakor znano, določa novo sprejeta vinska postava nastavljenje klet-skih nadzornikov. Vlada je določila J 7 takih nadzornikov in za troške svoto 100.000 K. Vinsko-knlturni odbor smatra to za premalo. Ta odbor je tudi grajal, da se vzame teh 100000 K iz sklada, ki je namenjen za podporo po trsni uši prizadetim. To je tudi res grdo! Kaj pomagajo vsi nadzorniki, ako nima kmet denarja, da bi se boril proti trtni uši. Odbor se je tudi pritožil proti nvozu pokvarjenih ogrskih vin. Državni dohodki in dolgovi. Državnega dolga imajo po zadnjih izkazih : Nemčija 15.000 milijonev markov Rusija Francoska 12.000 24.500 Avstro- Ogrska Angležka Italija Severna-Amerika 12.000 12.000 10 000 9.500 » » n n n a n n Nekatere države plačujejo eno tretino (Vs) vseh svojih dohodkov za obresti državnega dolga. Judovski milijonarji se imajo pri temu seveda dobro. Zanimivo je tudi, sčem plačujejo posamezne države svoje potrebščine. Nemčija jih plačuje večinoma z dohodki iz državnih podjetij. Dohodki iz državnih podjetij (rudnikov, železnic itd.) znašajo: V Nemčiji......53% B Franciji......10 „ > Angliji......10 „ in vse druge države še manj. To se pravi: Na Nemškem dela država iz rndokopov, železnic itd sama največ prelita, drugje in pri na Av-st jakem pa pusti vlada, da vtaknejo judovski ? ..pitalisti te profite t svoj žep. Koliko davka bi lahko odpadlo, ko bi imela država vse rudnike in železnice v svoji lastnini I Boj za Stoperce. (Izvirni dopis.) Zopet se bodo vršile občinske volitve pri nas dne 21. aprila t. 1. Oj kakšen strah pri naših različnih klerikalcih in .liberalcih", po- aebno pri župnika Kečeku, Vrabiču in našem .vzornem" nadnčiteljn Hrenn. Ce vzameš v roke cnnje, ki se kličejo na ime .Narodni liat" in „Novi SIot. Štajerc", potem bodeš videl, kako divji in besni bo postali zgoraj navedeni ljudje. Žveplo in smrad bruhajo iz sebe in da pokažejo tudi svojo izboroo omiko, snmničijo in napadajo na nesramen in podel način svoje politične nasprotnike. Kaj ne, to je lepo za krščanskega duhovnika, ki nosi v ustih ljubezen do bližnjega, v srcu pa divje sovraštvo, s katerim bi najraje ugonobil vsakega, ki ne trobi v njegov rog? Pravijo ti ljudje, da so bile prejšnje volitve razveljavljene vsled nevednosti in sleparije župana Štefana Jus in tajnice. Previdno pa zamolčijo, da so se volitve le razveljavile, ker je obveljal neumni predlog prekunštnega klerikalnega občinskega odbornika Ignaca Vrabič, katerega je ■tavil v javni seji dne 16. junija 1907 namreč, da so se spremenili volilni imeniki. To je bil edini vzrok za razveljavljenje in vse drugo kar pišejo ti ljudje je podla laž katero trosijo, da bi zbegali volilce. Sicer pa sta župan in tajnica tožila Vrabiča zaradi snmničenja sleparstva pri volitvah in bi bil omenjeni tiček dne 20. marca t. 1. skoraj prišel v kletko, da ni lepo prosil za odpuščanje in še vrh trga plačal vse stroške in še 10 K. globe v ubožno stoperško blagajno. V „Narodnem listu" in drugje se čita, da ae sedanje volitve vršijo nepostavno in se ob ednem poživlja glavarstvo, da naj nastopi proti županu. Zavedni stoperški volilci se tem otročjem zavijanju kar smejijo, posebno ker vedo da hočejo s tem ti ljudje volitve samo zavleči. Kje je resnica, se vidi že iz tega, da pospešuje župan nove volitve kolikor mogoče, samo da bi se rešil že enkrat tega križa. Da bodo Stoperčani vedli, kje je resnica in kje je laž, hočemo tukaj objaviti popravek, katerega je poslal župan Štefan Jas „Narodnemu listu" na njegov lažnjiv dopis od dne 26. marca t. 1. štev. 13. 1. Ni res da so bile občinske volitve razveljavljene •radi velikih nepostavnosti. Res je, da je c kr. names-tnija občinske volitve razveljavila zaradi edinega formalnega vzroka. Ni res, da se nahajam jaz kot župan v sodnijski preiskavi zaradi ponarejanja volilnih imenikov, ki so bili med razpoloženjem menda 3 krat premenjeni in ponarejeni.- Res je, da nisem bil kot občinski predstojnik nikoli in tudi sedaj ne v sodnijski preiskavi zaradi ponarenja volilnih imenikov, ampak da je bil dotični obrekovalec, ki me je tega čina obdolžil vsled moje tožbe z dne 20. sušca t. L pri okrajni sodniji v Ptuju primerno kaznovan. Res je, da so se volilni imeniki le enkrat spremenili in samo na zahtevo klerikalnega občinskega odbornika Ignaca Vrabič, kateri je pri seji dne 16. junija 1907 to predlagal, kar se je potem v občinskem zbora soglasno sklenilo. V Stopercah, dne 6. aprila 1908, Štefan Jus, župan. hedsj pa še hočemo obračunitijj z našim' nasprotniki in sicer najprej z g. župnikom. Vi gospod župnik se brigate toliko za nas in vtikate svoj nos v občinske zadeve, akoravno si s tem le nakopavate sovraštvo in prepir. Ali Vam je tega treba ? Vprašamo Vas, ali je bilo boljše poprej ko smo medsebojno, če že ne prijateljsko pa vendar dostojno občevali, ali pa je boljše .sedaj, ko je ta prepir že doBpel tako daleč, da ae že poslužujete sredstev, ki niso več dopastna za izobraženega človeka? Pozivljemo Vas, da mirujete, kajte „vsaka sila do vremena", in končno se lahko pripeti, da bodemo pri prihodnji birmi nastopili proti Vam in na merodajnem mestu navedli stvari, ki Vam bodo jako neljube. . Da se naš Vrabček obada in za peha občinske volitve, to bi še konečno vsakdo uvidel, ko bi ta človek le ne bil tako preklemano neumen in prismojen. Ta se vsede in napiše oblastno na glavarstvo kakšno skrpncano pritožbo, — se ve duševni oče teh pritožb je kdo drugi, saj on bi tega ne mogel napisati, — potem pa misli: .Zdaj pa bo že veljalo, saj sem jaz Ignac Vrabič, občinski odbornik, .veletrgovec", posestnik knDŠtna glava, napisal na grajščino. Oj ti vboga reva! Zakaj se pa Vrabič sploh tako peha za občinski stolec ? Mu pač zopet diši občinska blagajna! Ko je on gospodaril kot načelnik krajnega šolskega sveta, je bila taka suša v blagajni, kakor bi bilo nastopilo sedem la-kotnih let kljub temu, da ee je vsako leto pobiralo za šolske potrebe posebej, za popravilo stare šole posebej in za razširjanje nove šole posebej. Ko pa je Vrabič oddal poBle novo izvoljenemu načelniku kajnega šolskega sveta, je ta sprejel ,od Vrabiča celih 6 Kr. reci šest kron gotovega denarja. Vprašamo Vrabiča, kako je gospodaril a tistim denarjem, ki je bil namenjen edino le za razširjanje nove šole in ki bi bil sedaj že narastel na 1600 Kr..,? Vprašamo pa Vas, stoperški volilci, kako mislite o tem ko bo prišlo zopet na Vas plačilo za razširjanje in stavbe nove šole in bodete morali zopet globoko poseči v žep, samo zato, ker je Vrabič tako dobro gospodaril, da se je ves isti za stavbo nove šole namenjeni denar nepotrebno porabil in potratil. In tak mož bi naj postal stoperški župan ? Ali ne veste, da je bila občina, ko je prevzel ^dosedanji župan Štefan Jus vodstvo, zadolžena za 400 Kr., občinske doklade pa so bile že vnaprej sekvestrirane po sto-perškem in majšperskem krajuem šolskem svetu? Danes pa je v občinski blagajni 400 Kr. gotovine in občina ni nikomur ničesar dolžna. Je li to umno gospodarstvo ? G. nadnčiteljn Hrenu pa svetujemo, da se naj briga za svoje šolske posle in naj nas on in njegova žena lepo pri miru pustita, sicer pridemo b stvarmi, ki ga bodo jako neprijetno, dirnile. Je pač nekaj čudnega s takšnimi kranjskimi privandravci, ki bi radi nam domačinom zapovedovali. Ker se jim pa ne posreči kar želijo, pa se skušajo na grd in neho-neten način maščevati. G. Hren bi pač tako rad videl, da bi njegova ženska kuhala, peBtovala in ob jednem navidezno tudi poučevala. Lepa hvala za takšno šolo! Moida je na Kranjskem takšno poučevanje v modi, mi Stoperčani pa tega ne maramo, zato pa se bodemo še zanaprej upirali temu. Sicer pa imamo tudi za njega, če bo dalje roval, že pripravljenega jako zanimivega gradiva. Toraj pozor! Ker se v omenjenih cunjah napada na skrajno sirov in žaljiv način rodbino nadučitelja v. p. Zwirna in učiteljica Kakovec, hočemo za danes nadutemu dopisunu le zabrusiti v obraz, da je nesramni obrekovalec in lažnjiv e c tako dolgo, dokler ne bode dokazal, da je Matilda Zwirn res kedaj klečala pred škofom, da se ima nadučitelj Zwirn škofu zahvaliti da je v Stopercah. Ce nam to dokažejo, plačamo drage volje 100 Kr. Dopisu nu bode tudi v oči baje Zwirnova visoka penzija ! Bi je pač sam rad bil deležen! Tudi mu ne gre v gTavo, da/ se Zwirnom dobro godi. Še državne poslance hoče na nje nahujskati. No, mislimo, da ima državni poslanec kakšno drugo delo, kakor da ae bo brigal za to, ako se Zwirnom — dobro godi. Zna pa se zgoditi, da bodemo mi brez državnih poslancev vzeli metlo v roke in temeljito pometli s tistimi ljudmi, ki z lažmi in natolcevanjem sleparijo javnost in hočejo škodovati na ugledu poštenim ljudem, samo da bi sami v kalnem ribarili in še nadalje izsesavali ubogo nevedno ljudstvo. V tej stvari še ni izgovorjena zadnja beseda. Tudi mi imamo gradiva dovolj! '■l Dopisi. St. Lenart pri Laškem. ,SIov. Gospodar" št. 13. je zopet prinesel prav skrpani dopis čez naročnike .Štajerca", a zopet brez podpisa. Zato ne moremo natančno nganiti, kdo da je dopisun, če je opica ali je ptič krokar, da ima časa dovolj praskati po smradljivemu gnezdu. Zato se ne vemo komu zahvaliti za dopis in za njegov trud tako .izbornega" dela. Pa naj si bo ta ali oni, a to je gotovo da vsak delavec se veseli plačila, dopisun pa odgovara! — V zimskem času se roparskim pticam slabo godi ker narava počiva in zemlja z snegom pokrita leži. Najbolj so zastrani ptiči krokarji, ker so malo kedaj nasiteni in bi tudi radi zmirom kaj bolšega požirali. Jednaki ptiči se tudi pri nas v St. Lenartu nahajajo in sicer v človeški podobi. Tudi ti prežijo iz svojih zavetišč, koga bi ujeli in z svojimi kremplji opraskali. Najrajši bi nas naročnike .Štajerca" pogoltnili, pa smo jim preveč .giftni". — Pa kakor v zimskem času lovci nastavljajo strup roparskim živalim, tako bomo mi naročniki .Štajerca" nastavili vam krokarjem tako zobanje, da Vam bode v Vaših .krofih" obležalo. ProBili pa bodemo tebe, naš prijatelj .Štajerc", da nam še ti pošleš kakšen škit proti tem požeruhom, kajti pri nas ne zadostuje krtača ali metla. Pri nas bi se rabila puška dvocevka da bomo lahko zadeli vsakega krokarja ; veliko jih že itak ni, razleteli po svetu še v Ameriko so mislili leteti, pa so se zbali, kajti peruti so bile preslabe, o: so še rajši v svojih gnezdih in sedaj se a njajo v .Štajerčeve" naročnike. A pri nas b] slabo požirali sicer samo tako zobanje da] Vam bodejo sline cedile. — Pravite da dep v smrdljivo mlako .Štajerca", mi pa bodal streljali v smrdljivo gnezdo krokarjev, da H odmeval glas naših pušk križem sveta. Naj o] bralci .Štajerca" izvejo, kdo da je v St.| narta doma in s kom se peča. Pa ne mi. dragi bralci, da se bo za naprej tako pi kakor se je nekdaj pelo: Ljubi svet' h kako si ti svet maš majhno faro pa pol deklet. Pač pa se bode pisalo: kako Lesi napreduje namreč v — dolgovih in uboj — Zakaj? — O tem prihodnič. St. Lenarski Iotci! Iz St. Janža pri Zibiki. Ljubi Štajerci! nekaj ti moram naznaniti, kako se godi tvoji družnikom, pa tudi tistim, ki niso tvoji dr. niki, ki so jih obdolžili, da so Zibiško pen društvo v tvoj časopis dali. Obdolžili so g. Zikj nika, g. Stipčiča, g. nadučitelja, g. StrnSa g. Vračko, g. Lebra., g. Canžeka in še vel takšnih, ki so nedolžni pri tem. Kleribl mislijo, da je le moški spol sposoben zato. I me ženske tudi nismo tak zarnkane kakor 1 biški klerikalci mislijo. Pa tudi ne tako, I pevsko društvo, ki po poti ponavlja tenor, I pozabi na svoje stare dolgove. Še nekaj: ■ hujši je naš organist Anton Čander, ki ob J deljah okoli cerkve skače in šinfa črez ljubi „Stajerc"; namesto da bi šel v c« opravljat in orgljat, pa še zamudi, da nič orgla. Le gledi, da se poboljšaš in Bpet o: da ti ne bode treba birnio nazaj nositi po ker to bi bilo pretežavno za tebe; saj zdaj časa, ker moraš gledat, da apno razpi in ti ne bode zaostalo. Za zdaj konec Več deklet in žen Od hrvaške meje. Ker že večkrat bed ošabne popravke župnika Vogrina, kakor di bil najbolj nedolžen angelj med Barbarini!« me sili, da Vam poročam nekatere resnične] tega gospoda. Vprašam Vas toraj, g. Janez I pomuk, ali se nič več ne spominjate, kaj 1 nekdaj v Za vrču delali ? Ali nič več ne val kako vas je neka gospa opraskala, ker ji ni dali mira ? Ali ste že pozabili na lepe izpreb po hrvaških gozdih v spremstvu lepe deklice?' Verojetna oseba mi je to nekoč pred priči potrdila, da Vas je vidla, kako ste vesel* srca korakali na strani krasne devojčice. Ni gospa mi je zopet opisovala, kako ste pri I panju v Dravi silili v bližino žensk ter jih bij ogledovali po rešpetlinu. Kaj ne, g. Nepom to je bilo krasno? Tistokrat vam najbrž I vrčani tega niso zamerili, ker ste dobivali il| izglede od strani dekana, ki je tudi še I glavna vaša opora. Ker pa ste prišli z Ril zekom k naši sicer mirni Barbari delati pni in snovati edino za Vas koristna , Marij društva" moramo avetu razložiti Vašo in I vrčega dekana vedenje. Hočem ti toraj, di .Štajerc", kolikor mi je resničnega znano, I poročati. On je tisti, ki vedno druge šunta z« tebe in zoper tiste, ki berejo .Štajerca". Kal po eni strani g. Vogrin, tak je po drugi atol ta častitljivi starček dekan popolnoma zrn: ko je prišla tja dol na Zavrč — Zofka in I mika sta nosili vino iz dekanovi kleti, za I base pa je dekan posebej skrbel. Pilo in jI se je v pozne noči. Kaj se je vae godilo ni dovjem, nisem mogel zvedeti — v deri jlrastovcu in govenskem vrhu pa so dek take debele govorili, da so ee človeku laajei žili. Zofki pa je menda dražba že precej of relega človeka postala predolgočasna in zle si je zaporedoma več drugih mlajših mofii pri zadnjem je celo začela bolehati. Kdo je bolezni, dekan ali posetnik iz celo sama, nam še ni povedala - - u da ne bo nič hujfipga, kakor je bilo pri terih devicah .Marijine družbe". Za mislim da je dosti — če pa ne bodeta pni nas farane in pa našega priljubljenega .Štajd pri miru bom pa prihodnjič še več povedat pa vam kaj ni prav, pa lahko tožite — j sodnijo Vam bomo vse zopet v spomin pi cali. Besnicolju " , pra Vsi je : 80 K OsUli boeiemo da bodej Naj čast St._ I* mislil Nest« este, niat« hode 9 — V Nezbišah. Dragi Štajerc! Poišči v svojih cenjenih predalih vsaj kotiček prostora za naše ,ljnbe" Nezbišane, saj so »redni da jih priporočiš. Seveda se bodo revčeki jezili, češ kdo nas ja pa dal t .cajtioge", toda naj se raji srdijo tad svojimi grehi, kojih so tako veliko naredili liriino po noči, sekajoč dolge gabre, debele takte in mogočne hraste t grajskem gozdu, Toda vse pride na dan, česar si te v boge dnše gotoTO niso mislile. Revčekom so se kar hlačice tresle, ko so jih začeli orožniki sknpaj goniti k ko je komisija cenila škodo, ki so jo napravili še čez tisoč kron. Že pri prvi sodnijski obravnavi jim je nšlo srce v hlače, da so priznali svojo krivdo, kar so se prej nasproti orožnikom tako mogočno pridašali in tajili da ni rei. Ali žalibože spravili so pa ti naši »pošte-njakoviči" celo občino na slabi glas, da zdaj viak s prstom kaže za nami in se nam zanič-ljiro posmehuje, češ da v Nezbišah smo sami „nnnoviči". Toda da ne bodete trpeli na dobrem imenu vsi vaščani in da ne bodo cenjeni bralci Štajerca mislili da smo vsi Nezbišani bili pri tem od Boga prepovedanem poBln, bi bilo dobro zapisati imena tistih ,,odličnih'' mož. Za danes to pustimo. Ako treba, pa še pride. Naj bi bili raji ti ljudje zadovoljni s svojim in ne bilo bi jim treba postaviti sebe in celo občino v toliko sramoto. Zdaj teče sodnijska obravnava ki bodo strogo postopala, in obžalovanja vredni Ijndje Čakajo s slabo vestjo in težkim srcem kakšno kaio da jim bodo v Šmarji skuhali, kadar bodo priromali v „špehkamro". Ah moji dragi Nezbišani šli bomo Čepet Tjakaj gori v Šmarsko Inknjo Kmala bode naš izleti Resnicoljub. Laporje pri Slov. Bistrici. Dragi štajerc, zopet Ti poročamo nekaj o žnpnikovem delovanju. — Nenasitljivi Medved z svojimi privrženci zakrivili so, da je prišla pri nas štibra od 12',',-nih nakladov na l007#-ne cesarske štibre. Nepotrebne farške stale (stare so še bile jako dobre}, nepotrebno porekšanje cerkve (kajti cerkev zdaj nič ni večja), prizadelo nam je veli--kanaka plačila in rabote. Stroški znašajo samo pri cerkvi 30 725 K. Ker pa Medved ve, da bi višja c. k. oblast ne pnstila štibre več povišati, sknSa farane in tudi znnanje, kteri imajo v La-porski fari kako posest, po dragi poti prido-bavljati. Pošilja namreč od cerkvenega odbora potrjene plačilne naloge, kteri imajo lice, kakor da bi bila stvar od c. k. sodoije ali c. k. gla-vantra potrjena. Cerkveni odbori pa nimajo ne trohice eksekntivne moči in se čuje, da vlagajo posestniki reknrze zoper te plačilne naloge. Priaanesel pa je župnik Medved pri tem plačilu atndeaiškemu patronatn, nnnam, kteri m je naložil samo 700 K, postavno pa bi moral patron tretino svote donašati. Tudi naš sv. Peter ima precejšno premoženje ter se mora postavno t prvi vrsti cerkveno premoženje pri stavbah in popravilih porabljati. Pa kaj! Petrn se premoženje ne sme krčiti. Medvedu se mora mošnja polniti, pač pa se naj nam faranom kožo čez nšesa potegne. Mi farani bi se zanimali za Božjo čast če bi nekaterim ne bil več žalostni dob]-" ček. Tiste ptičke pa že prav dobro poznamo, po perjn in petjn. Kmetski pridelki v naši fari" obstojijo samo v vinskih goricah. Kaže se, da so vinske gore uničene in kaj potem ? Vinski pridelki za 80% nazaj, — štibre pa za 907. naprej; potem se bodemo kesali, pa bode prepozno, Ostali nam bodejo prazni sodi in prazne mošnje, Medvedu pa "polna malha! Osnoval nam bode Medved posojilnico ter nas z denarjem proti velikim obrestim .osrečil". —- Kmetje pozor, Medved se giblje! Oh, ko bi prišel ob Veliki noči odrešenik sveta ter pregnal z bičejn barantače iz hiše Božje! Več Lsporčanov. Šoštanj. Dragi .Štajerc", odkril si nam že mareikako nmazano delo naših prvakov, in ti niso megli besede ogovarjati; danes pa ti poročamo o tistem človeku, ki se imenuje prvaški firiber in je pri nas kriv cele nezastopnosti obeh strank. Povsod je povdarjal ,to sem jaz napravil', , jaz vodim celo politiko Slovencev" it. d. Tsi listi so mn radi odprli svoje predale, udrihal je z svojim špičastim jezikom po vseh stanovih in uradih, dennnciral vsakega nradnika, kateri _ 3 — ni hotel trobiti v njegov rog, nikdo mu ni bil dosti „naroden", medtem ko je on nosil nemški trat po Koroškem. Naš list je to Že pribil ob priliki,. ko je ta možicelj iskal službe pri nekem nemškem advokatu, kateremu je pisal da je v srcu vedno .Nemec" a da sedaj mora biti »Slovenec", kruh je kruh. Pokazal je to res imenitno, svojega gospodarja ima tako na žnurci in ni zastonj nastal pregovor: „Unser Majer hat alles verineihert". Seveda se je to lahko zgodilo, ker ni v našem naprednem trgu človeka, da bi ga ta mož ne bil obdelal v kakem časniku, naj si je še tako ugleden tržan, ja še celo njegov šef ni bil izvzet. Po njegovem govoru v gostilnah in drugod morali so kar lasi nstajati, če so ta veliki gospod svojo, čez vse kunštno čeljust odprli. Z eno besedo: nedosegljiv človek! Služil je kot vojak pri raznih branšah, v svojih 3 letih bil je dragonec, huzar, kanonir, pionir, ob enem tudi pri železničnem polku; vsled tega je tndi smelo trdil: pošta mora od Woschnagga ter Lisec ne sme postati poštarica. Koval je tožbe in dopise ter govoril, da ima pri ministru ,,velik npliv", vsi uradniki morajo V stran, tsi trgovci morajo izginiti, ako njemu ni všeč ; oštirje in obrtnike se mora bojkotirati in morajo poginiti, zdravnik in župnik morata v stran.. . Zdaj pa,. kunštni politik, pobesite no-siček: kdo je kriv, da je prišla posojilnica v Škripce, in da prvaki že vidijo svoj konec?Ker tako radi govorite o kaki obrtni stroki in da ste bli tako vzoren klučavnicar, da ste cele Železnične šine povrho z jeklom varili v naših ognih ter vaših 20 do 30 delavcev, in celi vaši patenti niso mogli vas rešit, da ste sobo zaprli pa šli za pisarja, — vam rad verjamem, da tudi Šoštanski obrtniki po vaših nasvetih in politiki ne pridejo na zeleno vejo. Ta prvaški čin ste doigrali, zato Vam tudi obrtniki hrbet obračajo; vi ste zatoj obrnili vaš plošč na klerikalno stran: Kakor črijemo, se vam je kolikor toliko posrečilo, da ste zaupnik in svetovalec pri ,,Ljudski posojilnici" v Celji; nas vsaj čaka dobra zavest, da bOBte tudi tam tako svetovali, da bo lahko polom nastal... Naši prvaki in škrici so svojo delo dokončali, temu firiberjn pa želimo srečno pot tam gori v planine, da bo pri Planinšeku užival zasluženi pokoj. Z doline pa le kaj, dokler se ne sesuje Še kup zafarane politike po Baši glavi! To vam še želijo prijatelji nepoznani! Podava Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu v četrtek dal. Ja! ja I Je že tako! Štiri rihtarjev ne more biti naenkrat. Je kaj neukretna ta postava, da dovolile enega. Nam Podovcanom je tndi dovolila le enega. Pa je ta zato fejst kerlc. Frauček Gielman mu je ime Korenjak je pa od pete do glave. Pa novi občinski svetniki Arnej Panman, Štefan Modec in Štefan Panman ne zamerite mi, da sem rihtarja najprej pobožal, se je še za vat tri, ki ste tndi vrli in pridni, nekaj ostalo. Se niso samo za Franceta, ampak tudi za vas topiči pokali po Podovi in Brezulah, da je le kar veselo bilo. A to vam vsem povem, ostanite trdni, drugače pridete zopet v „Štajerca", pa ne pobožani ampak — poštriglani. Gustl od Savinje. Dobje pri Planini. Dobjanski golobradec piše v Fihpoau, da se bližajo občinske volitve in naj se ljudje ne dajo zapeljati od kupice črnega vina. Mi vam povemo golobradjeki, da ne bodete aič komandirali, kaj bo pil in kdo do pil. Vaš, posebno župnikov največji pomočnik pa je šnops. Ali še župnik ve, kdo je pred leti volil njega in njegove podrepnike? Par flaš šnopsaje bilo. Star pregovor pravi: V vinu je resnica, v šhopau pa presica. In žnpnik ima tako zaupanje do te pijače, da je hotel dobiti na svojo hišo pred cerkvo žganjetoč. Njegova draga soseda iz Pajarskega ni posili-ne, velekramar ga točita na drobno in debelo, ko župnik najlepše pridigajo. Žnpnik naroči v spovednici možem, naj pridejo k njemu. Potem jim pa obija v glavo, da morajo voliti same krščanske može. Ali nismo vsi krščanski? Pred tremi leti je pisal Vnrkelc, da so izvoljeni sami verni katoliški poštenjaki r občinski odbor. Kaj so pa ti poštenjaki storili ? Žnpnik je prosil za žganjetoč, pa ga ni dobil. Zato pa je bil strašno jezen in katoliški poštenjaki so delali proti Trefaltu, Kladniku, Korit-niku, de Tomu. Le za Pajarco si je žnpnik raz- trgal dvojne podplate, da bi dobila gostilno. Kako je to Vnrkelc, da si bil proti vsem moškim prosilcem za žensko si se pa toliko pehal in se še sedaj ? 1 Hm, hm! Ti katoliški poštenjaki so pa tudi hoteli vničiti sejmišče in stem sejme na nič spraviti, občino pa ob dohodke. Občinska koča jim stoji vedno prazna. De Toma je pa niso hoteli dati v najem, ki je ponujal 200 gold, na leto. Sedaj bi s tistim denarjem že bila hiša z dolgovi vred plačana. Ti katoliški poštenjaki so tako daleč prigospodarili, da morajo ljudje mrliškemu ogledniku plačevati po 7 kron. Ti verni katoliški poštenjaki so bili proti naduči-telju in so mislili, da imajo tako trde glave, da bodo z njimi zid prebijali. Pa ao se zmotili, in občini napravili precejšne stroške. Ako ti poštenjaki tako dobro gospodarijo, pa naj pokažejo, kaj so prigospodarili. Doklade so zmiraj tiste. Ko je pri državnozborskih volitvah nek kmet rekel, da se naj kmeta voli za poslanca, sunil ga je Vnrkelc pod rebra in rekel: Kaj bomo kmeta volili, kmet je preneumen za to. In tako Vnrkelc še zdaj misli in ima Dobjane za norca ter jih plavža. Mi pa mislimo, da so Dobjani zadosti pametni, da ne potrebujejo farškega jerobstva. — Kaj pa si se Vnrkelc tako zaklepal pred nekim dekletom in tajil pred njo in možem, da si jih s prižnics sramotil. Pred telo faro ljudi sramotiti, to je tvoja navada, a potem pa vse tajiš. Glej rajši na tvoje Marijine device. Boš moral na to društvo nabiti bolj trden obroč; letos gre na široko, ko kvas. Ženske pravijo, da jih bo 14 prepevalo kmalu pri zibelki Marijino čast. Vidiš Vnrkelc, to je sad tvojih naukov, ko v spovednici praviš dekletu, da ne sme drugim nič povedati, če je tudi res kaj imela z devičarjem. Izobraževalno društvo bo treba v Dobjem ustanoviti. Žnpnik bo predsednik in bo mlatil po prazni slami in delal sovraštvo, posilikramar pa bo namestnik in bo podučeval ljudi ker je že naredil skušnjo, ki je bila precej draga. Potem pa bomo te ljudi volih t občinski odbor in takrat ne bo več čas, da bo iz Dobja nastal paradiž, kjer škrat gospodari in lakota hlačari. * Šent Vid v Podjunski 'dolini. — Dne 26. marca se je pri nas vršila volitev iz prvega razreda v občinski zastop, ker je bila voliteT dne 18. 12. 06. zavoljo nepostavnosti od deželne vlade zavržena. Zmagali so vrli n a p r e d-n j a k i, akoravno je znani g. župnik Svaton agitiral na vse sile! Poročali smo o temu že v zadnji številki. Tako je vabil župnik volile« t farovŽ in jih tam »poučeval* pa vse —zastonj. Prišli so h volitvi in volili — napredno. Kamor sam Svaton ni šel je poslal druge ljudi, da bi naše volilce nagovorili, naj volijo z stranko g. župnika. Nič ni pomagalo. Možje so ostali trdni in se niso pustili vjeti v črne mreže. Tako je prav! Gosp. Svaton pa je dobil pravi odgovor, katerega je zaslužil. Vrlim volilcem krepki »Heil" I Opomniti se še mora, da je Svaton v tisti noči pred volitvijo ustrelil psa gosp. Grego-ritseha, — naprednjaka. O tej zadevi se bo seveda še na drugem mestu govorilo. — Tako dejanje enega župnika gotovo ni v smislu Tistega, ki je rekel: .Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Škocijan V junski dolini. Ljubi .Štajerc" ! Dne 7. t. m. prigodi 1 se je v Maierjevi krčmi v Skocijanu prav neprijetni slnčaj. čuvaj Bunček, ki je bil isti dan pred par urami pri spovedi in sv. obhajilu, se je v tej klerikalni gostilni napil in je bil tako pijan, da se je obnašal kakor znorel, bil po mizi in vpil ter je več dostojnih, mirnih škocijanskih meščanov brez vsa-cega vzroka naJBuroveje opsoval z besedami kakor .falot", „lump", »smrkovec" itd. Stvar pride še pred sodnijo. žalostno je le, kako daleč so prišli klerikalci z najsvetejšim zakladom, z sv. vero 1 Neposredno pred tem dogodkom je bil ta klerikalni agitator pri sv. obhajilu in takoj potem se je tako obnašal, kakor da bi norel. Drugače imajo krČmarji navado, da tacega pijanega človeka iz sobe vržejo; ah klerikalci se ne zapustijo. Celo usmilil se je podivjani možakar klerikalcem; ko je hotel oditi in je bil že pri vratih, poklicali so ga klerikalni krč-marski ljudje nazaj in so mu stiskali srčno roke. To je značilno, gospa Babi I Omenimo še, da je ta možakar potem po žegnu popoldne zopet * — 4 — t krčmo prišel in po § 11 naprej pil, tako da ■ploh ni mogel več doma priti in je moral pri Maierjn prenočiti. Tako konča Gospodov dan po ar. obhajila pri klerikalcih. Liabi Bog, to je ialostno! KKXXKXXXXXKXXXttXXXXX Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano so izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebne P ° š t n e marke. Mi prosimo, da nam pošljejo nagi somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo sveto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jnbilejske marke in pošljite jih uredništu »Štajerca". XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Novice. Cenjenim Čitateljem kakor tadi vsem prijateljem in somišljenikom želi uredništvo ,,Štajerca" srečne, lepe velikonočne praznike! Pisanke . . . Naš urednik ima dobro, mehko srce. Nikdar se ne jezi, najmanje pa takrat, kadar udrihajo prvaški nasprotniki > polenom po njegovi grbi in mislijo, da bode od same jeze počil ... Pa se motijo! Naš nrednik ee ne jezi. Neki ptujski ključavničar ima geslo: „Ich soli mich argern? Nicht um fufzig Krap ten ! Sollen aich die anderen argern!" Tega modrega gesla •e je poprijel tudi naš urednik. Ali kakor že rečeno, ima naš urednik tudi dobro, mehko srce. In to vam hočemo dokazati, ljubi čitatelji! Zadnjič enkrat je ležal na svoji postelji in pre-mišljaval lepote in bridkosti življenja. Ia mislil ■i je: „Kako žalostno bi bilo to življenje, ko bi prvaških nasprotnikov ne bilo! Koliko zabave, koliko razkošnih uric se jim imam zahvaliti! Naj bodejo skrbi še tako velike, hitro vzamem „Pihpos" v roke in se smejim, da bi mi trebuh počil, ko bi bil tako velik, kakor župnikov" ... In iz jame hvaležnosti je naš nrednik premišlja-val, kaj bi dal svojim prvaškim nasprotnikom kot ,,pisanke", ko bi imel le za pol ure moč svetega Petra. Najboljšemu svojemu prijatelju, mariborskemu kaplanu, prefektu, poslancu in dohtorju Korošca bi podaril deviško Ido ■ . . Hofrat Ploj bi dobil na vsak način pozlačeni ministerski frak, po katerem se mu tako sline cedijo. Orglar Grafenauer bi sprejel še eno me' dajlo za njegove nevenljive zasluge ; ali obljubiti bi moral, da bi vsaj tolikokrat govoril, kakor grof konjaka Sternberg. Župniku Ražunu bi dal glorijolo, da bi vsakdo njegovim § 19 popravkom verjel, kar danes živa duša noče. Na drogi strani bi pa dal monsignoru Podgorcu moč, da prisili predsednika Becka in kardinala na Dunaju, da ai priučita slovenščine. Dr. Brejcu in dr. Bro-menu bi dal dovoljenja, da računata kolikor si hočeta. Naš mili palček Benkovič pa bi smel vsacega tožiti, kdor mu reče Crenkanič. Ali tudi druge bi ne pozabil. Tako bi dobil Kobentar v sv. Jakoba v Rožni dolini računsko knjižico, da bi ne delal več ,,računskih napak", ljutomerski Karba bi dobil ričet s prašičjem repom in ne samo b fižolom, kaplan Jakec Rabaza bi dobil punčko iz cunj, župnik Keček pa srojo rudarko, kateri bi smel spet nogo zdravit... Oj, naš urednik ima dobro srce! ,.Narodnim" štacunam in prvaškim posojilnicam bi dal kredita, katerega tako nujno potrebujejo, koroškemu župniku Sva-tonn vedro piva, kaplana Jagru pa klobuk, da bi ga nikdo ne videl, kadar gre ob 4. uri zutraj iz Hajdine . . . Tako je premišljava! naš nrednik na postelji. Marsikaterega je še pozabil. Ali v srca se je Se enkrat zahvalil svojim nasprotnikom za lepe are zabave, ki so mu jih privoščili s svojimi napadi. Ako pa nasprotniki mislijo, da se naš urednik jezi, potem se grozno motijo. Jezil naj bi se? Figa! Naj se drugi! Jezil naj bi se? Nicht am fafzig Krapfen. . . Iz Spodnje-Stajerskega. Pesniško dolino je prizadela zopet huda nesreča. Po zadnjem dežja je namreč Pesnica zopet izstopila in napravila neprecenljivo škodo. Zgornji del Pesnice je deloma že reguliran, zato je prišla voda temhitreje doli. Medtem ko je rabila voda drngokrat 3—5 dni, prišla je zdaj ▼ 24 arah. Vsled tega so bili predori na že- lezničnem bregu premajhni, voda je izitopila in narasla od 170 do 180 cm nad navadno viso-čino. Čaz 100 ljudi je težko celi dan na pilo-tiranju brega delalo, ker bi ga voda drugače odtrgala. Voda pa je medtem bregove nove regulacije prodrla, preplovila okrajne raste, uničila več mostov ter nanesla blata na njive in travnike vbogih kmetov. Kmetje v teh okrajih so s'cer po vodni j navajeni. Ali to pot je prišla voda prehitro in tako so komaj sebe in živino iz nevarnosti spravili. Hiše so grozile, da se podrejo. K sreči je prišel oddelek pijonirjev. ki je pridno pomagal pri rešilnemu delu.. . Zdaj pa še nekaj ! 20 let že se je govorilo za in proti regulaciji. Kmetje sami so postali veliki prijatelji regulaciji. Zdaj pa mislijo, da je ravno regulacija kriva zadnje nesreče. In deloma imajo prav! Kajti popolnoma brezpametno je bilo, da se je pričela regulacija v zgornjem dela Pesnice, medtem ko bi se moralo regulirati od spodaj. Pri zadnjemu zbora okrajnega zastopa ptujskega je opozarjal g. pl. Pongratz na pretečo to nevarnost. Okrajni zastop je poslal tudi deželnemu odboru zahtevo, da naj se regulira od spodaj navzgor in ne narobe. Ali vse za-manj, ni se oziralo na zahtevo naprednega zastopa in zdaj se je zgodila prorokovana nesreča. Kmet pa mora trpeti vsled kratkovidnosti gotovih ljudi! Upamo, da bodejo merodajni činitelji zdaj izpoznali, da je delavni načrt pri regulaciji napačen in da bodejo pustili čimbolj hitro kakor mogoče regulirati od spodaj navzgor! Hofrat Ploj na Ptujski gori. Dne 5. t. m. pripeljal se je hofrat Ploj na Ptujsko goro in je priredil shod. Obisk je bil slab. Ljudje se niso hoteli z jezuvitičnimi zavijanji tega moža prepirati, ker ga itak dobro poznajo in ker ne more pač nikdo možu zaupati, ki je danes liberalec, jutri klerikalec, včeraj Nemec in pojutraj-nem Slovenec ... K tfhodu pripomnimo samo to-le: Tisti antialkoholični učitelj Klemenčič, kateri se je na naprednih shodih obnašal kakor podivjani hajduk, je takrat obljubil, da bode Ploja za ušesa prijel. Zakaj te svoje obljube ni držal ? Zato ker je figa-mož, ki sploh ne ve, kaj dela! Saj je tudi na shodu naše stranke klatil bedarije, ki jih je skušal potem utajiti. Ploj in Klemenčič pač spadata skupaj! Mi privoščimo enega drugemu! Kmetje na Ptujski gori pa se zmenijo za kvantanje takih gospodov toliko kakor za pomladno reganje žab . . . Vbogi dr. Korošec! Jezna je izpregovoril večne besede: „Ne nabirajte zakladov, ki jih žre rja in molji". Prvi njegovi apostol j ni so bili tudi revni ribiči, ki niso imeli ničesar, niti prostora, kamor bi svojo glavo k počitku položili.. . Kako pa je danes z »namestniki božjimi"? Velikanske dohodke imajo, najfinejše življenje živijo. Poglejmo le, kakšne dohodke ima n. p. naš prijateljček, državni poslanec dr. Tonček Korošec. Kot državni poslanec dobi dr. Korošec 7.000 kron, kot glavni urednik „Fihposa" dobi 2.400 kron, kot prefekt semenišča v gotovem denarju 1.200 kron, poleg tega pa prosto hrano in stanovanje. Poleg tega ima še lepe dohodke kot sotrudnik raznih listov in kot odbornik raznih društev. Vse skupaj ima dr. Korošec najmanje 24.000 kron letnih dohodkov, to je 1.000 goldinarjev na mesec. Kam daje ta denar? Žene nima, otrok tudi ne, čeprav se govori mnego o neki gospodični Idi.'.', Benko - Cvenkanlč in njegov „tajbfijaker". Spoduještajerski odrešenik, iz Kranjskega priro-roani dr. Banko-Cvenkanič je začasa volilnega boja večidel z obljubami nastopal. Vse je obljubil, kar je človek hotel. Imel je tudi nekega „lajb-fijakerja". Le-temu je Benkovič chljubil, da mu bode plačal skozi celo leto vsak dan pol litra vina, ako bode poslancem izvoljen. No, zdaj je Benkovič »ljudski zastopuik", ali na svoje obljube je pozabil. Vkljub tema, da ga je dotični ,.fijaker" že tirjal, noče mogočni gospo-dek ničesar plačati. Seveda, račun bi znašal 144 K in Benkovič meni, da je to preveč denarja. Ali zlodej, ako mož kaj obljubi, mora tudi držati! Med možmi je to navada. Babe obljubujejo in ne storijo. Torej, pobožni Benkovič, ven s cvenkom! Prvaški učitelj Span v Slov. Bistrici je pač presneto predrzni možicelj. Ljudje so že grozno razburjeni, ker pretepava otroke na nečloveški način. Svoj čas enkrat je pretepel sinova gosp. ior : »kor j Roga na. i Botri.. Vo z nt eni ko s volili Conradi in ranil enega dečka na očesu. G. Cd radi je vsled tega vložil spis na okrajni . svet, v katerem je povedal svoje mnenje o Sp In ta Span, ki bi bil morda dobri kravji pail nikdar pa ne učitelj, šel je — tožit g. Conri Pri sodniji je g. Conradi dokazal, da je vse kar je pisal o Spanu. Bil je pa obsojen na ne! denarno globo, ker je rabil v spisu psovke, se jih pred sodnijo ne pusti dokazati. Spam je potem še pritožil. Ali sodnija je njegov ziv, katerega je seveda neizogibni dr. BosiuiBinsko zastopal, odklonila. Zdaj se bode imel snrorLauritsi učitelj Špan zagovarjati in upati je, da boij Se, deželni šolski svet kmalu slovenjbistriško mlnejem 2 dino tega človeka rešil . . . Trgovin Gospod dr. RjSina. veleučeni odvetnik tjivingki Mariboru, dovolite nam to-re skromno vprašanji o se v Ali ste si že priučili pisati popravke po § 19 906 se Kakor znano, ste nam pred par tedni poslali 049.886 nikdar pijanega učitelja Klemenčiča iz Ptujske Za gore lažnivi popravek, katerega smo pa v kooemšso vrgli, ker je bil nepostavno skrpucan. Vprašam« bodo. Vas torej, g. dr. Rosina, ali ste se Vi kot « I fej vetnik že priučili tiskovne postave? Ako še mjavci M< potem Vas vabimo v naše uredništvo. Prija naš urednik sicer ni jurist, ali toliko že zna, Vas poduči temeljito o tiskovni postavi in skrpa luknje v Vašem jaridičnem znanju ..Pri dveh zaspati" , . . Naš ljubi pnjati kaplan Jakec Kranjc iz bv. Križa tik Slatine 1 dolgočasi. Da pokaže svetu svojo zmožnost j pisanja, poslal nam je danes dva „popravka'jr0M!, Ker se hočejo naši čitatelji tudi v prihodnji štejaplana. vilki zabaviti, objavili bodemo danes enega itra usliši prihodnjič drugega. Kaplan Jakec zavija tort/ par c resnico tako-le: „— V zmislu § 19. tiskov. »;iovengr kona zahtevam, da sprejmete na notico v Vašeu>anjek \ listu z dne 22. marca 1908 Št. 12 pod zaglai-ielo. Re jem ,Pri dveh zaspati" dobesedno naslednji po-:raj. pravek, ter istega priobčite na istem mestu iij jat z istimi črkami v prihodnji številki Vašeg* lista ed ni sn Ni res, da bo pili kaplan in sestri, da eo skupaj j je oki proti farovžu korakali, da se je slišalo cmokanje.jro in 1 Res pa je, da kaplan Kranjc in sestri niso sku-enar in paj pili, ne skupaj proti farovžu korakali in nij zdaj £ se slišalo nobeno cmokanje. Ni res, da so prišlti ' Tri i malo p eje zale, mlade punčke; res pa je, dialed dež ni bilo k njemu ne zalih, mladih punčk, nttm ko starih nun. Sv. Križ tik Slatine, dne 14. aprilifimskih 1908. •— Jakob Krajnc, kaplan". — Tako laži stre Jakec! Mi pa pravimo: res je vse, kar tr-toječo is dimo v omenjenem članku, pa če nam Jakec šeihto pri tucat »popravkov" pošlje . . . Srečne praznike^me dek gospod kaplan! ao dekl Središka požarna bramba se je ločila odi lah zveze, vpeljala po nasvetu prvaških hujskače^ slovensko komando in postala tako samostojna Pri temu ima pa prav veliko škodo. Pred krat- župrj kem je bil večji požar v Središča. K sreči jehm obra bilo deževno in brez vetra, kajti drugače bi lahkoim, da ves trg pogorel Prvaška požarna bramba je pri-ospodn hitela z 2 brizgalnoma. Ali čudom Čuda, — Sprictalezel, d so štrajkale ! Tudi grabenska brizgalna je pričeli;* bila c špricati šele čez 1 uro . . . To je »fajebsr" hi bil huj parado, ne pa za delo! brazu ti :,Konjski tatovi" so bili hajdinski kmetje,0že. M01 ki so šli šele zadnji teden pred Velikonočjo kaJa. Žal« spovedi. Tako vsaj je pridigoval kaplan Pod-brazom platnik v Hajdini... Opomba k temu je pat Župn nepotrebna! kje na V Rogaški Slatini se je vršilo preteklo ne- kano c deljo v gostilni g. Stern društveno zborovanje dje si kolektivne zadruge. Politično oblast zastopal j(»tkem g. direktor Mulley. Društvenih udov se je ude- vse zg ležilo 35, večina seveda klerikalcev, ki so takojU v — surovo nastopali, da je nekaj udov raje domu B jQ r. odšlo. Tako je ostalo na zborovanju le 10 na- župnišč naprednih udov. Ko se je eden od njih k besedici dolg javil, bil je surovo napaden; klerikalna druhal ej, da j zahtevala je celo od njega, da mora pri govoru ati, ali „habtacht" stati. Skoda za nedolžni papir, di e. ia j bi popisovali surovost teh ljudi. Jasno je, da 10 kla zop« bili nabujskani od farških podrepnikov, v pni njo vaje vrsti od Košaka. Sramota! Povsod napredujejoj>lago [ rokodelci in si skušajo izboljšati svoj položaj,, |z via ta zadruga pa spi v črni klerikalni temi. Ia zatoontafel ii taki škandali! Radovedni smo, kaj misli obla«, težko r napraviti s to zadrugo, ki spada že davno 1 Z nol staro železje. Na zbora predlagale so se imenitnejlavec Fi zadeve, n. p. nedeljsko šolo za učence, potem^gini sv. posredovalnico za delo itd.; ali vsi predlogi niioiprli. bili sprejeti, kajti naščuvani kriČači so vpili Vlom. r Uon- )Iski ana. •tir, radi. re«, ieko •ki; 1 36 pri-3ina rovi i ode nla- lor živina, da naj „vse pri starem" ostane, ikor je bilo pred 30 leti. Žalostno za obrtništvo Rogaški Slatini, da ima še take ljudi v svoji rdi, katerim bi po izreku nekega zadružnega um najbolj pripadale jasle in malo krme otri... Volitev obč. predstojništva v Konjicah. Ka-or nuno, je odstopil pred kratkem velezaalu-iDi konjidki župan dr. Kadiunig. 11. t. m. so folili za župana g. Franc Kowitscha. za ob-finsko svetovalce pa gg. Baumann, Zottel in Riitscb. Sejem V Ptuju. 1. t. m. se je prignalo na Bern 260 konjev, 1.560 govede in 980 svinj. rgovina je bila izborna. Prihodnji letni, konjski, neki in lesni sejem se vrši 23. t. m., medtem se vrši svinjski sejem ž* 22. aprila — L?ta 16 s« je prignalo na ptujske sejme skupno P.886 komadov živine, leta 1907 pa ži 50.962. Za nemško šolo v Hrastniku je darovalo emšso šolsko društio zopet 15.000 K. S tem bodočnost te Sole zasigurjena. Tepež z vojaki. V Mariboru so se stepli de- [vci M?sari<5, Gajšek, Papež in Kolar z četo- Bodjo Donko in Ropoluskom. Prišlo je do prave itke s poleni, kamenji in nožmi. Djuko je bil ežko ranjen. Posoruvelcst, Piše se nam: Po živinsko je [nI Franc Panjek, sin posestnika Antona Pa-ek p. d. Bamšak v okolici Tolsti vih nekega občinskega slaboumneža, ker ga je ta nul, da naj ga reže, da bo potem veljal za iplana. Franc Panjek in njegov mlajši brat sta nilišala. rilaboumnež je rad trpel bolečine. par dnevih je moral v bližno bolnišnico v tofengradec, Orožništvo je to preiskalo in Franc ujek pričakuje eodnijskega plačila za storjeno elo. Rezani je ozdravil in je zopet prišel v svoj ij. Tat. Piše se nam iz N e g o v e : Pred par dni smo imeli tata po imeni Johan Šajhar je okradel pri Frasa Matijaš 103 K denarja, Bo in ketno in so ga kmaln zasačili ter mu nar in nro vzeli. Zandarmarija g* je naznanila laj so ga obsodili na 7 mesecev kaSe pihat. Tri žrtve Savinje. Zadnje dni je bila Savinja Baled dežja velika. Flosar Komam je ntonil, medni ko se je njegov tovariš Bolko rešil. Pri makih Toplicah sta utonila 2 flosarja. Strela je udarila te dni v neko družbo, obstoječo iz 10 oseb, ki so se varovali pred ne-ihto pri .Hartelkreuzu" v Gleisdorfu. Bile so ime dekleta in žene, ki so se vse onesvestile. !no dekle je bilo takoj mrtvo, druge pa težko i lahko ranjene. Skoraj vse so poatale neme. Iz Koroškega. Župnik Weiss v Žitarivasi hodi z opraska-im obrazom okoli. Kaj se je zgodilo. Poroča se Kam, da je šel pred kratkem „na Rebereo" h jospodn Komandatorju in gori se ga je tako lalesel, da je sam svoja ušesa videl. Domu grede ta bila dva in je bilo bndo, tako hudo. Eden t bil hujši od druzega in oni je župnika po brazn tako opraskal, da ni bilo koščeka cele .ože. Morda pa je župnika tudi kuharica oprai-ala. Žalostno pa je, videti župnika t opraskanim brazom pred oltarjem . . . Župnik in dekla. Is D j e k š se nam poroča: Nekje na Koroškem je lepo župniSče z mlado, »tkano deklo. To gotovo ni nič posebnega. Ali judje si pripovedujejo nekaj posebnega. Pred itkem namreč je presenetila župnikova mati vse zgodaj župnika in deklo, ko sta se va-v — pobožnosti. Mati je bila hudo razbur-in pognala je rletkano deklo pri tej priči žnpnišča. Ali župnik si tega ni pustil dopasti, jti dolgčas mu je bil po dekletcu. Dejal je rej, da mora mati deklo v 24 urah nazaj pri-Ijati, ali pa naj se tudi sama iz župnišča pole. In glej, — v 24 urah je prišla pobožna h zopet v župnišče. Zdaj nadaljuje župnik njo vaje v pobožnosti . . . Imena so na raz- Iz vlaka Skočil je med postajoma Lusnic in Pontafel italijanski zidar Jakob Bertoli. Obležal je težko ranjen. Z nožem osuval in smrtnonevarno ranil je delavec Franc Urbas tovariša Josefa Bohma t občini av. Jakob v Rožn. Storilca so orožniki uprl — 5 — v Labudu je vlomil neznanec in ukradel 1400 K. Družina je v tem času ravno v kuhinji rožen-kranc molila. Iz ljubosumnosti sta se stepla hlapca To-m«8ch in Platzer v Granictalu. Platzer je dobil z nožem 7 težkih ran. Marija Višarje, znana božja pot, je doživela žalostni dogodek. Neznani zločinci so namreč cerkev oropali. Škoda je velika. Po svetu. Luccheni, anarhistični morilec cesarice Eli* zabete, umira baje v ječi. Divjai je večkrat, kot da bi bil blazen in je tudi direktorja ječe napadel. Zdaj pa ga poprimlje nevzdravljiva bolezen. Iz dobrih, starih časov. V zapuščini nekega krznarskega mojstra v Heinrichsgrunu našli so tudi neke gostilnicarske knjižice iz leta 1784. V teh knjižicah či-tamo zapiske o takratnih cenah blaga, n. p. : »1 funt svinjskega mesa 4 kr. (krajcarjev I), 4 krvavih klobas 10 kr., 7 funtov telečjega mesa 35 kr., 5 funtov govejega mesa 25 kr., 2'/» funtov jezika 12 kr.,« nadalje : "L (Viertel) ovsa 26 kr., mrva za konje 9 kr., 9 poli-čev vina 18 kr., za hlapca hrana 4 kr.< To so cene, kaj? Ali naprej: .Gospod organist je imel: 1 telečja glava 4 kr., 38 funtov kozliča 2 gold. 32 kr., 8 funtov govejega mesa, 3 hlapci so 3 dni delali za 42 kr., 2 zidarja sta 10 dni delala za4 gold.« itd. Oj srečni časi! Dva milijona frankov je zapustil neki kmet Lavinge v Mrabeljnu na F.aacozkem, ki je pred kratkem umrl. Tako bogatih kmetov lahko pri nas s svetilko iščemo... Veliki davek. Mesto Oni" (Švica) zahteva od dedičev grotice Adolfiae Rotschild 2 milijona kron dedščinskega davka. Pokojna grofica je zapustila premoženja Čez 70 milijonov. 42 hiš pogorelo je * Puszotovamu na Ogrskem. Zažgali so otroci. Škode je 70.000 K. Draga zemlja. V Novem Yorku se je prodalo pred kratkem neko zemljišče za stavbo. Kupec je plačal za kvadratni meter skoraj 15 tisoč kron ! Velikanski požar. Predmestje Chelsea ame-riksnskega mesta Boston je te dni pogorelo. Več kot 20 000 oseb je brez strehe. Pogorelo je čez 500 stanonalnih hiš, 13 cerkev, 6 bank, 1 bolnica itd. Tudi je izgubilo 42 oseb svoje življenje v plamenih. Čez 200 oseb je težko ranjenih, 85 pa izgubljenih. Zažgali so berači. Revščina je velikanska. Neko žensko niso pustili v gorečo hišo, kjer so se nahajali njeni otroci; zato se je na lici mesta ustrelila. Več nosnih žena je vsled strahu prehitro porodilo itd. Iz Črnega tabora. V Milanu je bil obsojen vodja kloštra Maria della Cansolata, župnik Rva, na 16 let ječe. Izrabljal je deco — ! Grozna povodenj. V Hankan na Japonskem ■e je zgodila grozna povodenj. Nad 2 000 oseb je utonilo. Loterijske steyilke, Gradec, dne 4. aprila: Trat, dne 11. aprila : 41, 9, 88, 70, 89. 58, 6, 51, 76, 85. Dobrostanju človeštva služita apotekarja Thierry-balzam in ceutifolij-mazilo, o katerih izbornost pričajo stotera zahvalna pisma. Ta dva neprekosljiva, svetovnoznana sredstva, ki se nikdar ne pokvarita. Ponašala skoraj vedno pomoč. Imejte ta sredstva vedno doma ter branite se ednaki ponaredb, ki so kaznive in brez vrednosti. Thierry-balzam 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 6 K, centitolij-m&zilo 2 dozi K 3 60 se prave dobita v apoteki pri angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. Jnrlšlč v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Tvrdka Kari Koclan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovije volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe z» gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro liumpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o femur se lahko vsakdo sam prepriča. Mizarji se takoj sprejmejo. Kje pove uprava tega lista. sl* i^Kovačnico z velikim kladivom, brusom, mehom, na dva ognja vse na vodno moč, na jako dobrem prometnem, brez konkurenčnem prostoru, da pod ugodnimi pogoji za več let v najem. Nastop 1. Vlom. V gostilni Egger v okolici sv. Pavla i junija 1908. Hinko Dobnik, Zreče pri Konjicah. Proda se *x> prav lepo posestvo na deželi. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito. Zraven je studenec in lepi vrt. Posestva je vsega vkup 14 job, samih lepih travnikov in njiv in mali vinograd z novim trsom nasajen tudi eden sadonosnik. Posestvo leži tik glavne ceste eno uro od Slov. Bistriškega kolodvora. Na hiši sta dve koncesiji, je gostilna, se sme v hiSi piti žgan;e, vino. itd. trgovina z meSanim blagom. Cena in kar Se kdo želi izvedeti se izve pri Mariji Leskovar, na gornji Kožnici, posta Makolje. -TOO Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann. Prag, Karolinental Štev. ISO. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno m franko 296 Bukovi les (Buchenscheitholz) kupi mestna žaga v Ptuju________ Eden pekovski učenec se sprejme takoj z celo postrežbo in plačo. Franc Bezek, Juden-dorf Nr. 80. P. See-araben b-i L°oben. Ženitna ponudba.29* Sem c. k. služabnik, samec, star 37 let, Stajerc, se želim seznati z gospodirno ali vdovo od 20 do 30 let staro. Več pismeno. Pisma do 1. maja pod „ Vesela bodočnost", poste-restante, glavna poŠta Trst. Hiša Najboljše budilnice (Wecker) registrovana znamka ..Adler-Roskopf-Alarm' se dobi le pri moii rvr-dki Z 1 zvoncem, jekleni anker in„Absteller"K 380 Z cifernico, ki se po noči sveti......K 4-20 Z 2 zvoncoma, jekleni anker in „Absteller" K 440 Z cifernico, ki se ponoči sveti......K 480 Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernico ki se ponoči sveti . . .- . ... K 3-30 Z lepo malo leseno posado K 440 Z cifernico. ki se sveti po noči......K 480 Športna budilnica . K 550 Ki se sveti ponoči . K 6-— 3 leta pismeno garancijo I Ako nedopade, dt nar naza posije 12/2 ali 6/1 ali patent potna družinska steklenica K 5'—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se posije 2 doze K'3'60. Zaboj zastonj. Povsod, priznana kot najboljša donača sredstaw proti bolečinam, pečenje v želodcu, krču, i&slju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naroči« in denar: t Thierry, apoteka k angelj-varnlm ? Pregradi prt. Begatcn- ZaloRP v saj veri b apotekah. 897 Siikna humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za obleke priporota Kocian tovarna za sukna T Humpolci Vzorci brezplačno. Tovarniška cena. 121 _ f oblastveno V 1 l samostojni delavci, najdejo trajno delo 9'/» urnem delavnem času in dobri v parni tišleriji F. PotOtSClMigg, ' riborn. Veliki vodni ml se proda zaradi bolezni. Cena K 6*600. se pri g. Franz Kokol, čevljar v Laškem Graščina na Spodnje-Štajerskem išče 2 hlapea8tr; nastop takoj. Eden mora biti za vožnje 1 iziežban — dragi pa za goapodarstro, kleli in vrtnarstvo pripraven. Treznost, delan« poštenost eo predpogoji. Ožeojene osebi, malih otrok — pa z večirni delavskimi 1 ter če znajo rokodelstvo: mizarstvo, jidt ali sodaretvo, imajo prednost. — Slnžba je in donaša precej zaslužka za vse osebe. -| pove uredništvo ..Štajerca". za Oženjen majei za okoli 25 glav goveje živine, katerega d morala svinje in kahinjo za 4 neožanjeDci oskrbeti, se sprejme. — Plača 50 kron nai ip hrano. Ponndi naj se v graščini Neuki pošta Sv. Peter v eiavinski dolini. J Potnikom v Amer pripo generalna arij in White Star-Lini) najhitreje) vožnjo prek Basel - Paris - Chi New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baseh| z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, Cherbourg-New-York v resnici 5'/s do 6 potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno il| Generalna Agentura Im OberateR * <■<>• 28 Aeschengrabe« Basel <Šfiol Ivai Službo iščem Star sem 30 let, oženjen, imam 3 otroke, seraa močan, žena tudi, vsakega, poljskega dela vajen, J živini, najbolj me veseli za konjarja ali volarja hiši, da bi tudi žena delo imela. Službo bi na 15. maja. Naslov pove uprava »Štajerca' 13- Opomba: Za neugajajoce se denar »me. 2» Štev. 13810 II. 1783 RAZGLAS. Občinski in okrajni zastopi kakor ,tudl kmetijske filijalke štajerske zamorejo dobiti ka vsako leto tudi letos v namene vremenskega streljanja potrebni smodnik po znižani ceni 76 h pri logramu od štajerskega deželnega odbora in sicer; a) v kištah po 25 kilogramov; jg^ j „■. b) v sodcih (notri žakelj) po 112 kilogramov. Naročba se zgodi pri štajerskem deželnem odboru V Gradcu pravočasno, to je] do tri tedne pred rabo smodnika; preprečiti je eventualne zamude v dobavi z ozirom na tako r »ognjene vlake« železnic, ki niso vsak dan vlprometu. V naročbi omeniti je zadnjo postajo, na katero se pride potem po naročeni smodnik, natai Razpošiljanje smodnika izvrši c. in k- artiljerijski depot od smodiščnice v Kalsdorfu. Skupno z zabojem in voznino od skladišča smodnika v Kalsdorfu k železniški p Kalsdorf znaša cena za kište po 25 kilogramov 20 K 62 h in za sodce po 112 kilogramov 93 K lj Svota, ki odpade po temu računu na naročeni smodnik, naj se vpošlje obenem z nan deželnemu odboru. Nepokvarjeni sodci in platneni smodnikovi žaklji se franko postaja Kalsdorf proti 15°/, ri pristojbini nazaj vzamejo. Smodnik, ki se ga dobi v namene vremenskega streljanja po znižani ceni, se ae sm» druge namene porabiti. Gradec, 25. sušca 1906. Za vsa Ni r t fabrika ' v BrBxu najfinijeg-najbo. Od štajerskega deželnega odbora: «4 Edmund grof Attems. — 7 — ;lo . Ypn m Če Anion LOschnig oblaiveno izkušeni in koncesijooirani stavbinski podjetnik T Novivasi (Neudorf) pri Maribora priporoča za napravo betonskih vodnjakov, kakor j izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, poprav Jnjikov itd — Najboljše, najhitrejše in najcenejše lo. — Prodaja vsak čas nove in stare lesene cevi za vodnjake po nizki ceni. 268 ranz Pergler graditelj vozov Miihlgasse 44, Maribor priporoča i napravo vseh vrst vozov, lastna vagnerija, _ko- čnifii, delavnica za sedlarstvo in lakiranje v toi hiši. Tudi ima vedno nove in prevožene vozoVei razpolago. Velika zaloga dobro posušenih lesov (WerkhOlzern.) f 278 lu pr« -evoz dnLf i zasul Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, nilatiliiice, vitli, luseilnice za kurazo. škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini ta golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje, klale, senike za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, pr gninijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišav«, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave in petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice. steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i t. d., postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni; kose za slamoreznice iz I-a jekla p* znižanih cenah. |«f Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih ■ tudi na obroke. Ceniki z vet- kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem Jezika. Prekupci in agenti užaljeni Ivan Schindler, Dunaj ni Erdbergstrasse 12. 223 Ne pozabite a ■tkano* veh trni ar, kakor znanih, ntanskih, nadihih, penit ne, ar kakšne itd. zahtevati moj glavni cenik, ki obsega 3000 tak m ga dobite zastonj in frank«. Kron m «. tt / nn Hikel-ramoatoar-am.....S — 13'- K 6*80 »»»■ Roskof-patent-M . . . 4— Z dvojwm mantdJDom ... 8-80 Remeatoar-ara črno jeklo odprto *•— Švicarska z ist. Roskopf patent-ura 5*— Rez. Adler Roskopf remeatoar ura 7-— Prava srebrna rementoar - ura .Sloria-kolesje".....8.40 Kovinska tala remontoar-nra dvojni mantelj .....10.5 Pran*, srebrna remeatoar-ara sat. Roskopf.palent . . 11— Z dvojnim raanteljnom . . . 13*60 ajwkurencna budilnica (Wecker) 2 90 Budilnka z 2 zvonoma .... 3-80 Adler-Roskopt- Alarm-budilnica reg. marka.......3 80 Budilnica z slolpovim zvonenjem 6-60 Svarcwaldovka.......2-8o Ura kukavica........2-5o Ura na pendelj.......86n Za vsako uro strtg« reelaa S letna pismena garancija. ~3f Ni rizike! Izmenjava develjei« ali denar nazaj I "alja po povzetju aH denar naprej Rffl? Hanns Konrad '^^ Bruxu « Prva češka prodajalna. Ceno perje za poslelj 1 kg sivega, Slišanega, dobrega 2 K, Se boljšega 2 K 40 v; 1 k? belega. Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K -)10 v; 1 kg izredno finega sneženo -belega, slišanega 6 K -«0 v. 8 K; • kg MjCnijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj fiuega od pre 12 K. Pri nakupu 5 kg. franko. Izgotovljene postelje [ zidestio napolnjene, v neprodorneio, rdečem plavem rumenem ali ^lelem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivim, "> perjem 10 K; s finim sivim, mehkim oerjem 12 K. 14 K; aejlim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; |anje po povzetju lo K naprej. Izmenjanje in vrnitev ' i. Denar nazaj. g_ BeiliSCh v nesobenlU 716 Bohmerwa'.d prazni te želimo vsem svojim cenjenim kupcem Brata Slawitsch in Heller, trgovci v Ptuju. Enpite izravno O d tkavtlice 217 6 plaht brez šiva najboljše vrste, veliko 150/200 cm. Cena K 1460 ■=*= Brata Krejcar, Dobruschka, Češka = Tkavnica platna in pamvola. Najnovejši pomladni mnStri franko I Proda se 264 v na lesu bogati pokrajini v nekem večjem kraju spod ■ Štajerske v bližini cerkve posestvo obstoječe iz prostorne hiše z lepim gospodarskim poslopjem, večji vrt za zelenjavo, malo polja, mali vinograd in vodna moč za žago. V hiši se je doslej z dobrim uspehom izdelovalo: gostilno, trgovino z mešanim blagem in lesom. Vpraša se pri upravništvu lista >Štajerca«. 184 Zemeljski delavci! Pridni zemeljski delavci za izvršitev drenaž se iščejo za poletne mesece za zgornjo Štajersko. Ponudbe (nazonniJo Sihtne plače) delavsk h partij sprejema „Kulturtechnische Abteilung bi Graz, Raubergasse 8". Dela se odda tad i t akordu. V ponudbah treba tudi omeniti, je-li so dotični delavci že v drenaž a h delali ali ne. Registrovane „Adler-Roskopf" ure ■e dobijo eilinn pri moji tvrdki in jih ne ame nobene droga firma prodajati. Zlasti pripravne za uradnike, orožnike, kmete, finančne in železniške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuje dobro, natanko idoco uro. Fina original ..Adler-Botkopl"-Anker-reatentuir-uraz masivnim. pozlačenim, an!im«gneti6oim, z peresom zavarovanim anker-kc-leajem, tekoča v kanu n u. prava emajlna ciffrnica, masivno, pravo pokrovje iz nikeloa z varstveno plombo in Sarnirnim pokrovom, OValbtlgel, okincani, pozlačeni kazalci, najtančneje reguhranaK 7-— Ista s sekundnim kazalcem K 8-— Z dvojnim mantelinom brtz sek. kazalca K 10-50 Z dvojnim raanteljnom in sek. kaz. K 115«. V pravem srebrnem pokrovju od-prta brez sek. kazalca K ISM Isla s sek. kazalcem K 14 50 Ista, dvojni mantel: brez «ek. kaz K ]7'50 Ista, dvojni mantel in sekundni kaz. K 1850. Za vsako nro 3 letna pismena garancija. Ni rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej poSiljatvi denarja prva fabrika ar v BrtUa Hanns Konrade, k. dv. lif. vBriixušt.876. *«*•• Odlikovan s c. k. avst dri. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi medajlami. Ustanovljena 1887. Export v vse dele sveta. Hoj c nii obsega 200 strani in 8000 slik in se posije vsakomur zastonj in franka Styria-% V-'l bicikelni Novi modeli 1908. Cena za gotav denar: „Styria" - bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna kolesa K180-200 isto ■KsftSi3E»- K 240-280. (Halbrennmaschinen) s patent Sty ria-GIockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-kelni so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne eevi (Luft- schlauche und LanfmiLntel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 271 = Ptuj, Ormuž, Bogateč in Središče. == Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Hans Wouk veletrgovina z mešanim vinom in žganjem v Poličanin priporoča p. t. občinstva svoje bogato zalogo tabornega. Špecerijskega Uaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, maati, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi aalogo mamtfaktarnega blaga, Stori, draki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, mule in poljske pridelke. Nakup in prodaja iebra pristna natorna vina en giea k doheo pravo žganje en grog in en detail.______ Dva posestva l se prodata; ena ura hoje od Maribora v župniji Guns, vsako posestvo meri 18 oralov, na vsakem stoji lepa hiša in gospodarsko poslopje ter les za podirati, njive in travniki ter 2 orala vinograda; na vsakem se zaraore imeti 6—8 glav govede; zelo primerno za mlekarstvo; posestva nista draga in sta obremenena, tedaj lahko za kupili. VpraSa se pri g. fieorg Lendler, Mariber. Mmnilnica (Sparkassa) strankami ob de-avnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za'p^sredcT' vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko, t—e^nsmam Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ObtinU z av$t. ogmk* banko. Ravnateljstvo. UOZiČkl otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju m—i-j- na kolodvorskem prostoru ===== ■e dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej dtoge sorte po........ 7'— » tretje , „........ 8'— Četrte „ ,........ 9'— , pete „ ,........10'— in z fedrami po.......12"— „ Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Pozorl Čitaj! PozorI Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehla-jenju v grlu, hiipa-vosti, težkem dihanju. astmi — pljuč-i nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izboru«, vspeh siguren. Cena ie frank« na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K SO vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici »e ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 677 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.) Varstvena marka „Anker" Liniment Gaspici cornp. nadomestilo la anker-pain-expeller je znano kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečine od-stranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1-40, in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z nato varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka ,.zlati lev" W Pragi, Elisabetstr. it. 6 nov. Razpošilja aa vsak dan. Otrokom in odrašenim g ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymomel Scfllae kot sredstvo, ki odstrani sline, krtni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svoio izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thyinomol Selila* pri oslovskem kašlju in drugimi vrstam* nrčnega kašlja. MR** Prosimo vprašajte zdravnika. "Wme 1 steklenica j-JO K. Po posti franko pri naprej-plaiilu }'«* H-8 steklenica pri aaprej-pla'ilu 7*— K, 10 steklenic }«•— H. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar o. k. dvorni Iiferant Praga-III, Nr. S03. 0 8« dobi v tmb apolakah. 0 0 LAHTEl* 3seh vrst noj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že M let sem se rabi omehkajoco Pragerake domaČo žavba kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. iff razpošilja se vsak dan "^q 1 Cbla doza '/o vin., '/t 50 vin. po poŠti S roti napiej-plačilu H K l(i vin. se pošlje r&nko i doz, za 7 K pa 10 doz, in te na vse avstro-ogrske Stacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstvene znamko. ===== Glavni depot: == B. FRAGNER, t. t dvorni llferut. ' Apoteka •zum schwarzen Adler- Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 303. SkUidiSie v apotekah Austro-Ogrske. X Najlepši okrasek za vsako sobo je moja dobro idnča Jockele ura lepo snirlaiio ohištvo, zaneslijivo dobro kolesje, ::• Moa pi'uena garancija, beli. im. hoSčeni ka-»nlc ni t. fca.i 1, 18 cm. visoka, kompletna, zlato-brflocirani oteži (gevichti). izredno cen«, samo K 2 80 V-ako leto se razpošlje od mene veS kot 50 000 ur v najbol|šo zadovoljnont p. t. kupcev. To v Avstriji edino stoječe število je najboljši dokaz e solldnosti moje trgovine. Vsaka, tudi naj* manjša naročba, se najsolidneje efektuira. Raz-pošilja po povzetju I. fabrika ur v Briixu Hanns Konrad, *&%&&£& Dogato ilustrovani glavni ceniki z nad 3000 po- donami se pošljejo na zahtevo zastonj in Pj brezplačno. 692 Svilne robce Volneno blago Oruk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina samo v ta novi veliki trgovini 201 JohannKosSvCelju —— na kolodvorskem prostoru. ==— narejene z ,.Mo»tiD' stane 4 gld. 80 kr. ..Mostm" se dob' pri Janeza Pose h, Apecerijska trgovina, Maribor, Ki roška ulica 20 — Postna rszpofiljitev vsak dan. — S»an se pied pona-rpdbatni (73 Najstarejša tvidka za špediranje ' potnikov z=z ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz »t. 9 •prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pije v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 K (Prtiči) -4 iz domačega platna po . . iz močne debele kontenine iz tirolskega platna . . . sold. v novi veliki trgovini' JOHANN KOSS v Cef —= na kolodvorskem prostoru. Brata Slawil pelel-na Naro stro-' k!.. čelrl za !■ celo Ame ža ilr Slevi :E " obra: V Ptuju priporočata izvrstne stroje (Nahmaschinen) j deči ceni: Singer A . . 70 Singer Medium90 Singer Titanial 20 Ringsclnfchen ........140 Ringschifchen za krojače .... 180 Minerva A..........100 Minerva C za krojače in čevljarje 160 Howe C za krojače in čevljarje . 90 .^^^^ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , M Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Ni '*£ ' cene so nižje kakor povsodi in se po poj •* plačuje tudi lahko na obroke (rate). Ceni k DOd0 __________^________ K« Kron 5000 zaslužka! plačam tistemu, ki dokaže, d* ni moja čudežna ko Iff* 600 komadov za gold. 2'50 priložnostni nakup, t s.: 1 prava Svic. zint. Roskepi pateili] ira, gre natanko in dobro, rogu], s pismeno 3 letno fabm rancijo, 2 amerik. zlato-double prstana (za gospoda in dd angl. pozlač. garnituro, obstoječo iz manšetnih, ovratoih iil gumb, 1 amerik. Žepni nož 5 delov, 1 eleg. zidana fcravaU.il in muflter po želji, najnovejši facon. 1 krasna knollica u tfl a simili-briljaiiti, 1 nežna damska brosa zadnja novost, 1 pfH toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmonfc, 1 par anan\ r$ a iinit. kamen ji, 1 par angl. vremenskih barometrov, l« album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vtb lasni koljer s pravimi orientaličnimi biseri, 5 indijsfch ču&f kov-vragov zabava vsako drusto in že 360 kom. razoih pretM | ki »o v vsaki hiži potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj J i zist Roskopf patent žepno oro, ki je sama dvojno svotofl koSta samo gold. 2*5U. Dobi se po povzetju ali napiej m\ (tudi C* ri»«l^B*"a*>'4ii Nvcto*na razpofiilaf ■ znamkejpri ^» *^* Mctt-il.^ Krakova St. M N. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima aigH tev ali 6 ff. volnenih žepnib robcev gratis. Ako ne do^cn takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. Meščanska parna žagaj Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v ift zraven klalnice in plinarske hiže postavljeol nova parna žaga vsakemu v porabo. I Vsakemu bo les hlodi, itd. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, Trk epahati i. t. d. , Y ptujskem mestnem sop j nem kopališču ■• dobijo odsibmal kopele s hlaponom posli čih jako znižanih cenah. Vsak navaden daw I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak pral ob 'Ml uri predpoidan za 60 vin. (30 ■ carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Petti; Badeanstalt). gotovih obi Velika zaloga za otroke vsake starosti iz štofa i» caj ženskih jaken CJ°PC) Stofaste in ®GT moških oblek 1 hlače iz cajga in štofa zelo po cei v novi veliki trgovini! JOHANN KOSS v CELI = na kolodvorskem prostoru. = živini gnal Izdajatelj m odgovorni urednik; Kari Linhart. Tiskal: W. BlankeTB 1759